(1)

Če se količina gnoja, ki jo namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in biti upravičena glede na objektivna merila, kot so dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 14. decembra 2007 sprejela Odločbo 2007/863/ES (2) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevalo Združeno kraljestvo z ozirom na Severno Irsko na podlagi Direktive 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, s katero je pod določenimi pogoji dovolila letni vnos 250 kg dušika iz živinskega gnoja na hektar na kmetijah z vsaj 80 % travinja.

(3)

Komisija je 24. februarja 2011 sprejela Sklep 2011/128/EU (3) o spremembi Odločbe 2007/863/ES in podaljšanju odstopanja do 31. decembra 2014.

(4)

Odstopanje, odobreno z Odločbo 2007/863/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2011/128/EU, je v letu 2013 zadevalo 145 kmetij, kar ustreza približno 0,59 % skupnega števila kmetijskih gospodarstev in 0,42 % celotne neto kmetijske površine.

(5)

Združeno kraljestvo je za Severno Irsko 10. oktobra 2014 Komisiji predložilo zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(6)

Združeno kraljestvo za regijo Severna Irska v skladu z odstavkom 5 člena 3 Direktive 91/676/EGS uporablja akcijski program na vsem svojem ozemlju.

(7)

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2008–2011 kaže, da je v Združenem kraljestvu v regiji Severna Irska, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na vseh postajah za spremljanje pod 50 mg/l, in da je povprečna koncentracija nitratov na 93 % postaj za spremljanje pod 25 mg/l. Kar zadeva površinsko vodo, so povprečne koncentracije nitratov na vseh postajah za spremljanje pod 25 mg/l.

(8)

Število glav živine in uporaba kemičnih gnojil sta se v zadnjih letih zmanjšala. Število govedi, perutnine in ovac se je od obdobja 2004–2007 do obdobja 2008–2011 znižalo za 5 %, 5 % oziroma 10 %, število prašičev pa se je zvišalo za 4 %. Povprečen nanos dušika iz živinskega gnoja je v obdobju 2008–2011 znašal 117 kg/ha, kar pomeni 6,4-odstotno zmanjšanje v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Povprečen presežek fosforja je v obdobju 2008–2011 znašal 13,6 kg/ha, kar pomeni 30,1-odstotno zmanjšanje v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Povprečna uporaba kemičnega dušikovega gnojila se je v obdobju 2008–2011 v primerjavi z obdobjem 2004–2007 zmanjšala za 18,4 %. Povprečna uporaba kemičnega fosforjevega gnojila se je v obdobju 2008–2011 v primerjavi z obdobjem 2004–2007 zmanjšala za 53 %.

(9)

Na Irskem je 93 % kmetijskih zemljišč namenjenih travinju. Na splošno se na travniških kmetijah 42 % površin obdeluje ekstenzivno, kar v smislu gostote pomeni eno glavo živine na hektar in manjši vnos gnojil, 37 % površin se obdeluje v okviru kmetijsko-okoljskih programov in le 24 % površin se obdeluje intenzivno z gostoto dve glavi živine na hektar ali več. 5 % površin se uporablja za pridelavo poljščin. Povprečna uporaba kemičnih gnojil na travinju je 79 kg/ha dušika in 5 kg/ha fosforja.

(10)

Za Severno Irsko je značilno, da ima veliko padavin in pretežno tla s slabim odtokom. Zaradi oviranega odtoka je na večini tal na Severnem Irskem razmeroma velika možnost denitrifikacije, ki zmanjšuje koncentracijo nitratov v tleh in zaradi tega količino nitratov, ki so podvrženi izpiranju.

(11)

Za podnebje na Severnem Irskem sta značilna enakomerno razporejena letna količina padavin in relativno majhen razpon temperatur, kar spodbuja razmeroma dolgo rastno sezono trave, kjer se zemljišča dejavno upravljajo in obdelujejo od 270 dni na leto na obalnem območju do okoli 260 dni na leto na osrednjem nižavju.

(12)

Po preučitvi zahtevka Združenega kraljestva za Severno Irsko in akcijskega programa ter glede na izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Odločbe 2007/863/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2011/128/EU, Komisija meni, da količina živinskega gnoja, ki ga predlaga Severna Irska, tj. 250 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni nekateri strogi pogoji.

(13)

Iz podpornih informacij, ki jih je predložila Severna Irska, je razvidno, da je predlagana letna količina 250 kg dušika iz živinskega gnoja na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(14)

Datum prenehanja veljavnosti Odločbe 2007/863/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2011/128/EU, je 31. december 2014. Da se zadevnim kmetom zagotovijo nadaljnje koristi od odstopanja, je primerno sprejeti ta sklep.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

1.

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, na katerem 80 % ali več kmetijske površine, ki je na voljo za gnojenje z živinskim gnojem, pokriva trava;

2.

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, jelenjad, koze in konje;

3.

„trava“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno pomeni, da leži manj kot štiri leta);

4.

„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja.

1.

zemljevide, ki za vsako upravno enoto prikazujejo delež kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 8(1);

2.

rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, iz člena 8(2);

3.

rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracijo dušika in fosforja v talni vodi ter mineralnega dušika v profilu tal, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, iz člena 8(2);

4.

povzetek in oceno podatkov, pridobljenih pri poostrenem spremljanju kakovosti vode, iz člena 8(3);

5.

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 8(4);

6.

rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub nitratov in fosforja na kmetijah, za katere je odobreno posamezno odstopanje, iz člena 8(4);

7.

oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in poljskih pregledov iz člena 9(1) in (2).