o ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora glabripennis (Motschulsky) v Unijo in njenega širjenja v Uniji

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti tretjega stavka člena 16(3) Direktive,

Zadevne rastline s poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, se lahko vnesejo v Unijo le, če izpolnjujejo naslednja pogoja:

Glede uvoza s poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, se zadevni les lahko vnese v Unijo le, če izpolnjuje naslednja pogoja:

Zadevne rastline s poreklom z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če izpolnjujejo pogoje iz točke 1 oddelka 2(A) Priloge II.

Zadevne rastline, ki niso rasle na razmejenih območjih, temveč so bile na takšna območja vnesene, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če izpolnjujejo pogoje iz točke 2 oddelka 2(A) Priloge II.

Zadevne rastline, ki so bile v skladu s členom 2 uvožene iz tretjih držav, kjer je znano, da je zadevni organizem navzoč, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če izpolnjujejo pogoje iz točke 3 oddelka 2(A) Priloge II.

Premeščanje zadevnega lesa in zadevnega lesenega pakirnega materiala znotraj Unije

Zadevni les s poreklom z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7, se lahko premešča znotraj Unije samo, če izpolnjuje zadevne pogoje iz točk 1, 2 in 3 oddelka 2(B) Priloge II.

Zadevni les, ki je obdržal v celoti ali deloma okroglo površino in po poreklu ni z razmejenih območij, temveč je na taka območja vnesen, se lahko premešča znotraj Unije samo, če izpolnjuje zadevne pogoje iz točk 1 in 3 oddelka 2(B) Priloge II.

Zadevni lesen pakirni material s poreklom z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7, se lahko premešča znotraj Unije samo, če izpolnjuje pogoje iz oddelka 2(C) Priloge II.

1. Države članice izvedejo uradne letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma in dokaze o napadu gostiteljskih rastlin z navedenim organizmom na svojem ozemlju.

2. Države članice brez poseganja v člen 16(1) Direktive 2000/29/ES o rezultatih navedenih preiskav vsako leto do 30. aprila obvestijo Komisijo in druge države članice.

1. Kadar rezultati preiskav iz člena 6(1) potrdijo navzočnost zadevnega organizma na območju ali se na kakšen drug način dokaže navzočnost navedenega organizma, zadevne države članice v skladu z oddelkom 1 Priloge III nemudoma vzpostavijo razmejeno območje, ki zajema napadeno območje in varovalni pas.

2. Državam članicam ni treba vzpostaviti razmejenih območij, kot je določeno v odstavku 1, če so izpolnjeni pogoji iz točke 1 oddelka 2 Priloge III. Države članice v takem primeru izvedejo ukrepe iz točke 2 navedenega oddelka.

3. Države članice na razmejenih območjih izvedejo ukrepe, kot so določeni v oddelku 3 Priloge III.

1. Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo, ki vključuje posodobljen seznam vseh razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7, informacije o njihovem opisu in krajih, kjer se nahajajo, z zemljevidi, ki prikazujejo meje teh območij, ter ukrepe, ki so jih države članice izvedle ali jih nameravajo izvesti.

2. Kadar se države članice odločijo, da ne bodo vzpostavile razmejenega območja iz člena 7(2), poročilo vključuje tudi podatke in razloge, ki upravičujejo takšno odločitev.

3. Kadar se država članica odloči, da bo v skladu s točko 2 oddelka 3 Priloge III uporabila ukrepe zadrževanja namesto ukrepov izkoreninjenja, o navedeni odločitvi takoj obvesti Komisijo in druge države članice, pri čemer navede razloge za to.

Države članice izvedejo vse ukrepe, potrebne za uskladitev s tem sklepom, in po potrebi spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele za varstvo pred vnosom in širjenjem zadevnega organizma, tako da so navedeni ukrepi skladni s tem sklepom. O navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo.

(2) Odločba Komisije 2005/829/ES z dne 24. novembra 2005 o razveljavitvi odločb 1999/355/ES in 2001/219/ES (UL L 311, 26.11.2005, str. 39).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2012/138/EU z dne 1. marca 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) v Unijo in njenega širjenja v Uniji (UL L 64, 3.3.2012, str. 38).

(4) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(5) Glosar fitosanitarnih izrazov – Referenčni standard ISPM št. 5 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim, 2013.

PRILOGA II

1. POSEBNE UVOZNE ZAHTEVE

A. Zadevne rastline

Zadevnim rastlinam, ki izvirajo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, je priloženo spričevalo v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, v katerem je pod naslovom „Dopolnilna izjava“ zadevno:

(a)

da so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla ter se nahaja na nenapadenem območju, ki ga je navedena organizacija vzpostavila v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime nenapadenega območja se navede v rubriki „kraj izvora“; ali

(b)

da so rastline vsaj dve leti pred izvozom oz. v primeru rastlin, ki so mlajše od dveh let, v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nenapadeno z zadevnim organizmom, v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe:

(i)	ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla ter

(ii)	na katerem je bil vsaj dvakrat letno in v ustreznem obdobju opravljen temeljit uradni pregled za odkrivanje znakov zadevnega organizma, med katerim ni bilo odkritih nobenih znakov organizma, ter

(iii)

na katerem so rastline rasle na enoti:

—	ki je fizično popolnoma zaščitena pred vnosom zadevnega organizma ali

—

na kateri so bila opravljena ustrezna preventivna tretiranja in ki je obdana z varovalnim pasom s polmerom vsaj 2 km, kjer se vsako leto ob ustreznem času izvajajo uradne preiskave o navzočnosti ali znakih zadevnega organizma. Če je ugotovljena navzočnost ali če so ugotovljeni znaki zadevnega organizma, se nemudoma izvedejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se ponovno vzpostavi nenapadenost varovalnega pasu, ter

(iv)

na kateri je bil na pošiljkah rastlin neposredno pred izvozom opravljen temeljit uradni pregled na navzočnost zadevnega organizma, zlasti v deblih in vejah rastlin. Ta pregled vključuje ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje. Kadar pošiljke vključujejo rastline s poreklom z enot, ki so bile v času njihove pridelave v varovalnem pasu, kjer je bila ugotovljena navzočnost ali so bili ugotovljeni znaki zadevnega organizma, se opravi destruktivno vzorčenje rastlin iz navedene pošiljke v skladu s stopnjami iz naslednje razpredelnice:

Število rastlin v partiji	Stopnja destruktivnega vzorčenja (število rastlin, ki jih je treba uničiti)
1–4 500	10 % velikosti partije
> 4 500	450

ali

(c)

da so rastline zrasle iz podlag, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (b) in ki so bile cepljene s cepiči, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	premer cepljenih cepičev na najdebelejšem delu v času izvoza ni več kot 1 cm;

(ii)	cepljene rastline so bile pregledane v skladu s točko (b)(iv).

Za zadevne rastline, uvožene v skladu s točko 1, je treba opraviti temeljit uradni pregled na vstopni točki ali namembnem kraju, določenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES (1). Z uporabljenimi metodami pregledov se zagotovi odkritje vsakršnega znaka zadevnega organizma, zlasti v deblih in vejah rastlin. V ta pregled se vključi ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje, kadar je to ustrezno.

B. Zadevni les

Zadevnemu lesu, razen lesa v obliki sekancev, iveri, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, je priloženo spričevalo v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, v katerem je pod naslovom „Dopolnilna izjava“ zadevno:

(a)

da les izvira z nenapadenih območij, ki jih je nacionalna organizacija za varstvo rastlin vzpostavila v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in za katera je znano, da so nenapadena z zadevnim organizmom. Ime nenapadenega območja se navede v rubriki „kraj izvora“; ali

(b)

da je lesu bilo odstranjeno lubje in da je ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa (vključno z njegovo sredico) za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura vsaj 56 °C.

Če gre za primer (b), se les ali embalaža v dokaz tega opremi z oznako „HT“ v skladu s trenutno rabo.

Zadevnemu lesu v obliki sekancev, iveri, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, je priloženo spričevalo v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, v katerem je pod naslovom „Dopolnilna izjava“ zadevno:

(a)

(b)	da je lesu bilo odstranjeno lubje in da je ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa (vključno z njegovo sredico) za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura vsaj 56 °C; ali

(c)	da je les predelan v kose, ki so debelejši in širši od 2,5 cm.

Za zadevni les, uvožen v skladu s točkama 1 in 2, se opravi temeljit uradni pregled na vstopni točki ali namembnem kraju, določenem v skladu z Direktivo 2004/103/ES.

2. POGOJI ZA PREMEŠČANJE

A. Zadevne rastline

Zadevne rastline s poreklom (2) z razmejenih območij se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (3), in če so pred premeščanjem vsaj dve leti oz. v primeru rastlin, ki so mlajše od dveh let, v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave:

(a)	ki je registrirano v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS (4), ter

(b)	na katerem je bil vsaj dvakrat letno in v ustreznem času opravljen temeljit uradni pregled za odkrivanje znakov zadevnega organizma, med katerim niso bili odkriti znaki zadevnega organizma; kadar je ustrezno, ta pregled vključuje ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje debel in vej rastlin, ter

(c)

na katerem so rastline rasle na enoti:

—	ki je fizično popolnoma zaščitena pred vnosom zadevnega organizma ali

—

na kateri so bila opravljena ustrezna preventivna tretiranja ali ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje na vsaki partiji zadevnih rastlin pred premeščanjem na stopnji iz spodnje preglednice, in so bile v vsakem primeru izvedene vsako leto ob ustreznem času uradne sistematične preiskave za odkrivanje navzočnosti ali znakov zadevnega organizma v polmeru vsaj 1 km okrog enote, in ni bila odkrita navzočnost ali znaki zadevnega organizma.

Število rastlin v partiji	Stopnja destruktivnega vzorčenja (število rastlin, ki jih je treba uničiti)
1–4 500	10 % velikosti partije
> 4 500	450

Podlage, ki izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka te točke, se lahko cepijo s cepiči, ki niso rasli v teh pogojih, vendar njihov premer na najdebelejšem delu ni več kot 1 cm.

Zadevne rastline, ki ne izvirajo z razmejenih območij, temveč so bile vnesene na mesta pridelave na takšnih območjih, se lahko premeščajo znotraj Unije pod pogojem, da to mesto pridelave izpolnjuje zahteve iz točke 1(c), in le, če je rastlinam priložen rastlinski potni list, ki je pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.

Zadevne rastline, uvožene iz tretjih držav, za katere je v skladu z oddelkom 1(A) znano, da je v njih navzoč zadevni organizem, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.

B. Zadevni les

Zadevni les, razen lesa v obliki sekancev, iveri, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, s poreklom z razmejenih območij ali zadevni les, ki je v celoti ali deloma ohranil okroglo površino in ki po poreklu ni z navedenih območij, temveč je na navedena območja vnesen, se lahko premešča znotraj Unije samo, če mu je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS. Navedeni rastlinski potni list se izda le, če zadevni les izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)	lesu je bilo odstranjeno lubje ter

(b)	les je bil ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa (vključno z njegovo sredico) za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura vsaj 56 °C. V dokaz se les ali embalaža opremi z oznako „HT“ v skladu s trenutno rabo.

Zadevni les v obliki sekancev, iveri, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov s poreklom z razmejenih območij se lahko premešča znotraj Unije samo, če mu je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS, in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)	lesu je bilo odstranjeno lubje in je bil ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa (vključno z njegovo sredico) za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura vsaj 56 °C, ali

(b)	les je bil predelan v kose, ki niso debelejši in širši od 2,5 cm.

V primeru iz točke 1 ali 2, če na razmejenem območju ni obratov za tretiranje ali predelavo, se zadevni les pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih ter na način, da se zagotovi, da se zadevni organizem ne more razširiti, lahko premesti v najbližji obrat zunaj razmejenega območja, da se zagotovi takojšnje tretiranje ali predelava v skladu z navedenima točkama.

Odpadni material, ki nastane ob izpolnjevanju točk 1 in 2, se odstrani tako, da se zagotovi, da se zadevni organizem ne more razširiti zunaj razmejenega območja.

Pristojni uradni organ ob ustreznem času opravlja intenzivno spremljanje navzočnosti zadevnega organizma s pregledi gostiteljskih rastlin vsaj v polmeru 1 km od navedenega obrata za tretiranje ali predelavo.

C. Zadevni lesen pakirni material

Zadevni lesen pakirni material s poreklom z razmejenih območij se lahko premešča znotraj Unije samo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	tretiran je na enega od odobrenih načinov, kot so določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 (5) FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesenega pakirnega materiala v mednarodni trgovini, ter

(b)	opremljen je z oznako, kot je določeno v Prilogi II k navedenemu mednarodnemu standardu, v katerem je zadevno, da je bil leseni pakirni material predmet odobrenega fitosanitarnega tretiranja v skladu s tem standardom.

Če na razmejenem območju ni obratov za tretiranje, se zadevni leseni pakirni material pod uradnim nadzorom in v zaprtih pogojih ter na način, s katerim se zagotovi, da se zadevni organizem ne more razširiti, lahko premesti v najbližji obrat za tretiranje zunaj razmejenega območja, da se zagotovi takojšnje tretiranje in označitev v skladu s točkama (a) in (b).

Odpadni material, ki nastane ob izpolnjevanju te točke, se odstrani tako, da se zagotovi, da se zadevni organizem ne more razširiti zunaj razmejenega območja.

Pristojni uradni organ ob ustreznem času izvaja intenzivno spremljanje navzočnosti zadevnega organizma s pregledi gostiteljskih rastlin vsaj v polmeru 1 km od obrata za tretiranje.

(1) Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).

(2) Glosar fitosanitarnih izrazov – Referenčni standard ISPM št. 5 in Fitosanitarna spričevala – Referenčni standard ISPM št. 12 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim, 2013.

(3) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).

(4) Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, str. 38).

(5) Smernice za zakonsko urejanje lesenega pakirnega materiala v mednarodni trgovini – Referenčni standard ISPM št. 15 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim, 2009.

PRILOGA III

VZPOSTAVITEV RAZMEJENIH OBMOČIJ IN UKREPOV IZ ČLENA 7

1. VZPOSTAVITEV RAZMEJENIH OBMOČIJ

Razmejena območja so sestavljena iz naslednjih območij:

(a)	napadeno območje, ki je območje, na katerem je bila potrjena navzočnost zadevnega organizma in ki vključuje vse rastline, ki kažejo znake napada z zadevnim organizmom, ter

(b)	varovalni pas s polmerom najmanj 2 km od meje napadenega območja.

Natančna razmejitev območij temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega organizma, stopnji napada, podrobni porazdelitvi gostiteljskih rastlin na zadevnem območju in dokazih o naselitvi zadevnega organizma. Kadar pristojni uradni organ ugotovi, da je izkoreninjenje zadevnega organizma mogoče ob upoštevanju okoliščin izbruha, rezultatov posebne preiskave ali takojšnje izvedbe ukrepov izkoreninjenja, se polmer varovalnega pasu lahko zmanjša na najmanj 1 km od meje napadenega območja. Kadar izkoreninjenje zadevnega organizma ni več mogoče, polmera ni mogoče zmanjšati na manj kot 2 km.

Če je navzočnost zadevnega organizma potrjena zunaj napadenega območja, se razmejitev napadenega območja in varovalnega pasu preveri ter ustrezno spremeni.

Kadar na razmejenem območju na podlagi preiskav iz člena 6(1) in spremljanja iz točke 1(h) oddelka 3 Priloge III zadevni organizem ni ugotovljen v obdobju, ki traja vsaj en razvojni krog in eno dodatno leto, v vsakem primeru pa ne manj kot štiri zaporedna leta, se razmejitev lahko ukine. Natančna dolžina razvojnega kroga temelji na dokazih, ki so na voljo za zadevno območje ali podobno podnebno območje.

Razmejitev se lahko ukine tudi, če so po dodatni preiskavi izpolnjeni pogoji iz točke 1 oddelka 2.

2. POGOJI, POD KATERIMI NI TREBA VZPOSTAVITI RAZMEJENEGA OBMOČJA

Državam članicam v skladu s členom 7(2) ni treba vzpostaviti razmejenega območja iz člena 7(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

obstaja dokaz, da je bil zadevni organizem vnesen na območje z rastlinami ali lesom, na katerih je bil odkrit, in obstaja znak, da so bile navedene rastline ali navedeni les napadeni pred vnosom na zadevno območje, ali da gre za izolirano najdbo, ki je neposredno povezana z zadevno rastlino ali lesom ali pa tudi ne, in se ne pričakuje, da bo vodila k naselitvi organizma, ter

(b)

če se potrdi, da ne bo prišlo do naselitve zadevnega organizma ter da širjenje in uspešno razmnoževanje zadevnega organizma nista mogoča zaradi njegove biologije, ter ob upoštevanju rezultatov posebne preiskave in ukrepov izkoreninjenja, ki lahko zajemajo preventivno sekanje in uničenje zadevnih rastlin po tem, ko so bile preiskane.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz točke 1, državam članicam ni treba vzpostaviti razmejenih območij, če izvedejo naslednje ukrepe:

(a)	takojšnji ukrepi za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega organizma, da se izključi možnost njegovega širjenja;

(b)	spremljanje v obdobju, ki zajema vsaj en razvojni krog zadevnega organizma in eno dodatno leto, vključno s spremljanjem vsaj štiri zaporedna leta v polmeru vsaj 1 km okrog napadenih rastlin ali lesa ali kraja, kjer je bil zadevni organizem odkrit; vsaj prvo leto je spremljanje redno in intenzivno;

(c)	uničenje vsega napadenega rastlinskega materiala ali lesa;

(d)	sledenje do izvora napada in sledenje rastlin ali lesa, povezanega s primerom zadevnega napada, kolikor je mogoče, ter njihova preiskava za odkrivanje znakov napada; preiskava vključuje ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje;

(e)	dejavnosti za ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo predstavlja navedeni organizem;

(f)	kateri koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 (1) in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (2).

Ukrepi iz točk (a) do (f) se predložijo v obliki poročila iz člena 8.

3. UKREPI, KI JIH JE TREBA IZVESTI NA RAZMEJENIH OBMOČJIH

Države članice na razmejenih območjih izvedejo naslednje ukrepe za izkoreninjenje zadevnega organizma:

(a)

takojšnje sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni organizem, in odstranitev njihovih korenin v celoti, če so opaženi rovi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline; kadar so napadene rastline odkrite izven obdobja letenja zadevnega organizma, se sekanje in odstranitev izvajata pred začetkom naslednjega obdobja letenja;

(b)

sekanje vseh zadevnih rastlin v polmeru 100 m okrog napadenih rastlin in preiskava navedenih rastlin zaradi odkrivanja kakršnih koli znakov napada; v izjemnih primerih, ko pristojni uradni organ ugotovi, da tako sekanje ni primerno zaradi njihove posebne družbene, kulturne ali okoljske vrednosti, individualna in redna natančna preiskava za odkrivanje kakršnih koli znakov napada na vseh zadevnih rastlinah v navedenem polmeru, ki se ne smejo sekati, in uporaba enakovrednih ukrepov za preprečevanje kakršnega koli morebitnega širjenja zadevnega organizma z navedenih rastlin; razlogi za navedeno odločitev in opis ukrepa se sporočijo Komisiji v poročilu iz člena 8;

(c)	odstranitev, preiskava in uničenje rastlin, posekanih v skladu s točkama (a) in (b), ter njihovih korenin, kadar je to potrebno; sprejetje vseh potrebnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja zadevnega organizma med sekanjem in po njem;

(d)	preprečevanje kakršnega koli premeščanja potencialno napadenega materiala z razmejenega območja;

(e)	sledenje do vira napada ter sledenje rastlin in lesa, povezanega s primerom zadevnega napada, kolikor daleč je mogoče, ter njihova preiskava za odkrivanje znakov napada; preiskava vključuje ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje;

(f)	kadar je ustrezno, nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi rastlinami;

(g)	prepoved sajenja novih zadevnih rastlin na prostem na območju iz točke 1(b) oddelka 3 Priloge III, razen na mestih pridelave iz oddelka 2 Priloge II;

(h)

intenzivno spremljanje navzočnosti zadevnega organizma na gostiteljskih rastlinah s posebnim poudarkom na varovalnem pasu, ki vključuje vsaj en pregled na leto s tehnikami, ki omogočajo odkritje napada v višini krošnje. Kadar je ustrezno, pristojni uradni organ izvaja ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje. Število vzorcev se navede v poročilu iz člena 8;

(i)

izvajanje aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo predstavlja navedeni organizem, in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa v Unijo in širjenja v Uniji, vključno s pogoji za premeščanje zadevnih rastlin in zadevnega lesa z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7;

(j)

če je potrebno, posebne ukrepe za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren;

(k)	kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14.

Ukrepi iz točk (a) do (k) se predložijo v obliki poročila iz člena 8.

Ko rezultati sistematične raziskave iz člena 6 v več kot štirih zaporednih letih potrdijo navzočnost zadevnega organizma na območju in če obstajajo dokazi, da zadevnega organizma ni več mogoče izkoreniniti, lahko države članice omejijo ukrepe na zadrževanje zadevnega organizma na navedenem območju. Taki ukrepi vključujejo vsaj naslednje:

(a)

sekanje napadenih rastlin in rastlin s simptomi, ki jih je povzročil zadevni organizem, in odstranitev njihovih korenin v celoti, če so opaženi rovi ličink pod koreninskim vratom napadene rastline; sekanje se začne nemudoma, kadar pa so napadene rastline odkrite zunaj obdobja letenja zadevnega organizma, se sekanje in odstranitev izvedeta pred začetkom naslednje dobe letenja;

(b)	odstranitev, preiskava in uničenje posekanih rastlin ter po potrebi njihovih korenin; sprejetje vseh potrebnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja zadevnega organizma po sekanju;

(c)	preprečevanje kakršnega koli premeščanja potencialno napadenega materiala z razmejenega območja;

(d)	kadar je ustrezno, nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi rastlinami;

(e)	prepoved sajenja novih zadevnih rastlin na prostem na napadenem območju iz točke 1(a) oddelka 1 Priloge III, razen na mestih pridelave iz oddelka 2 Priloge II;

(f)

intenzivno spremljanje navzočnosti zadevnega organizma na gostiteljskih rastlinah s posebnim poudarkom na varovalnem pasu, ki vključuje vsaj en pregled na leto s tehnikami, ki omogočajo odkrivanje napada na višini krošnje. Kadar je ustrezno, pristojni uradni organ izvaja ciljno usmerjeno destruktivno vzorčenje. Število vzorcev se navede v poročilu iz člena 8;

(g)

izvajanje aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nevarnosti, ki jo predstavlja zadevni organizem, in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa v Unijo in širjenja v Uniji, vključno s pogoji za premeščanje zadevnih rastlin in zadevnega lesa z razmejenih območij, vzpostavljenih v skladu s členom 7;

(h)

če je potrebno, posebne ukrepe za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili zadrževanje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren;

(i)	katere koli druge ukrepe, ki lahko prispevajo k zadrževanju zadevnega organizma.

Ukrepi iz točk (a) do (i) se predstavijo v obliki poročila iz člena 8.

(1) Smernice za programe izkoreninjenja škodljivcev – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim, 1998.

(2) Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju tveganja pri škodljivcih – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim, 2002.