(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, ki najprej vsebuje do 10 snovi ali skupin snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (2) zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije. Ta seznam bi moral vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Člen 8b Direktive 2008/105/ES med drugim določa pogoje in načine spremljanja snovi na nadzornem seznamu za poročanje držav članic o rezultatih spremljanja in za posodabljanje seznama.

(3)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, bi se morale izbrati med snovmi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo resnično tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in odvajajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v točkah (a) do (e) člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES, predvsem kar zadeva nova onesnaževala.

(4)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi se morali zbrati visokokakovostni podatki o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocen tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Določil bi se tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga morale izpolnjevati države članice. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla presoja vpliva.

(5)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES bi bilo treba na prvi nadzorni seznam vključiti diklofenak, 17-beta-estradiol (E2) in 17-alfa-etinilestradiol (EE2), da bi se zbrali podatki o spremljanju za lažjo določitev ustreznih ukrepov za odpravljanje tveganja v zvezi s temi snovmi. Na nadzorni seznam bi bilo treba vključiti tudi estron (E1) zaradi tesne kemijske sorodnosti s 17-beta-estradiolom, saj je njegov razgradni produkt.

(6)

V letu 2014 je Komisija zbrala podatke o številnih drugih snoveh, ki bi se lahko vključile na nadzorni seznam. Upoštevala je vire informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in s skupinami deležnikov. Izveden je bil postopek razvrstitve. Pri njem so se obravnavale zlasti snovi, ki so bile v zadnjem pregledu prednostnih snovi skoraj prednostno razvrščene, vendar so bili za potrditev znatnega tveganja še vedno potrebni podatki o njihovem spremljanju. Obravnavale so tudi številne druge snovi, opredeljene kot morebitna nova onesnaževala, za katere je bilo na voljo malo najnovejših podatkov o spremljanju ali pa nobeden. Tveganje v zvezi z vsako od navedenih snovi je bilo izračunano na podlagi razpoložljivih informacij o nevarnosti, ki jo pomenijo, in izpostavljenosti okolja tem snovem. Izpostavljenost je bila ocenjena na podlagi podatkov o obsegu proizvodnje in uporabe, pri čemer so se upoštevali vsi aktualni podatki o spremljanju.

(7)

Pri zbiranju podatkov o snoveh na prvem seznamu so bili najdeni dodatni podatki o spremljanju za nekatere od navedenih snovi. Razpoložljivost zanesljivih, posodobljenih podatkov za vsaj štiri države članice je zadostovala za nevključitev snovi na nadzorni seznam. Po opustitvi navedenih snovi in nekaterih snovi, katerih toksičnost je bila še posebej dvomljiva ali katerih uporaba naj bi bila prekinjena, so se najvišje uvrstile naslednje snovi: oksadiazon, metiokarb, 2,6-ditert-butil-4-metilfenol, trialat, štirje neonikotinoidni pesticidi, makrolidni antibiotik eritromicin in 2-etilheksil 4-metoksicinamat. Navedene snovi bi bilo zato treba vključiti na nadzorni seznam in navesti njihovo številko CAS (Chemical Abstract Service) in številko EU. Tudi za peti neonikotinoidni pesticid in dva druga makrolidna antibiotika je bilo ugotovljeno, da pomenijo morebitno znatno tveganje. Možnost, da snovi z enakim načinom delovanja lahko delujejo aditivno, je dodaten razlog, da se predlaga njihova istočasna vključitev na nadzorni seznam. Obstajati bi morala možnost za istočasno analizo neonikotinoidov in podobno tudi makrolidnih antibiotikov, s čimer bi se lahko skupinsko uvrstili na seznam.

(8)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Meja zaznavnosti metode bi morala biti vsaj tako nizka kot predvidena koncentracija brez učinka za vsako snov v ustreznem mediju. Če bi nove informacije privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za posamezno snov, bi bilo morda treba znižati najvišjo mejo zaznavnosti metode, vendar bi navedene snovi ostale na seznamu. Šteje se, da stroški analitskih metod niso pretirani.

(9)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode. Snov 2-etilheksil 4-metoksicinamat pa bi bilo primerno spremljati tudi v lebdečih delcih ali usedlini, saj se običajno izloča v tem mediju.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –