(1)

Belgija je 26. junija 2003 uradno obvestila Evropsko komisijo o shemi državne pomoči, namenjene financiranju in vzpostavitvi neprofitne fundacije Stichting Duurzame Visserij Ontwikkeling (v nadaljnjem besedilu: SDVO), katere cilj je trajnostni razvoj ribištva v Belgiji. Priglašene določbe se nanašajo na financiranje fundacije SDVO in vključujejo njen statut. Komisija je shemo pomoči odobrila 16. decembra 2003 (2).

(2)

Komisija je 9. septembra 2008 prejela pritožbo (evidentirano pod številko CP 241/2008), v kateri je bilo navedeno, da je fundacija SDVO zlorabila del pomoči, ki jo je prejela na podlagi navedene sheme.

(3)

Z dopisom z dne 17. novembra 2008 je Komisija od belgijskih organov zahtevala pojasnila. Z dopisom z dne 18. decembra 2008 so belgijski organi zaprosili za podaljšanje roka za en mesec, ki je bilo odobreno. Z dopisom z dne 16. januarja 2009 so belgijski organi Komisiji posredovali zahtevane informacije.

(4)

Z dopisom z dne 10. septembra 2009 so belgijski organi Komisiji predložili letno poročilo (2008) o fundaciji SDVO v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (3) („postopkovna uredba“).

(5)

Z dopisom z dne 19. januarja 2010 je Komisija od belgijskih organov zahtevala dodatna pojasnila. Z dopisom z dne 18. februarja 2010 so belgijski organi zaprosili za podaljšanje roka za en mesec, ki je bilo odobreno do 9. aprila 2010. Z dopisom z dne 12. aprila 2010 so belgijski organi Komisiji posredovali informacije.

(6)

Z dopisom z dne 19. januarja 2010 je Komisija pritožnika pozvala, naj se opredeli, ali želi vztrajati pri svoji pritožbi, glede na to, da je hčerinska družba fundacije SDVO cvba Schelpdier en vis prenehala opravljati svoje dejavnosti.

(7)

Z dopisom z dne 18. februarja 2010 je pritožnik navedel razloge, zaradi katerih želi vztrajati pri svoji pritožbi.

(8)

22. oktobra 2010 je bila zadeva evidentirana pod številko NN.

(9)

Z dopisom z dne 23. marca 2011 je Komisija Belgijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi s to pomočjo sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(10)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (4). Komisija je zainteresirane strani povabila, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z zadevno pomočjo.

(11)

Z dopisom z dne 7. junija 2011 so belgijski organi Komisiji predložili pripombe upravičenca sheme v zvezi z odločitvijo o začetku formalnega postopka preiskave. Komisija ni prejela nobenih dodatnih pripomb od pritožnika ali od drugih zainteresiranih strani.

(12)

Izvirna shema je bila priglašena z dopisom z dne 26. junija 2003. Evidentirana je bila pod številko N 274/03.

(13)

S shemo so se zagotovila letna izplačila približno dveh milijonov EUR iz državnih virov fundaciji SDVO, kar naj bi ji omogočalo, da si v skladu s svojim statutom z različnimi ukrepi ali projekti prizadeva za trajnostni razvoj ribištva.

(14)

Shema se financira iz nacionalnih sredstev, ki jih predstavlja del plačila akontacije davka (davek na izplačane plače) s strani delodajalcev v ribiškem sektorju.

(15)

Evropska komisija je na podlagi člena 107(3)(c) PDEU menila, da je shema združljiva z notranjim trgom, zlasti ker so tako informacije iz priglasitve kot tudi statut fundacije SDVO kazali na to, da bo SDVO sodelovala pri kratkoročnih projektih v skupnem interesu, ki ustrezajo ukrepom iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 (5).

(16)

Pritožnik meni, da sta fundacija SDVO in njena hčerinska družba cvba Schelpdier en vis uporabili državno pomoč, ki je bil prvotno namenjena za pomoč ribiškemu sektorju kot celoti, za začetek komercialnega ribogojniškega projekta v zvezi s školjkami, s čimer sta izkrivljali konkurenco na trgu.

(17)

Pritožnik nadalje meni, da je fundacija SDVO s svojo komercialno dejavnostjo na trgu in nato z ustanovitvijo komercialnih hčerinskih družb ravnala v nasprotju s svojim statutom in s svojim pravnim statusom nepridobitnega združenja.

(18)

V podporo svoji trditvi pritožnik navaja, da je fundacija SDVO razvila blagovno znamko, začela veliko oglaševalsko kampanjo in sodelovala pri prodaji školjk. Vse te dejavnosti in ukrepi se ocenjujejo kot tipične sestavine trgovske dejavnosti.

(19)

Glede izkrivljanja konkurence pritožnik navaja, da je poskušal z gojenjem školjk na odprtem morju ob belgijski obali od leta 1994. Pritožnik je razvil lastno blagovno znamko (Belgica mussels). Nabrane školjke so bile prvič v prodaji leta 2008.

(20)

Pritožnik sklepa, da glede na izkrivljanje konkurence na trgu ni mogoče šteti, da fundacija SDVO deluje v skupnem interesu ribiškega in ribogojskega sektorja.

(21)

V zvezi z likvidacijo hčerinske družbe fundacije SDVO cvba Schelpdier en vis pritožnik navaja, da se po njegovem mnenju izkrivljanje konkurence z njo ni prenehalo, saj je fundacija tudi po likvidaciji družbe cvba Schelpdier en vis še naprej dejavna na področju trgovine s školjkami.

(22)

V svoji odločitvi za začetek formalnega postopka preiskave Komisija izraža dvome glede skladnosti nekaterih projektov, ki jih izvaja fundacija SDVO, s statutom fundacije, s katerim je bila Komisija seznanjena in ki ga je odobrila. Komisija zato sumi, da je fundacija SDVO zlorabila pomoč v okviru zadevne sheme.

(23)

Gre za naslednje projekte:

(24)

Glede projekta v zvezi s školjkami Komisija meni, da je fundacija SDVO ravnala v nasprotju s svojim statutom (in torej s shemo), ki izrecno navaja, da mora SDVO okrepiti podobo morskega ribištva, vendar brez promocije določenega podjetja in ne da bi se sklicevala na geografsko poreklo proizvodov, in ki prepoveduje promocijske ukrepe, ki bi temeljili na blagovni znamki in/ali se sklicevali na geografsko poreklo proizvodov. Poleg tega Komisija izraža dvome o tem, da je z izkoriščanjem 87 dodatnih kletk fundacija SDVO ravnala v skladu s svojim statutom in s Sklepom N 274/03, saj tega ni mogoče obravnavati kot kratkoročen ukrep, temveč ustreza dolgoročni naložbi, ki jo je težko uskladiti z zamislijo o kratkoročnih ukrepih.

(25)

Glede projekta iskanja novih staležev školjk Komisija ugotavlja, da ta ni naveden med poslanstvi fundacije SDVO v njenem statutu. Zlasti se ne zdi v skladu s poslanstvom, opisanim pod naslovom (c) Izboljšanje upravljanja z živimi vodnimi viri in nadzora nad ribištvom. Dejansko iskanje novih staležev školjk, ki bi jih bilo možno izkoriščati v komercialne namene, ni v skladu s stalnim spremljanjem kakovosti in količine živih vodnih virov ali s spremljanjem socialno-ekonomskih razmer v ribiškem sektorju ali s svetovanjem vladi o nadzoru nad ribolovnim naporom. Ne zdi se, da bi bilo ugotavljanje prisotnosti staležev školjk, ki bi jih bilo možno izkoriščati v komercialne namene, v belgijskem epikontinentalnem pasu namenjeno ohranjanju teh staležev, temveč njihovemu izkoriščanju.

(26)

Glede promocijske kampanje Dagverse VIS Komisija ugotavlja, da se je s poudarjanjem belgijskega izvora proizvodov (ulov belgijskega obalnega ladjevja) v nasprotju z ulovom tujih ladij fundacija SDVO sklicevala na geografsko poreklo proizvodov in delovala v nasprotju s svojim statutom in s Sklepom N 274/03. Kljub temu je Komisija upoštevala, da je bila kampanja Dagverse vis že spremenjena in v času sprejetja odločitve o začetku postopka ni več vsebovala sklicevanja na geografsko poreklo proizvodov.

(27)

Kot odgovor na objavo odločitve iz leta 2011 o začetku formalnega postopka preiskave v Uradnem listu je Komisija od nacionalnih organov prejela pripombe upravičenca sheme, Stichting Duurzame Visserij Ontwikkeling (SDVO).

(28)

Komisija ni prejela nobenih dodatnih pripomb pritožnika.

(29)

Fundacija SDVO je ponovila svoje stališče, kot sledi:

(30)

Projekt v zvezi s školjkami je potekal v dveh korakih. V prvem koraku je bilo razporejenih 13 prototipov kletk za školjke, razvitih v skladu s podnebnimi in morskimi zahtevami belgijske obale. V drugem koraku je bilo razporejenih še 87 dodatnih kletk za školjke.

(31)

Da bi ocenili, ali je projekt ekonomsko izvedljiv, je bilo treba izvesti celotni postopek proizvodnje in trženja. Treba je bilo dejansko slediti različnim korakom postopka, vključno s promocijskimi dejavnostmi.

(32)

Oglaševalska kampanja je bila izvedena v letih 2007, 2008 in 2009 in je imela, v nasprotju s trditvami Komisije, omejeno trajanje in obseg.

(33)

Za to oglaševalsko kampanjo lahko velja, da je bila izvedena v splošnem interesu. Od vsega začetka je bilo predvideno, da se bo projekt po raziskovalni fazi prenesel v zadrugo, odprto vsem, vključno pritožniku.

(34)

Fundacija SDVO je blagovno znamko Flanders Queen razvila posebej za ta projekt. Blagovna znamka naj bi se uporabila le enkrat. Trgovsko ime se po koncu projekta ne bi več uporabljalo. Vendar je bila očitno po prenosu projekta na zadrugo VSVC sprejeta odločitev za nadaljnjo prodajo školjk pod to znamko.

(35)

Razvoj projekta ter promocijska kampanja se ne bi smela obravnavati kot izdatka v okviru običajnega proizvodnega postopka. Projekt se je razvil bolj, kot bi to storilo zasebno podjetje, saj bi bili s tem povezani zelo visoki stroški. Zasebno podjetje enostavno ne bi bilo pripravljeno izvesti naložb, potrebnih zgolj za preskušanje najboljšega pristopa ali ugotavljanje področij, primernih za gojenje školjk.

(36)

Fundacija SDVO meni, da je iskanje novih staležev školjk v skladu z njenim statutom; takšna dejavnost spada med nadzorne in ohranitvene ukrepe, kot so opredeljeni v kategoriji (c) statuta fundacije.

(37)

Poleg tega je projekt del preoblikovanja ribiškega ladjevja, ki je med drugim potrebno zaradi izgube ribolovnih območij zaradi namestitve polj vetrnih elektrarn na morju.

(38)

Fundacija SDVO poudarja, da so promocijsko kampanjo pregledali in iz nje izključili sklicevanje na geografsko poreklo, ki je bilo prvotno uporabljeno.

(39)

Kot je navedeno zgoraj, je fundacija SDVO začela obsežno oglaševalsko kampanjo za svoje školjke. Namesto da bi organizirala promocijo školjk na splošno, oglaševalski material temelji na promociji določene blagovne znamke (Flanders Queen Mussel) in posameznega podjetja (SDVO) ter se na več mestih sklicuje na geografsko poreklo proizvodov (t.j. Flandrijo).

(40)

Iz tega sledi, da je fundacija SDVO ravnala v nasprotju s svojim statutom (in torej s shemo), ki izrecno navaja, da mora fundacija SDVO okrepiti podobo morskega ribištva, vendar brez promocije določenega podjetja in brez sklicevanja na geografsko poreklo proizvodov, in ki prepoveduje promocijske ukrepe, ki bi temeljili na blagovni znamki in/ali se nanašali na geografsko poreklo proizvodov. Poleg tega je fundacija SDVO ravnala v nasprotju s Sklepom N 274/2003, v katerem je izrecno navedeno, da geografske označbe niso dovoljene.

(41)

Belgijski organi so navedli, da je bila blagovna znamka razvita zgolj za pilotni projekt. Uporabila naj bi se le enkrat, nato pa se postopno odpravila in se ob koncu projekta prenehala uporabljati.

(42)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da je blagovna znamka ostala v uporabi tudi po koncu pilotnega projekta. Dejansko se je ob prenosu projekta v zvezi s školjkami na zadrugo VSVC prodaja školjk nadaljevala pod imenom Flanders Queen Mussel. Poleg tega so bile na spletni strani fundacije SDVO na voljo informacije o tem, kje je mogoče dobiti Flanders Queen Mussel.

(43)

Komisija prav tako opaža, da je fundacija SDVO v letih 2007, 2008 in 2009 organizirala več promocijskih in oglaševalskih dogodkov za Flanders Queen Mussel. Dejstvo, da so se te dejavnosti nadaljevale več let, kaže, da ni šlo za majhno ali začasno kampanjo in zato ne more veljati za časovno omejeno promocijo v omejenem obsegu. Poleg tega je bil del oglaševalskih dejavnosti (2008 in 2009) dejansko opravljen potem, ko so bile študije, naročene v okviru pilotnega projekta, že opravljene. Končno poročilo o ekonomski izvedljivosti projekta v zvezi s školjkami je bilo predloženo 22. novembra 2007, izsledki ocene izvajanja načrta trženja pa so bili predstavljeni 21. februarja 2008.

(44)

V vsakem primeru pa Komisija poudarja, da prepoved promocije določene blagovne znamke in sklicevanja na geografsko poreklo proizvodov v oglaševalskih dejavnostih velja za vse dejavnosti. Tako celo kratkoročni projekti, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne smejo promovirati določene blagovne znamke ali se sklicevati na geografska območja. V zadevni shemi in Sklepu N 274/03 se ne predvideva nobena izjema od tega pravila in takšna izjema niti ne bi mogla biti predvidena, saj bi bila v nasprotju s smernicami za ribištvo iz leta 2001.

(45)

Poleg tega Komisija meni, da je malo verjetno, da bi tako obsežna oglaševalska kampanja lahko veljala za ukrep v skupnem interesu, zlasti ker ni bila splošna, temveč je bila usmerjena na določeno blagovno znamko. To potrjuje tudi dejstvo, da je konkurenčno podjetje razvijalo lastno blagovno znamko.

(46)

In končno, razvoj trgovskega imena za izdelek, ki se prodaja na trgu, in organizacija oglaševalske kampanje ustrezata izdatkom, ki nastanejo v običajnem proizvodnem procesu in zato niso dovoljeni v okviru zadevne sheme.

(47)

Zato Komisija meni, da je z razvojem trgovskega imena in organizacijo oglaševalske in promocijske kampanje za Flanders Queen Mussel fundacija SDVO delovala v nasprotju s svojim statutom in Sklepom N 274/2003.

(48)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da je SDVO z razvojem trgovskega imena in oglaševanjem zlorabljala pomoč, odobreno v okviru zadevne sheme.

(49)

Komisija se zaveda dejstva, da je projekt v zvezi s školjkami sestavljen iz več delov. Prvi del projekta ni vprašljiv, ima pa Komisija pomisleke v zvezi z naložbami, izvedenimi po zaključku pilotnega projekta. Komisija meni, da z nakupom in izkoriščanjem 87 dodatnih kletk za školjke fundacija SDVO ni ravnala v skladu s svojim statutom in Sklepom N 274/03.

(50)

Belgijski organi menijo, da je bilo izkoriščanje 87 dodatnih kletk kratkotrajna dejavnost s poudarkom na skupnem interesu. Poleg tega zagovarjajo, da je bilo povečanje števila kletk večje, kot bi ga običajno izvedlo zasebno podjetje, ki preprosto ne bi vlagalo v tako velikem obsegu brez zagotovila, da je dejavnost lahko donosna v velikem obsegu.

(51)

Vendar pa Komisija dvomi, da lahko nakup in izkoriščanje 87 dodatnih kletk veljata za kratkoročna ukrepa.

(52)

Komisija ugotavlja, da nakup 87 dodatnih kletk ustreza dolgoročni naložbi, ki se težko sklada z zamislijo o kratkoročnih ukrepih.

(53)

Komisija poleg tega ugotavlja, da se ne zdi, da bi fundacija SDVO nakup 87 dodatnih kletk štela za kratkoročen ukrep, ki bi služil izključno omogočanju izvedbe študije. Fundacija SDVO je obravnavala nakup kletk kot naložbo in iskala načine, kako bi iz naložbe pridobila donose. Že leta 2008 je nameravala nadaljevati dejavnost prek novoustanovljene hčerinske družbe. Leta 2009, ko je fundacija SDVO uradno ustavila prodajo Flanders Queen Mussel, je dejansko nadaljevala z izkoriščanjem 87 dodatnih kletk. Svojo infrastrukturo in storitve pobiranja je dala v zakup in najem drugemu podjetju in s tem opravljala trgovsko dejavnost. Dejstvo, da je bila ustanovljena komercialna hčerinska družba za izkoriščanje projekta v zvezi s školjkami, potrjuje, da fundacija SDVO ni resnično nameravala zgolj koristiti sektorju.

(54)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da sporazumi, ki sta jih leta 2009 sklenili fundacija SDVO in zadruga VSVC, vsebujejo določbe, s katerimi so se želeli zavarovati poslovni interesi zadruge VSVC (npr. sistem jamstev, določbe za preprečevanje konflikta interesov med zadrugo VSVC in drugimi proizvajalci). Tovrstne ureditve in določbe potrjujejo, da je bilo izkoriščanje dodatnih kletk trgovska dejavnost in ni bila v skupnem interesu.

(55)

Po mnenju Komisije 87 dodatnih kletk ustreza izdatkom, ki spadajo v okvir običajne proizvodnje. Komisija pravzaprav meni, da po končanem testiranju in potrditvi gospodarske in biološke uporabnosti proizvoda pridobitev in razširitev proizvajalnih sredstev spada med običajni proizvodni proces in proces razvoja podjetja.

(56)

Komisija se ne strinja s trditvami belgijskih organov, da nobeno podjetje ne bi vlagalo v dodatna proizvajalna sredstva, ne da bi se vnaprej prepričalo, da bo proizvodnja v večjem obsegu dobičkonosna. V resnici podjetja vlagajo v proizvodnjo v večjem obsegu tudi v primerih, ko nobeno drugo podjetje še ni poskusilo s proizvodnjo v takšnem obsegu. Opirajo se na svoje pretekle izkušnje s proizvodnjo v manjšem obsegu in na napovedi za prihodnost. Splošno ekonomsko načelo je, da je, kar je mogoče in dobičkonosno donosno v majhnem obsegu, zaradi ekonomije obsega prav tako mogoče in še bolj dobičkonosno v večjem obsegu, saj se s tem fiksni stroški razporedijo na večjo količino proizvodov.

(57)

Nazadnje se Komisija ne strinja, da je fundacija SDVO s povečanjem svojih proizvajalnih sredstev delovala v interesu sektorja. Glede na to, da je že drug gospodarski subjekt v istem sektorju razvijal posel v resničnem obsegu, sta imela nakup in izkoriščanje 87 dodatnih kletk dejansko neposreden vpliv na trg in konkurenco. Na to nadalje kaže dejstvo, da je fundacija SDVO delovala kot konkurent in ne kot subjekt, ki opravlja preskus.

(58)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da je SDVO zlorabljala pomoč, odobreno v okviru zadevne sheme v zvezi z izkoriščanjem 87 dodatnih kletk.

(59)

Komisija ugotavlja, da se je fundacija SDVO s poudarjanjem belgijskega izvora proizvodov (ulov belgijskega obalnega ladjevja) v nasprotju z ulovom tujih ladij dejansko sklicevala na geografsko poreklo proizvodov in tako delovala v nasprotju s svojim statutom in s Sklepom N 274/2003.

(60)

Vendar se Komisija seznanja z dejstvom, da je bila kampanja Dagverse vis že spremenjena in v času sprejetja odločitve o začetku postopka ni več vsebovala sklicevanja na geografsko poreklo proizvodov.

(61)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da je SDVO s sklicevanjem na geografsko poreklo v promocijski kampanji zlorabljala pomoč, odobreno v okviru zadevne sheme.

(62)

Glede projekta iskanja novih staležev školjk Komisija ugotavlja, da ta ni naveden med poslanstvi fundacije SDVO v njenem statutu. Zlasti se ne zdi v skladu s poslanstvom, opisanim pod naslovom (c) Izboljšanje upravljanja z živimi vodnimi viri in nadzora nad ribištvom. Dejansko iskanje novih staležev školjk, ki bi jih bilo možno izkoriščati v komercialne namene, ni v skladu s stalnim spremljanjem kakovosti in količine živih vodnih virov ali s spremljanjem socialno-ekonomskih razmer v ribiškem sektorju ali s svetovanjem vladi o nadzoru nad ribolovnim naporom.

(63)

Zato Komisija meni, da takšni ukrepi ne spadajo v vrsto ukrepov, ki jih je Komisija odobrila s Sklepom N 274/03. To ni niti nadzorni niti ohranitveni ukrep. Nasprotno, ukrep je namenjen komercialnemu izkoriščanju morebitnih staležev in bo sčasoma povzročil povečanje ribolovnega napora.

(64)

Komisija nadalje ugotavlja, da iskanje novih staležev školjk, ki bi jih bilo možno izkoriščati v komercialne namene, ne more soditi v okvir ukrepov, ki jih je Komisija odobrila s Sklepom N 274/2003, ker se v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 2792/1999, na katere se sklicujejo smernice za ribištvo iz leta 2001, poskusni ribolov lahko financira iz FIUR (6) samo takrat, kadar je cilj ohranjanje ribolovnih virov.

(65)

Kot je bilo že omenjeno, se ne zdi, da bi bilo ugotavljanje prisotnosti staležev školjk v belgijskem epikontinentalnem pasu, ki bi jih bilo možno izkoriščati v komercialne namene, namenjeno ohranjanju teh staležev, temveč njihovemu izkoriščanju.

(66)

Poleg tega iskanje novih staležev, ki bi jih bilo mogoče izkoriščati, ustreza dejavnostim, ki jih običajno izvajajo zasebna podjetja, in izdatki, ki se nanašajo na takšne dejavnosti, ustrezajo običajnim stroškom proizvodnje in jih zato ni mogoče financirati v okviru zadevne sheme.

(67)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da je fundacija SDVO z iskanjem novih staležev školjk zlorabljala pomoč, odobreno v okviru zadevne sheme.

(68)

Komisija ugotavlja, da fundacija SDVO z izvajanjem projektov, navedenih v odstavkih 6.1 do 6.4, ni ravnala v skladu s statutom, ki je bil priglašen Komisiji in ki ga je Komisija odobrila v svojem sklepu z dne 16. decembra 2003. Komisija zato meni, da je fundacija SDVO zlorabila del pomoči, ki ji je bila dodeljena v okviru zadevne sheme.

(69)

V zvezi s tem želi Komisija poudariti, da je ustaljena praksa, da od prejemnika v skladu s členom 107 zahteva vračilo pomoči, ki je bila zlorabljena. To prakso potrjuje člen 14 postopkovne uredbe.

(70)

Belgija mora torej poskrbeti za vse potrebne ukrepe, da od prejemnika izterja zlorabljeno pomoč. Belgija mora izterjati celotne zneske, ki so bili porabljeni za razvoj projektov, navedenih v odstavkih 6.1 do 6.4. S tem namenom mora Belgija zahtevati, naj prejemnik pomoč vrne v štirih mesecih od datuma priglasitve tega sklepa.

(71)

V členu 14(2) postopkovne uredbe je navedeno, da vračilo pomoči na podlagi sklepa o vračilu vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila zlorabljena pomoč na razpolago prejemniku, do datuma vračila.

(72)

Obresti se izračunajo v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (7). Komisija poziva Belgijo, naj od prejemnika zahteva vračilo pomoči, vključno z obrestmi, v štirih mesecih od tega sklepa, kot je navedeno v nadaljevanju.

(73)

Komisija poziva Belgijo, naj zagotovi zahtevane podatke z uporabo vprašalnika, priloženega v Prilogi I k temu sklepu, in pri tem jasno navede načrtovane in že izvedene ukrepe za takojšnjo in dejansko izterjavo zlorabljene državne pomoči. Komisija Belgijo poziva, naj v dveh mesecih od Sklepa predloži vse dokumente, s katerimi dokazuje, da so bili zoper prejemnike zlorabljene pomoči sproženi postopki za izterjavo (okrožnice, nalogi za izterjavo itd.) –