22.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 127/20

(1)

Mednarodna konvencija Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje za osebje na ribiških ladjah (v nadaljnjem besedilu: konvencija) je bila sprejeta 7. julija 1995 na mednarodni konferenci, ki jo je sklicala IMO v Londonu.

(2)

Konvencija je začela veljati 29. septembra 2012.

(3)

Konvencija pomembno prispeva k sektorju ribištva na mednarodni ravni s spodbujanjem varnosti življenja in lastnine na morju, s čimer prispeva tudi k varstvu morskega okolja. Zato je zaželeno, da se njene določbe čim prej začnejo izvajati.

(4)

Morski ribolov je ena izmed najnevarnejših poklicnih dejavnosti, zato so ustrezno usposabljanje in kvalifikacije temeljnega pomena za zmanjšanje števila nesreč. Vkrcanje osebja na krov ribiških plovil držav članic v nobenem primeru ne bi smelo posegati v pomorsko varnost.

(5)

V okviru sporazumov o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju (v nadaljnjem besedilu: sporazumov) s tretjimi državami je pomembno, da ima osebje na krovu ribiških ladij, ki plujejo pod zastavo države članice, ustrezne poklicne kvalifikacije, dokazane s potrdili, ki jih priznava država zastave; to omogoča najemanje osebja pod pogoji, ki jih določajo sporazumi. Države članice bi si morale ob uporabi konvencije po svojih najboljših močeh prizadevati, da bi se izognili neskladjem med mednarodnim pravom in pravom Unije, vključno z morebitnimi negativnimi posledicami za sklenitev in izvajanje sporazumov. Poleg tega bi bilo treba spodbujati zadevne tretje države, naj postanejo pogodbenice konvencije.

(6)

Evropski parlament, Svet in Komisija spodbujajo varnost na morju in pri delu ter izboljšave na področju poklicnih kvalifikacij osebja na krovu ribiških ladij. Unija finančno podpira usposabljanje v ribiškem sektorju, in sicer prek Evropskega sklada za ribištvo in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

(7)

Pravilo 7 poglavja I Priloge h konvenciji glede pravil Unije o priznavanju poklicnih kvalifikacij nekaterih profilov osebja na ribiških ladjah je v izključni pristojnosti Unije in vpliva na določbe Pogodbe in sekundarno pravo Unije, zlasti Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (2), kar zadeva državljane Unije, ki imajo ustrezna potrdila, ki jih je izdala država članica ali tretja država.

(8)

Unija ne more postati pogodbenica konvencije, saj so njene pogodbenice lahko le države.

(9)

Nekatere države članice še niso pogodbenice konvencije, nekatere pa že. Tiste države članice, ki imajo ribiške ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, pristanišča, ki sprejemajo morske ribiške ladje, ki spadajo na področje uporabe konvencije, ali izobraževalne ustanove za osebje na ribiških ladjah in ki še niso pogodbenice konvencije, so pozvane, naj to postanejo.

(10)

Dokler ne bodo vse države članice, ki imajo ribiške ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, pristanišča, ki sprejemajo morske ribiške ladje, ki spadajo na področje uporabe konvencije, ali izobraževalne ustanove za osebje na ribiških ladjah, pogodbenice konvencije, bi morale vse države članice, ki so pogodbenice konvencije, uporabljati prožnost, ki jo omogoča konvencija, glede zagotavljanja pravne združljivosti konvencije s pravom Unije, zlasti kar zadeva določbe pravila 10 poglavja I Priloge h konvenciji o ekvivalentih, da bi bila uporaba konvencije usklajena z Direktivo 2005/36/ES.

(11)

Vse države članice, ki so pogodbenice konvencije, bi morale ob priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2005/36/ES delavcem migrantom iz držav članic, ki niso pogodbenice konvencije, zagotoviti, da so bile poklicne kvalifikacije zadevnih delavcev pregledane in ocenjene kot ustrezajoče minimalnim standardom, določenim v konvenciji.

(12)

Svet bi torej moral v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti države članice, da v interesu Unije postanejo pogodbenice konvencije –