1.

1.1

1.2

1.3

2.

2.1

2.1.1

2.1.2

2.2

2.2.1

2.2.2

3.

4.

4.1

4.2

4.2.1

4.2.2

4.2.3

4.2.4

4.2.5

4.2.6

4.2.7

4.2.8

4.2.9

4.2.10

4.2.11

4.2.12

4.2.13

4.2.14

4.2.15

4.2.16

4.2.17

4.2.18

4.3

4.3.1

4.3.2

4.3.3

4.3.4

4.3.5

4.4

4.5

4.6

4.7

5.

5.1

5.2

5.2.1

6.

6.1

6.1.1

6.1.2

6.1.3

6.1.4

6.1.5

6.2

6.2.1

6.2.2

6.2.3

6.2.4

6.3

6.3.1

6.3.2

6.3.3

7.

7.1

7.2

7.2.1

7.2.2

7.2.3

7.2.4

7.3

7.3.1

7.3.2

7.3.3

7.3.4

7.4

7.4.1

7.4.2

Dodatek A –

Dodatek B –

Dodatek C –

Dodatek D –

Dodatek E –

Dodatek F –

Dodatek G –

(1)

Ta TSI zadeva podsistem energija in del podsistema vzdrževanje železniškega sistema v Uniji v skladu s členom 1 Direktive 2008/57/ES.

(2)

Podsistem energija je opredeljen v Prilogi II (2.2) k Direktivi 2008/57/ES.

(3)

Tehnično področje uporabe te TSI je podrobneje opredeljeno v členu 2 te uredbe.

(1)

V skladu s členom 5(3) Direktive 2008/57/ES ta TSI:

(2)

V skladu s členom 5(5) Direktive 2008/57/ES so določbe za posebne primere navedene v oddelku 7.

(3)

Zahteve v tej TSI veljajo za vse sisteme tirne širine s področja uporabe te TSI, razen če posamezno poglavje navaja sisteme točno določenih tirnih širin ali nazivnih tirnih širin.

(1)

Ta TSI zajema vse fiksne naprave za doseganje interoperabilnosti, potrebne za oskrbo vlaka z vlečno energijo.

(2)

Energijski podsistem obsega:

(a)   elektronapajalne postaje: povezane na primarni strani z visokonapetostno mrežo s transformacijo visoke napetosti na napetost in/ali konverzijo na sistem oskrbe z električno energijo, primeren za vlake. Na sekundarni strani so elektronapajalne postaje povezane s sistemom voznih vodov;

(b)   mesta ločevanja: električna oprema, nameščena na vmesnih lokacijah med elektronapajalnimi postajami, da oskrbuje in povezuje vozne vode ter zagotavlja zaščito, izolacijo in pomožno oskrbo;

(c)   odseki ločevanja: oprema, potrebna za omogočanje prehoda med različnimi električnimi sistemi ali med različnimi fazami istega električnega sistema;

(d)   sistem voznih vodov: sistem, ki napaja vlake, ki vozijo po progi, z električno energijo in jo vlakom prenaša preko odjemnikov toka. Sistem voznih vodov je opremljen tudi z ročnimi in daljinsko vodenimi stikali, ki so potrebna za izolacijo odsekov ali skupin sistema voznih vodov v skladu z operativnimi potrebami. Napajalni vodi so prav tako del voznega omrežja;

(e)   povratni vodnik: vsi vodniki, ki tvorijo predvideno pot povratnega voda. Iz tega razloga je povratni vodnik del podsistema energija in ima vmesnik s podsistemom infrastrukture.

(3)

V skladu z oddelkom 2.2 Priloge II k Direktivi 2008/57/ES je sistem za merjenje porabe električne energije ob progi, ki se v tej TSI navaja kot sistem za zbiranje podatkov ob progi, opredeljen v točki 4.2.17 te TSI.

(1)

Namen sistema oskrbe z električno energijo je oskrbeti posamezne vlake z električno energijo in tako zagotoviti izpolnjevanje načrtovanega voznega reda.

(2)

Osnovni parametri za sistem oskrbe z električno energijo so opredeljeni v točki 4.2.

(1)

Cilj je zagotoviti zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije iz sistema oskrbe z električno energijo v tirna vozila. Interaktivnost med voznim vodom in odjemnikom toka je pomemben vidik interoperabilnosti.

(2)

Osnovni parametri za geometrijo voznega voda in kakovost odjema toka so določeni v točki 4.2.

(1)

Podsistem energija ima za doseganje predvidene zmogljivosti vmesnike z drugimi podsistemi železniškega sistema. Ti podsistemi so navedeni v nadaljevanju:

(2)

Točka 4.3 te TSI določa funkcionalne in tehnične specifikacije teh vmesnikov.

(1)

Celotni železniški sistem, za katerega se uporablja Direktiva 2008/57/ES in katerega del je podsistem energija, je povezan sistem, katerega usklajenost je treba preveriti. Usklajenost je treba pregledati zlasti z vidika specifikacij podsistema energija, njegovih vmesnikov s sistemom, v katerega se vključuje, ter predpisov o obratovanju in vzdrževanju. Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema in njegovih vmesnikov, navedene v točkah 4.2 in 4.3, ne predpisujejo uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega omrežja.

(2)

Inovativne rešitve za interoperabilnost, ki ne izpolnjujejo zahtev, določenih v tej TSI, in ki jih ni mogoče oceniti, kot je določeno v tej TSI, zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da se omogočijo tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijejo po postopku za inovativne rešitve, opisanem v točkah 6.1.3 in 6.2.3.

(3)

Značilnosti podsistema energija so ob upoštevanju vseh veljavnih bistvenih zahtev navedene v točkah od 4.2 do 4.7.

(4)

Postopki za ES-verifikacijo podsistema energija so navedeni v točki 6.2.4 in preglednici B.1 v Dodatku B k tej TSI.

(5)

Za posebne primere glej točko 7.4.

(6)

Kjer so v tej TSI navedena sklicevanja na standarde EN, se različice, ki se v EN imenujejo „nacionalna odstopanja“ ali „posebni nacionalni pogoji“, ne uporabljajo in niso del te TSI.

(a)

najvišje dovoljene hitrosti proge;

(b)

vrst(e) vlaka;

(c)

zahtev v zvezi z železniškimi prevoznimi storitvami;

(d)

odjemne moči vlakov na odjemnikih toka.

4.2.2.1

Napajanje:

4.2.2.2

Geometrija voznega voda in kakovost odjema toka:

4.2.2.3

Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi (4.2.17)

4.2.2.4

Zaščitni ukrepi pred električnim udarom (4.2.18)

(1)

Napetost in frekvenca podsistema energija sta v okviru enega od štirih sistemov, opredeljenih v skladu z oddelkom 7:

(2)

Vrednosti ter meje napetosti in frekvence za izbrani sistem so v skladu z oddelkom 4 standarda EN 50163:2004.

(a)

največji vlakovni tok (4.2.4.1);

(b)

faktor moči vlakov in srednja koristna napetost (4.2.4.2).

(1)

Vozni vodi s sistemi DC se projektirajo tako, da vzdržijo 300 A (za sistem napajanja 1,5 kV) in 200 A (za sistem napajanja 3 kV) na odjemnik toka ob mirovanju vlaka.

(2)

Kapaciteta toka v mirovanju se doseže za preskusno vrednost statične kontaktne sile iz preglednice 4 oddelka 7.2 standarda EN 50367:2012.

(3)

Vozni vodi se projektirajo ob upoštevanju temperaturnih omejitev v skladu z oddelkom 5.1.2 standarda EN 50119:2009.

(1)

Sistemi AC oskrbe z električno energijo so projektirani tako, da omogočajo uporabo regenerativnega zaviranja, ki lahko brez posredovanja izmenja električno energijo z drugimi vlaki ali s kakšnim drugim sredstvom.

(2)

Sistemi DC oskrbe z električno energijo se projektirajo tako, da omogočajo uporabo regenerativnega zaviranja vsaj z izmenjavo električne energije z drugimi vlaki.

(1)

Interaktivnost med vlečnim napajalnim sistemom in tirnimi vozili lahko povzroči električne nestabilnosti v sistemu.

(2)

Da se zagotovi združljivost električnega sistema, morajo biti harmonične prenapetosti omejene pod kritičnimi vrednosti v skladu z oddelkom 10.4 standarda EN 50388:2012.

(1)

Vozni vod se projektira za odjemnike toka z geometrijo glave, opredeljeno v točki 4.2.8.2.9.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, ob upoštevanju pravil iz točke 7.2.3 te TSI.

(2)

Višina kontaktnega vodnika in bočni odklon kontaktnega vodnika zaradi bočnega vetra sta dejavnika, ki vplivata na interoperabilnost železniškega omrežja.

(1)

Dovoljene vrednosti višine kontaktnega vodnika so navedene v preglednici 4.2.9.1.

Preglednica 4.2.9.1

Višina kontaktnega vodnika

(2)

Za razmerje med višinami kontaktnih vodnikov in delovnimi višinami odjemnika toka glej sliko 1 standarda EN 50119:2009.

(3)

Pri nivojskih prehodih je višina kontaktnih vodnikov določena z nacionalnimi predpisi, če teh ni, pa v skladu z oddelkoma 5.2.4 in 5.2.5 standarda EN 50122-1:2011.

(4)

Za sistema tirne širine 1 520 in 1 524 mm veljajo naslednje vrednosti za višino kontaktnega vodnika:

(1)

Največji bočni odklon kontaktnega vodnika od središčne osi tira pri bočnem vetru je v skladu s preglednico 4.2.9.2.

Preglednica 4.2.9.2

Največji bočni odklon glede na dolžino odjemnika toka

(2)

Pri tiru z več tirnicami je zahteva za bočni odklon izpolnjena za vsak par tirnic (predvidenih za obratovanje kot ločen tir), ki je predviden za oceno glede na TSI.

(3)

Sistem tirne širine 1 520 mm:

v državah članicah, ki uporabljajo profil odjemnikov toka v skladu s točko 4.2.8.2.9.2.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, je največji bočni odklon kontaktnega vodnika od središčne osi odjemnika toka ob bočnem vetru 500 mm.

(1)

V mehanski kinematični profil odjemnika toka ne sega noben del podsistema energija (glej sliko D.2 Dodatka D), razen kontaktnega vodnika in poligonacijske ročice.

(2)

Mehanski kinematični profil odjemnika toka za interoperabilne proge se določi z metodo, prikazano v Dodatku D.1.2, in s profili odjemnikov toka, opredeljenimi v točkah 4.2.8.2.9.2.1 in 4.2.8.2.9.2.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(3)

Ta profil se izračuna z uporabo kinematične metode z vrednostmi:

v skladu s točko D.1.2.1.4 Dodatka D in z drugimi vrednostmi v skladu s točko D.1.3 Dodatka D.

(4)

Sistem tirne širine 1 520 mm:

v državah članicah, ki uporabljajo profil odjemnikov toka v skladu s točko 4.2.8.2.9.2.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, je statični profil, ki je na voljo za odjemnik toka, opredeljen v točki D.2 Dodatka D.

(1)

Srednja kontaktna sila Fm je statistična srednja vrednost kontaktne sile. Fm sestavljajo statične, dinamične in aerodinamične komponente kontaktne sile odjemnika toka.

(2)

Razponi Fm za posamezne sisteme oskrbe z električno energijo so opredeljeni v preglednici 6 standarda EN 50367:2012.

(3)

Vozni vodi se projektirajo tako, da so sposobni vzdržati zgornjo mejo projektirane vrednosti Fm, določeno v preglednici 6 standarda EN 50367:2012.

(4)

Krivulje se uporabljajo za hitrosti do 320 km/h. Za hitrosti nad 320 km/h se uporabljajo postopki, določeni v točki 6.1.3.

(1)

Vozni vod odvisno od metode ocenjevanja doseže vrednosti glede dinamičnega vedenja in dviga kontaktnega vodnika (pri konstrukcijsko določeni hitrosti), prikazane v preglednici 4.2.12.

Preglednica 4.2.12

Zahteve glede dinamičnega vedenja in kakovosti odjema toka

(2)

S0 je izračunan, simuliran ali izmerjen dvig kontaktnega vodnika pri poligonacijski ročici, dosežen v normalnih obratovalnih pogojih z enim ali več odjemniki toka z zgornjo mejo Fm pri najvišji hitrosti proge. Kadar je dvig poligonacijske ročice fizično omejen zaradi projektiranja voznega voda, se lahko potrebni prostor zmanjša na 1,5 S0 (glej oddelek 5.10.2 standarda EN 50119:2009).

(3)

Največja sila (Fmax) je običajno v razponu Fm plus trije standardni odkloni σmax; višje vrednosti lahko nastanejo na določenih mestih in so navedene v preglednici 4 oddelka 5.2.5.2 standarda EN 50119:2009. Za toge komponente, kot so izolatorji odseka v sistemih voznih vodov, se lahko kontaktna sila poveča na največ 350 N.

(1)

Kombinacija materiala kontaktnega vodnika in materiala kontaktnih gibljivih vezi močno vpliva na obrabo kontaktnih gibljivih vezi in kontaktnega vodnika.

(2)

Dovoljeni materiali kontaktnih gibljivih vezi so opredeljeni v točki 4.2.8.2.9.4.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(3)

Dovoljeni materiali za kontaktne vodnike so baker in bakrove zlitine. Kontaktni vodnik izpolnjuje zahteve oddelkov 4.2 (razen sklica na Prilogo B standarda), 4.3 in 4.6 do 4.8. standarda EN 50149:2012.

(1)

Pri projektiranju odsekov ločevanja faz se zagotovi, da se vlaki lahko premikajo z odseka na sosednji odsek brez premoščanja faz. Poraba električne energije vlaka (vlečna enota, vlečena vozila in tok neobremenjenega transformatorja) se izniči pred vstopom v odsek ločevanja faz. Zagotovijo se ustrezna sredstva za omogočanje ponovnega zagona vlaka, ki se je ustavil na odseku ločevanja faz (razen za kratke odseke ločevanja).

(2)

Skupna dolžina D nevtralnih odsekov je opredeljena v oddelku 4 standarda EN 50367:2012. Za izračun razdalj D v skladu s standardom EN 50119:2009 se upoštevata oddelek 5.1.3 in dvig S0.

(a)

projektiranje ločevanja faz, kadar so vsi odjemniki toka najdaljših vlakov, usklajenih s TSI, v nevtralnem odseku. Skupna dolžina nevtralnega odseka je najmanj 402 m.

Za podrobne zahteve glej Prilogo A.1.2 standarda EN 50367:2012; ali

(b)

krajša faza ločevanja s tremi izoliranimi prekrivanji, kakor je navedeno v Prilogi A.1.4 standarda EN 50367:2012. Skupna dolžina nevtralnega odseka je skupaj z razmiki in odstopanji krajša od 142 m.

(1)

Pri projektiranju odsekov ločevanja sistemov se zagotovi, da se lahko vlaki premikajo od enega sistema oskrbe z električno energijo do sosednjega, drugačnega sistema oskrbe z električno energijo brez stika in prenosa energije med sistemoma. Za prečkanje odsekov ločevanja sistemov obstajata dve metodi:

(2)

Sosednji upravljavci infrastrukture se v skladu s prevladujočimi razmerami dogovorijo o rešitvi (a) ali (b).

(3)

Skupna dolžina D nevtralnih odsekov je opredeljena v oddelku 4 standarda EN 50367:2012. Za izračun razdalj D v skladu s standardom EN 50119:2009 se upoštevata oddelek 5.1.3 in dvig S0.

(1)

Poraba električne energije vlaka (vlečna enota, vlečena vozila in tok neobremenjenega transformatorja) se izniči pred vstopom v odsek ločevanja sistemov.

(2)

Če se odseki ločevanja sistemov prečkajo z odjemniki toka dvignjenimi do kontaktnega vodnika, za njihovo funkcionalno zasnovo veljajo naslednji pogoji:

(1)

Ta možnost se izbere, če ni mogoče izpolniti pogojev za obratovanje z dvignjenimi odjemniki toka.

(2)

Če se odsek ločevanja sistemov prečka s spuščenimi odjemniki toka, se projektira tako, da se prepreči električna povezava dveh sistemov oskrbe z električno energijo z nenamerno dvignjenim odjemnikom toka.

(1)

V točki 4.2.8.2.8 TSI lokomotive in potniška tirna vozila so navedene zahteve za sistem za merjenje električne energije v vozilu (EMS), namenjen pridobivanju in posredovanju sklopov zbranih podatkov za zaračunavanje energije (CEBD) v sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi.

(2)

Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi (DCS) prejme, shrani in izvozi CEBD, ne da bi jih poškodoval.

(3)

Specifikacija v zvezi s protokoli za vmesnike med EMS in DCS ter format prenesenih podatkov sta odprti točki, ki se bosta zaprli v 2 letih po začetku veljavnosti te uredbe.

(1)

Vmesnik za nadzor moči je vmesnik med podsistemom energija in podsistemom tirna vozila.

(2)

Vendar pa se informacije prenašajo prek podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, zato je vmesnik za prenos naveden v TSI vodenje-upravljanje in signalizacija ter TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(3)

Če je proga opremljena z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), se pomembne informacije za preklop prekinjevalca tokokroga, spremembo največjega vlakovnega toka ter spremembo upravljanja sistema oskrbe z električno energijo in odjemnika toka pošljejo prek ERTMS.

(4)

Harmonski tokovi, ki vplivajo na podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija, so določeni v TSI vodenje-upravljanje in signalizacija.

(1)

Predpisi o obratovanju se oblikujejo v okviru postopkov, opisanih v sistemu za upravljanje varnosti upravljavca infrastrukture. Ti predpisi upoštevajo dokumentacijo, povezano z obratovanjem, ki je del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 18(3) Direktive 2008/57/ES in določeno v Prilogi VI k navedeni direktivi.

(2)

V nekaterih primerih, ki vključujejo vnaprej načrtovana dela, se lahko pojavi potreba po začasnem odstopanju od specifikacij podsistema energija in njegovih komponent interoperabilnosti, opredeljenih v oddelkih 4 in 5 te TSI.

(1)

Predpisi glede vzdrževanja se oblikujejo v okviru postopkov, opisanih v sistemu za upravljanje varnosti upravljavca infrastrukture.

(2)

Pred začetkom obratovanja podsistema se v okviru tehnične dokumentacije, ki se priloži izjavi o verifikaciji, za komponente interoperabilnosti in elemente podsistema pripravi dokumentacija o vzdrževanju.

(3)

Za podsistem se pripravi načrt vzdrževanja, s katerim se zagotovi, da se bodo v njegovi obratovalni dobi izpolnjevale zahteve iz te TSI.

(1)

Zdravstveni in varnostni pogoji, ki se zahtevajo za vodenje in vzdrževanje podsistema energija, so v skladu z ustrezno evropsko in nacionalno zakonodajo.

(2)

To področje je zajeto tudi v postopkih, opisanih v sistemu za upravljanje varnosti upravljavca infrastrukture.

(1)

Komponente interoperabilnosti urejajo ustrezne določbe Direktive 2008/57/ES; tiste, ki zadevajo podsistem energija, so navedene v nadaljevanju.

(2)

Vozni vod:

(3)

Ocenjevanje skladnosti obsega faze in značilnosti, kakor so navedene v točki 6.1.4 in označene z X v preglednici A.1 Dodatka A k tej TSI.

(1)

Postopki ocenjevanja skladnosti komponent interoperabilnosti, kot so opredeljeni v oddelku 5 te TSI, se izvedejo z uporabo ustreznih modulov.

(2)

Postopki ocenjevanja skladnosti za posebne zahteve za komponento interoperabilnosti so določeni v točki 6.1.4.

(1)

Za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti se uporabljajo naslednji moduli:

Preglednica 6.1.2

Moduli za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti

(2)

Moduli za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti se izberejo izmed modulov, ki jih prikazuje preglednica 6.1.2.

(3)

V primeru proizvodov, danih v promet pred objavo te TSI, se šteje, da je tip odobren in zato ES-pregled tipa (modul CB) ni potreben, če proizvajalec dokaže uspešnost preskusov in verifikacije komponent interoperabilnosti za predhodne vloge ob primerljivih pogojih ter skladnost z zahtevami te TSI. V tem primeru to ocenjevanje ostane veljavno pri novi uporabi. Če ni mogoče dokazati, da je bila rešitev v preteklosti pozitivno potrjena, se uporablja postopek za komponente interoperabilnosti, dane v promet v EU po objavi te TSI.

(1)

Metodologija:

(2)

Simulacija:

(3)

Merjenje:

(a)

največjo konstrukcijsko določeno hitrost;

(b)

nazivno napetost in frekvenco;

(c)

nazivno vrednost toka;

(d)

sprejeti profil odjemnika toka.

(1)

Na zahtevo vložnika priglašeni organ izvede ES-verifikacijo v skladu s členom 18 Direktive 2008/57/ES ter v skladu z določbami ustreznih modulov.

(2)

Če vložnik dokaže, da so bili preskusi ali verifikacije podsistema energija uspešni za predhodne vloge projektiranja v podobnih okoliščinah, priglašeni organ te preskuse in verifikacije upošteva pri ES-verifikaciji.

(3)

Postopki ocenjevanja skladnosti za posebne zahteve za podsistem so opredeljeni v točki 6.2.4.

(4)

Vložnik sestavi ES-izjavo o verifikaciji za podsistem energija v skladu s členom 18(1) in Prilogo V k Direktivi 2008/57/ES.

(a)

modulom SG: ES-verifikacija na podlagi preverjanja enote ali

(b)

modulom SH1: ES-verifikacija na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda projektiranja.

(1)

Ocenjevanje se izvede v skladu z oddelkom 15.4 standarda EN 50388:2012.

(2)

Ocenjevanje se izvede samo pri novo zgrajenih ali nadgrajenih podsistemih.

(1)

Ocenjevanje za fiksne naprave za oskrbo z električno energijo izmeničnega toka se izvede v skladu z oddelkom 15.7.2 standarda EN 50388:2012.

(2)

Ocenjevanje za oskrbo z električno energijo enosmernega toka se izvede s pregledom projektiranja.

(1)

Izvede se študija združljivosti v skladu z oddelkom 10.3 standarda EN 50388:2012.

(2)

Ta študija se izvede samo pri vključitvi pretvornikov z aktivnimi polprevodniki v sistem oskrbe z električno energijo.

(3)

Priglašeni organ oceni, ali so merila iz oddelka 10.4 standarda EN 50388:2012 izpolnjena.

(1)

Glavni cilj tega preskusa je ugotoviti napake v razporeditvi in konstrukciji, ne pa ocenjevanje same zasnove.

(2)

Meritve parametrov interaktivnosti se opravijo v skladu s standardom EN 50317:2012.

(3)

Te meritve se opravijo z odjemnikom toka, ki predstavlja komponento interoperabilnosti in ima značilnosti srednje kontaktne sile, opredeljene v točki 4.2.11 te TSI, za konstrukcijsko določeno hitrost proge ob upoštevanju vidikov, povezanih z najmanjšo hitrostjo in stranskimi tiri.

(4)

Nameščeni vozni vod se sprejme, če rezultati meritev izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.12.

(5)

Za obratovalne hitrosti do 120 km/h (sistemi AC) oziroma do 160 km/h (sistemi DC) meritev dinamičnega vedenja ni obvezna. V tem primeru se uporabijo alternativne metode ugotavljanja konstrukcijskih napak, kot je meritev geometrije voznega voda v skladu s točko 4.2.9.

(6)

Ocenjevanje dinamičnega vedenja in kakovosti odjema toka za vgradnjo odjemnika toka v podsistem tirna vozila je opredeljena v točki 6.2.3.20 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(1)

Za vsako napravo se dokaže, da je zasnova zaščitnih ukrepov pred električnim udarom v skladu s točko 4.2.18.

(2)

Poleg tega se preveri tudi obstoj pravil in postopkov za zagotavljanje pravilne namestitve naprav.

(1)

Ocenjevanje se izvede s preveritvijo obstoja načrta vzdrževanja.

(2)

Priglašeni organ ni pristojen za ocenjevanje primernosti podrobnih zahtev, določenih v načrtu.

(1)

Priglašeni organ lahko do 31. maja 2021 izda ES-potrdilo o verifikaciji za podsistem, čeprav nekatere komponente interoperabilnosti, ki so vgrajene v podsistem, nimajo ustreznih ES-izjav o skladnosti in/ali primernosti za uporabo v skladu s to TSI, če so izpolnjena naslednja merila:

(2)

ES-izjave o skladnosti in/ali ustreznosti za uporabo se ne sestavljajo za komponente interoperabilnosti, ki so bile ocenjene na ta način.

(1)

V ES-potrdilu o verifikaciji podsistema se jasno navede, katere komponente interoperabilnosti je priglašeni organ ocenil v okviru verifikacije podsistema.

(2)

V ES-izjavi o verifikaciji podsistema se jasno navede:

(1)

V prehodnem obdobju in po končanem prehodnem obdobju, do nadgradnje ali obnove podsistema (ob upoštevanju odločitve države članice o uporabi TSI) se komponente interoperabilnosti, ki nimajo ES-izjave o skladnosti in/ali primernosti za uporabo in so iste vrste, lahko uporabljajo za zamenjave, povezane z vzdrževanjem (rezervni deli), za podsistem, za katerega je zadolžen organ, pristojen za vzdrževanje.

(2)

V vsakem primeru mora organ, pristojen za vzdrževanje, zagotoviti, da so komponente za zamenjave, povezane z vzdrževanjem, primerne za uporabo, se uporabljajo na njihovem področju uporabe in omogočajo doseganje interoperabilnosti v železniškem sistemu ter hkrati izpolnjujejo bistvene zahteve. Take komponente morajo biti sledljive in certificirane v skladu s katerim koli nacionalnim ali mednarodnim predpisom ali širše priznanim kodeksom ravnanja na področju železnic.

(1)

Za namen tega oddelka „nova proga“ pomeni progo, ki ustvari smer, ki še ne obstaja.

(2)

Naslednji primeri se lahko štejejo za nadgradnjo ali obnovo obstoječih prog:

(3)

V skladu s pogoji iz člena 20(1) Direktive 2008/57/ES načrt izvajanja navaja način za prilagoditev obstoječih fiksnih naprav iz točke 2.1, ko je to gospodarsko upravičeno.

(1)

Izbira sistema oskrbe z električno energijo je v pristojnosti države članice. Odločitev je treba sprejeti na gospodarskih in tehničnih temeljih ob upoštevanju najmanj naslednjih elementov:

(2)

Nove proge s hitrostmi, ki presegajo 250 km/h, se opremijo z enim od sistemov AC, opredeljenih v točki 4.2.3.

(a)

zmanjševanje razlik med različnimi geometrijami voznega voda;

(b)

morebitne povezave z obstoječimi geometrijami voznega voda v sosednjih območjih;

(c)

obstoječe certificirane komponente interoperabilnosti voznega voda.

(a)

Nove proge s hitrostmi, ki presegajo 250 km/h, so prirejene za oba odjemnika toka, kot je določeno v točkah 4.2.8.2.9.2.1 ( 1 600 mm) in 4.2.8.2.9.2.2 ( 1 950 mm) TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

Če to ni mogoče, vozni vod omogoča uporabo vsaj odjemnika toka z geometrijo glave, določeno v točki 4.2.8.2.9.2.1 ( 1 600 mm) TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(b)

Obnovljene ali nadgrajene proge s hitrostmi, enakimi ali višjimi od 250 km/h, omogočajo uporabo vsaj odjemnika toka z geometrijo glave, določeno v točki 4.2.8.2.9.2.1 ( 1 600 mm) TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(c)

Drugi primeri: vozni vod omogoča uporabo vsaj enega od odjemnikov toka z geometrijo glave, določeno v točki 4.2.8.2.9.2.1 ( 1 600 mm) ali 4.2.8.2.9.2.2 ( 1 950 mm) TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

(a)

Kadar se uporablja člen 20(2) Direktive 2008/57/ES, države članice ob upoštevanju izvedbenega načrta odločijo, katere zahteve TSI se uporabijo.

(b)

Kadar se člen 20(2) Direktive 2008/57/ES ne uporablja, se priporoča skladnost s to TSI. Kadar skladnosti ni mogoče doseči, naročnik obvesti državo članico o razlogih za to.

(c)

Kadar država članica zahteva novo odobritev za začetek obratovanja, naročnik določi praktične ukrepe in različne faze projekta, potrebne za doseganje zahtevanih ravni zmogljivosti. Te faze projekta lahko vključujejo prehodna obdobja za začetek obratovanja opreme z zmanjšanimi ravnmi zmogljivosti.

(d)

Morda že obstoječ podsistem omogoča uporabo vozil, skladnih s TSI, saj izpolnjuje temeljne zahteve Direktive 2008/57/ES. Postopek, ki se uporabi za prikaz ravni skladnosti z osnovnimi parametri TSI, je v skladu s priporočilom Komisije [posodobljeno Priporočilo 2011/622/EU (4)].

(1)

Za doseganje skladnosti s to TSI je možno postopno spreminjanje celotnega ali dela sistema voznega voda in/ali sistema oskrbe z električno energijo – po posameznih elementih – prek daljšega obdobja.

(2)

Vendar se lahko skladnost celotnega podsistema razglasi šele, ko so s TSI skladni vsi elementi na celotnem odseku proge.

(3)

Postopek nadgradnje/obnove mora upoštevati potrebo po ohranjanju združljivosti z obstoječim podsistemom energija in drugimi podsistemi. Za projekt, ki vključuje elemente, ki niso skladni s TSI, se je treba o uporabi postopkov za ocenjevanje skladnosti in ES-verifikacijo dogovoriti z državo članico.

(1)

Posebni primeri, navedeni v točki 7.4.2, opisujejo posebne določbe, ki so potrebne in odobrene na določenih omrežjih posamezne države članice.

(2)

Ti posebni primeri so razvrščeni kot:

—   Primeri „P“: „trajni“ primeri.

—   Primeri „T“: „začasni“ primeri, pri katerih se načrtuje, da bo ciljni sistem dosežen v prihodnosti.

—

iz Nimesa do Port Bou,

—

iz Toulousa do Narbonne,

—

primerjavo z referenco, kjer se je rešitev oskrbe z električno energijo uporabila za podoben ali zahtevnejši vozni red vlaka. Referenca ima podobno ali večjo:

—

približno oceno Usrednja koristna za preproste primere, s čimer se povečajo dodatne zmogljivosti za prihodnje prometne zahteve.