IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 809/2014

z dne 17. julija 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1), zlasti člena 58(4), člena 62(2)(a) do (f) in (h), člena 63(5), člena 77(8), člena 78, člena 96(4) in člena 101(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z:

Člen 2

Izmenjava informacij o vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah

1.   Zaradi pravilnega upravljanja shem pomoči in podpornih ukrepov ter kadar je v državi članici za upravljanje neposrednih plačil in ukrepov za razvoj podeželja v zvezi z istim upravičencem odgovorna več kot ena plačilna agencija, zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, ki se zahtevajo v vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah, po potrebi na voljo vsem vključenim plačilnim agencijam.

2.   Kadar pregledov ne opravi pristojna plačilna agencija, zadevna država članica zagotovi, da navedena plačilna agencija prejme zadostne informacije o opravljenih pregledih in njihovih rezultatih. Potrebne informacije opredeli plačilna agencija.

Člen 3

Umik vlog za pomoč, vlog za podporo, zahtevkov za plačilo in drugih izjav

1.   Vloga za pomoč, vloga za podporo, zahtevek za plačilo ali druga izjava se lahko kadar koli v celoti ali delno pisno umakne. Pristojni organ evidentira tak umik.

Če država članica uporabi možnosti, določene v členu 21(3), lahko določi, da lahko priglasitve živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, v računalniško zbirko podatkov za živali nadomestijo pisni umik.

2.   Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnih koli primerih neskladnosti v dokumentih iz odstavka 1, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, umiki niso dovoljeni v zvezi z deli navedenih dokumentov, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

3.   Položaj upravičencev po umiku v skladu z odstavkom 1 je enak položaju, v katerem so bili pred predložitvijo zadevnih dokumentov ali dela teh dokumentov.

Člen 4

Popravki in prilagoditve očitnih napak

Vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevki za plačilo in vsi spremni dokumenti, ki jih predloži upravičenec, se lahko kadar koli po predložitvi popravijo ali prilagodijo v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ na podlagi celostne ocene posameznega primera in pod pogojem, da je upravičenec ravnal v dobri veri.

Pristojni organ lahko očitne napake prizna samo, če so nedvoumne in se lahko odkrijejo ob preprostem pregledu informacij v dokumentih iz prvega pododstavka.

Člen 5

Uporaba zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev in kazni

Če za primer neskladnosti, za katerega se uporabljajo kazni v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 (11), veljajo tudi ukinitve ali kazni v skladu s poglavjema III in IV naslova II ali v skladu z naslovom III navedene uredbe:

Zmanjšanja, zavrnitve, ukinitve in kazni iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu s členom 6 te uredbe brez poseganja v dodatne kazni na podlagi drugih določb zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

Člen 6

Vrstni red zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev in kazni pri vsaki shemi neposrednih plačil ali ukrepu za razvoj podeželja

1.   Znesek plačila, ki bo upravičencu odobren na podlagi sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, država članica določi na podlagi pogojev, določenih v skladu z navedeno uredbo ter programi za najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 228/2013 (12) oziroma Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) za zadevno shemo neposrednih podpor.

2.   Za vsako shemo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in za vsak ukrep za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema, kot je opredeljen v točki 6 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se zmanjšanja, ukinitve in kazni izračunajo, če je ustrezno, v naslednjem vrstnem redu:

3.   Znesek, izračunan na podlagi točke (f) odstavka 2, se uporabi kot podlaga za:

4.   Znesek plačila, izračunan na podlagi odstavka 3, se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo za neupoštevanje navzkrižne skladnosti v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Člen 7

Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov

1.   Če je izvršeno neupravičeno plačilo, upravičenec vrne zadevni znesek skupaj z, kadar je to ustrezno, obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2.

2.   Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med rokom plačila za upravičenca, navedenim na nalogu za izterjavo, ki ni določen na več kot 60 dni, in datumom bodisi vračila bodisi odbitka.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za izterjavo zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

3.   Obveznost vračila iz odstavka 1 ne velja, če je bilo plačilo izvršeno zaradi napake pristojnega ali drugega organa in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti.

Če pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če odločitev o izterjavi ni bila sporočena v 12 mesecih po plačilu.

Člen 8

Prenos kmetijskih gospodarstev

1.   V tem členu:

2.   Če je kmetijsko gospodarstvo v celoti preneseno z enega upravičenca na drugega po vložitvi vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevka za plačilo in preden so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči ali podpore, se prenosniku ne odobri pomoč ali podpora v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

3.   Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, ali plačilo, ki ga zahteva, se prevzemniku odobri, kadar:

4.   Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči in/ali podpore v skladu z odstavkom 3(a):

5.   Države članice lahko določijo, kadar je to ustrezno, da se pomoč in/ali podpora odobri prenosniku. V takem primeru:

Člen 9

Uradna obvestila

1.   Države članice vsako leto do 15. julija Komisiji za vse sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in tehnično pomoč ter sheme podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 sporočijo kontrolne podatke in kontrolno statistiko za predhodno koledarsko leto ter zlasti:

Taka uradna obvestila se pošiljajo po elektronski poti na podlagi tehničnih specifikacij za prenos kontrolnih podatkov in kontrolne statistike, ki jih državam članicam zagotovi Komisija.

2.   Države članice Komisijo do 15. julija 2015 uradno obvestijo o poročilu v zvezi z možnostmi, izbranimi za kontrolo zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo, in pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede zahtev in standardov v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Naknadne spremembe v zvezi z informacijami, zagotovljenimi v navedenem poročilu, se sporočijo nemudoma.

3.   Države članice vsako leto do 15. julija Komisijo uradno obvestijo o poročilu v zvezi z ukrepi, sprejetimi za upravljanje in kontrolo prostovoljne vezane podpore v zvezi s predhodnim koledarskim letom.

4.   Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, ki jih je treba v okviru sektorskih predpisov poslati Komisiji.

NASLOV II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 10

Predplačila za neposredna plačila

Države članice lahko upravičencem v zvezi z vlogami za pomoč za zadevno leto izplačajo predplačila za neposredna plačila brez uporabe prilagoditvene stopnje za finančno disciplino iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se takrat uporablja za skupni znesek neposrednih plačil v ustreznem koledarskem letu.

POGLAVJE II

Vloge za pomoč in zahtevki za plačila

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 11

Poenostavitev postopkov

1.   Razen če ni drugače določeno v uredbah (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi (EU) št. 640/2014 ali tej uredbi, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se kakršna koli obvestila na podlagi te uredbe od upravičenca za organe in obratno pošiljajo po elektronski poti, če to ne povzroči razlikovanja med upravičenci in če so sprejeti ustrezni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da:

2.   Države članice lahko v zvezi s predložitvijo vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo pod pogoji iz odstavka 1 zagotovijo poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo v okviru zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Države članice se lahko odločijo uporabiti podatke, pridobljene iz virov podatkov, ki so na voljo nacionalnim organom za namene vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo. V takem primeru država članica zagotovi, da navedeni viri podatkov omogočajo raven zanesljivosti, potrebno za pravilno upravljanje podatkov, da se zagotovijo zanesljivost, celovitost in varnost takih podatkov.

3.   Kadar je mogoče, lahko pristojni organ zahteva, da se informacije, ki se zahtevajo v katerih koli spremnih dokumentih, predložijo skupaj z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo neposredno iz vira informacij.

Člen 12

Splošne določbe v zvezi z zbirno vlogo in s predložitvijo vloge za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja

1.   Če države članice v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določijo, da bodo vloge za pomoč za neposredna plačila in zahtevki za plačilo za ukrepe za razvoj podeželja zajeti z zbirno vlogo, se členi 20, 21 in 22 te uredbe uporabljajo smiselno v zvezi s posebnimi zahtevami, določenimi glede na vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru navedenih shem ali ukrepov.

2.   Upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, lahko vloži samo eno zbirno vlogo na leto.

3.   Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 13

Končni rok za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo

1.   Države članice določijo končne roke, do katerih se predložijo zbirna vloga, vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo. Končni roki so najpozneje 15. maja vsako leto. Vendar lahko Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija.

Države članice pri določitvi končnih rokov upoštevajo obdobje, potrebno za to, da so na voljo vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje pomoči in/ali podpore, in zagotovijo, da se lahko načrtujejo učinkoviti pregledi.

2.   V skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko končni roki iz odstavka 1 tega člena na nekaterih območjih s posebnimi vremenskimi razmerami določijo na poznejši datum.

Člen 14

Vsebina zbirne vloge ali zahtevka za plačilo

1.   Zbirna vloga ali zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, zlasti:

2.   Za identifikacijo plačilnih pravic iz odstavka 1(c) je na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedena identifikacija plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

3.   Države članice lahko v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila odstopajo od tega člena in člena 17 te uredbe v zvezi s plačilnimi pravicami.

Člen 15

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo

1.   Po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.

Spremembe glede uporabe ali sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v zvezi s posameznimi kmetijskimi parcelami ali v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so že prijavljene v zbirni vlogi, se lahko izvedejo pod enakimi pogoji.

Kadar spremembe iz prvega in drugega pododstavka vplivajo na katere koli spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se lahko taki dokumenti ali pogodbe ustrezno spremenijo.

2.   Spremembe, izvedene v skladu z odstavkom 1, se pisno sporočijo pristojnemu organu do 31. maja zadevnega leta, razen v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske, v katerih se sporočijo do 15. junija zadevnega leta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo zgodnejši končni rok za sporočanje sprememb. Vendar navedeni rok ni prej kot 15 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, določenem v skladu s členom 13(1).

3.   Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu z odstavkom 1 niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

Člen 16

Popravek vnaprej pripravljenih obrazcev

Ob predložitvi obrazca zbirne vloge, vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo upravičenec popravi vnaprej pripravljeni obrazec iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov plačilnih pravic v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali če je katera izmed informacij, navedenih na vnaprej pripravljenih obrazcih, nepravilna.

Oddelek 2

Vloge za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Člen 17

Posebne zahteve v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

1.   Za identifikacijo vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu in/ali nekmetijskega zemljišča, kot je navedeno v členu 14(1)(d) in (e), pristojni organ upravičencu zagotovi vnaprej pripravljen obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in sicer z vmesnikom, temelječem na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč).

2.   Odstavek 1 se uporablja, kakor sledi:

3.   Če upravičenec vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo ne more predložiti z uporabo geoprostorskega obrazca vloge za pomoč, mu pristojni organ zagotovi bodisi:

4.   Na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu, sta navedeni največja upravičena površina na referenčno parcelo v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in površina, ugotovljena v predhodnem letu na kmetijsko parcelo za namene sheme osnovnega plačila, sheme enotnega plačila na površino in/ali ukrepa za razvoj podeželja na površino.

V grafičnem prikazu, zagotovljenem upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so prikazane meje in enotna identifikacija referenčnih parcel, kot je navedena v členu 5(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ter meje kmetijskih parcel, ugotovljenih v predhodnem letu, da bi lahko upravičenec pravilno navedel velikost in lokacijo vsake kmetijske parcele. Od leta zahtevkov 2016 so v njem navedene tudi vrsta, velikost in lokacija površin z ekološkim pomenom, ugotovljenih v predhodnem letu.

5.   Upravičenec nedvoumno opredeli in prijavi površino vsake kmetijske parcele in, kadar je to ustrezno, vrsto, velikost in lokacijo površin z ekološkim pomenom. V zvezi s plačilom za zeleno komponento upravičenec navede tudi uporabo prijavljenih kmetijskih parcel.

V ta namen lahko potrdi informacije, ki so že navedene na vnaprej pripravljenem obrazcu. Vendar če informacije o površini, lokaciji ali mejah kmetijske parcele ali, kadar je to ustrezno, velikosti in lokaciji površin z ekološkim pomenom niso pravilne ali popolne, upravičenec popravi ali spremeni vnaprej pripravljeni obrazec.

Pristojni organ na podlagi popravkov ali dopolnitev, ki jih je upravičenec vnesel v vnaprej pripravljeni obrazec, presodi, ali je treba ustrezno referenčno parcelo posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

6.   Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 na podlagi zavez, sprejetih v skladu s členom 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (14) ali členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se zaveza navede v vlogi za pomoč s sklicevanjem na ustrezni zahtevek za plačilo.

Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse na podlagi nacionalnih ali regionalnih shem okoljskega certificiranja v skladu s členom 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v zvezi z vnaprej pripravljenim obrazcem in prijavo upravičenca smiselno uporabljata odstavka 4 in 5 tega člena.

Za namen regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in za del obveznosti glede površine z ekološkim pomenom, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati posamezno, upravičenci, ki sodelujejo v takem regionalnem ali skupinskem izvajanju, za vsako kmetijsko parcelo nedvoumno opredelijo in prijavijo vrsto, velikost in lokacijo površine z ekološkim pomenom v skladu z odstavkom 5 tega člena. Upravičenci se v svoji vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo sklicujejo na prijavo regionalnega ali skupinskega izvajanja, kot je navedena v členu 18 te uredbe.

7.   Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, v skladu s členom 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

Če se setev opravi po končnem roku za predložitev zbirne vloge, se etikete na podlagi odstopanja od točke (c) iz prvega pododstavka predložijo najpozneje do 30. junija. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo upravičencu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Vrnjene etikete se označijo kot uporabljene za vlogo.

8.   Za posebno plačilo za bombaž iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

9.   Površine, ki se ne uporabljajo za namene shem pomoči, določenih v naslovih III, IV in V Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpor v vinskem sektorju, kot so navedene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, se prijavijo v eni ali več rubrikah „druge uporabe“.

Člen 18

Prijava regionalnega ali skupinskega izvajanja

Za vsako regionalno ali skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predloži prijava regionalnega ali skupinskega izvajanja, ki dopolnjuje vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo vsakega sodelujočega upravičenca.

Prijava vsebuje vse potrebne dodatne informacije, da se preveri skladnost z obveznostmi glede regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) navedene uredbe, zlasti:

Če v primeru regionalnega izvajanja podroben načrt iz člena 46(6) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 vsebuje vse informacije, navedene v drugem pododstavku tega člena, se lahko prijava iz prvega pododstavka nadomesti s sklicevanjem na načrt.

V primeru skupinskega izvajanja se prijava iz prvega pododstavka dopolni s pisnim dogovorom iz člena 47(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Člen 19

Vloge v zvezi s sodelovanjem v shemi za male kmete in umikom iz nje

1.   Vloge za sodelovanje v shemi za male kmete iz člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, predložene leta 2015, vsebujejo sklicevanje na zbirno vlogo, ki jo je za leto zahtevkov 2015 predložil isti upravičenec, in po potrebi izjavo upravičenca, da je seznanjen s posebnimi pogoji v zvezi s shemo za male kmete, določenimi v členu 64 navedene uredbe.

Države članice lahko določijo, da se vloga iz prvega pododstavka predloži skupaj z zbirno vlogo ali kot del zbirne vloge.

2.   Države članice od leta zahtevkov 2016 zagotovijo poenostavljen postopek za vložitev vloge iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Vnaprej pripravljeni obrazci, ki se uporabijo v postopku za vložitev vloge iz odstavka 2, se pripravijo na podlagi informacij, navedenih v zbirni vlogi, predloženi za leto zahtevkov 2015, in vsebujejo zlasti:

Kadar se države članice odločijo za metodo plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ne da bi uporabile tretji pododstavek navedenega člena, se vnaprej pripravljeni obrazci na podlagi odstopanja od prvega pododstavka tega odstavka zagotovijo v skladu z oddelkom 1 tega poglavja.

4.   Upravičenci, ki se odločijo za umik iz sheme za male kmete za leto po letu 2015 v skladu z drugim pododstavkom člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali členom 62(2) navedene uredbe, pristojni organ obvestijo o svojem umiku v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Oddelek 3

Druge vloge

Člen 20

Posebne določbe v zvezi z vlogami za pomoč

Upravičenec, ki ne zaprosi za pomoč v okviru sheme pomoči na površino, ampak zaprosi za pomoč v okviru druge sheme, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in ima na voljo kmetijsko površino, navedene površine prijavi na obrazcu vloge za pomoč v skladu s členom 17 te uredbe.

Upravičenec, za katerega veljajo samo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, na obrazcu vloge za pomoč prijavi površine, ki jih ima na voljo, za vsako koledarsko leto, v katerem se navedene obveznosti uporabljajo.

Vendar lahko države članice upravičence oprostijo obveznosti iz prvega in drugega pododstavka, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki zagotavljajo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 21

Zahteve v zvezi z vlogo za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

1.   Vloga za pomoč na žival, kot je opredeljena v točki 15 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ali zahtevek za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, kot so opredeljeni v točki 14 drugega pododstavka člena 2(1) navedene uredbe, vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, in zlasti:

2.   Vsak imetnik živali ima pravico, da od pristojnega organa brez omejitev, v primernih časovnih presledkih in brez pretiranih zamud pridobi informacije o podatkih iz računalniške zbirke podatkov za živali, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Upravičenec ob predložitvi vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo izjavi, da so podatki pravilni in popolni, ali nepravilne podatke popravi ali manjkajoče podatke dopolni.

3.   Države članice lahko določijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v vlogo za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo, če so bile pristojnemu organu že sporočene.

4.   Države članice lahko uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniške zbirke podatkov za živali uporabijo za namene vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo, če računalniška zbirka podatkov za živali omogoča raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči ali podpornih ukrepov na ravni posameznih živali.

Postopki iz prvega pododstavka lahko vključujejo sistem, po katerem lahko upravičenec zaprosi za pomoč in/ali podporo za vse živali, ki na datum ali v obdobju, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč in/ali podporo na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za živali.

V takem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev:

5.   Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali se pošljejo prek organa ali organov, ki ga ali jih same odobrijo. Vendar za poslane podatke ostaja odgovoren upravičenec.

Oddelek 4

Posebne določbe v zvezi s plačilnimi pravicami

Člen 22

Dodelitev ali povečanje vrednosti plačilnih pravic

1.   Vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v skladu s členi 20, 24, 30, razen odstavka 7(e), in 39 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice. Določeni datum ni poznejši od 15. maja zadevnega koledarskega leta.

Vendar lahko Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska določijo poznejši datum, ki ni poznejši od 15. junija zadevnega koledarskega leta.

2.   Države članice lahko določijo, da se vloga za dodelitev plačilnih pravic predloži sočasno z vlogo za pomoč v okviru sheme osnovnega plačila.

Člen 23

Izterjava neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic

1.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je bilo število dodeljenih plačilnih pravic preveliko, se presežno število dodeljenih plačilnih pravic vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če je napako iz prvega pododstavka storil pristojni organ ali drug organ in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti, se vrednost preostalih plačilnih pravic, dodeljenih navedenemu upravičencu, ustrezno prilagodi.

Če je medtem upravičenec, ki ga zadeva dodelitev prevelikega števila plačilnih pravic, plačilne pravice prenesel na druge upravičence, tudi za prevzemnike velja obveznost iz prvega pododstavka, sorazmerno s številom plačilnih pravic, ki so bile prenesene nanje, če upravičenec, ki so mu bile plačilne pravice prvotno dodeljene, nima na voljo zadostnega števila plačilnih pravic za kritje števila neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic.

2.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da so bili plačila, ki jih je upravičenec prejel za leto 2014, kot so navedena v prvem pododstavku člena 26(2) navedene uredbe, ali vrednost plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na datum predložitve svoje vloge za leto 2014, kot so navedene v prvem pododstavku člena 26(3) navedene uredbe, ali vrednost na enoto plačilnih pravic, kot je navedena v členu 26(5) navedene uredbe, ali povečanje vrednosti na enoto plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 30(10) navedene uredbe, ali skupna vrednost pomoči, ki jo je upravičenec prejel za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila, kot je navedena v prvem pododstavku člena 40(3) navedene uredbe, preveliki, se vrednost navedenih plačilnih pravic, ki temelji na nepravilni referenčni vrednosti za zadevnega upravičenca, ustrezno prilagodi.

Navedena prilagoditev se opravi tudi v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so bile medtem prenesene na druge upravičence.

Vrednost zmanjšanja se vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

3.   Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je pri istem upravičencu nastal položaj iz odstavkov 1 in 2, se prilagoditev vrednosti vseh plačilnih pravic, kot je navedena v odstavku 2, opravi, preden se neupravičeno dodeljene plačilne pravice vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve v skladu z odstavkom 1.

4.   Prilagoditve števila in/ali vrednosti plačilnih pravic, določene v tem členu, ne povzročijo sistematičnega preračunavanja preostalih plačilnih pravic.

5.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, kadar je skupna vrednost navedenih plačilnih pravic, kot je v času preverjanja zaradi prilagoditev, določenih v tem členu, navedena v elektronskem registru za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, 50 EUR ali manj za katero koli leto, v katerem se izvaja shema osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013.

Neupravičeno izplačani zneski za leta zahtevkov pred prilagoditvami se izterjajo v skladu s členom 7 te uredbe. Pri določitvi takih neupravičeno izplačanih zneskov se upošteva učinek prilagoditev iz tega člena na število in, kjer je ustrezno, vrednost plačilnih pravic za vsa zadevna leta.

NASLOV III

PREGLEDI

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 24

Splošna načela

1.   Upravni pregledi in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito preverjanje:

2.   Države članice zagotovijo, da se lahko skladnost z vsemi veljavnimi pogoji, določenimi z zakonodajo Unije ali v zadevni nacionalni zakonodaji in dokumentih, ki vsebujejo izvedbena pravila, ali s programom razvoja podeželja, preveri na podlagi niza preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države članice.

3.   Rezultati upravnih pregledov in pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali bi lahko kakršne koli ugotovljene težave na splošno pomenile tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. Pri oceni se opredelijo tudi vzroki takega položaja, kakršna koli nadaljnja preučitev, ki bo morda potrebna, ter potrebni popravni in preventivni ukrepi.

4.   Pristojni organ opravi fizične inšpekcijske preglede na terenu, če fotointerpretacija ortofoto posnetkov (satelitskih ali iz zraka) ne zagotovi rezultatov, ki bi omogočali dokončne ugotovitve v skladu z zahtevami pristojnega organa v zvezi z upravičenostjo ali pravilno velikostjo površine, ki je predmet upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem.

5.   To poglavje se uporablja tudi za vse preglede, opravljene na podlagi te uredbe, in brez poseganja v posebna pravila, določena v naslovih IV in V. Vendar se odstavek 3 ne uporablja za naslov V.

Člen 25

Napoved pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem se lahko napovejo, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost. Vsaka napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne presega 14 dni.

Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Če poleg tega zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevne za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

Člen 26

Časovna razporeditev pregledov na kraju samem

1.   Kadar je ustrezno, se pregledi na kraju samem, določeni s to uredbo, opravijo sočasno s kakršnimi koli drugimi pregledi, določenimi v zakonodaji Unije.

2.   Za namen ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema so pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne zaveze v okviru vsakega ukrepa.

3.   Pri pregledih na kraju samem se preverja skladnost z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi tistih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere je bil upravičenec izbran v skladu s členom 34.

Trajanje pregledov na kraju samem je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje.

4.   Če je mogoče nekatera merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti preveriti le v določenem časovnem obdobju, so lahko za preglede na kraju samem potrebni poznejši dodatni obiski. V takem primeru se pregledi na kraju samem usklajujejo tako, da se število in trajanje takih obiskov pri enem upravičencu omejita na potrebni minimum. Kadar je ustrezno, se lahko taki obiski opravijo tudi z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40.

Kadar so potrebni dodatni obiski v zvezi z zemljiščem v prahi, ozarami, varovalnimi pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadnimi posevki in/ali ozelenitvijo, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti dodatni obiski v 50 % primerov zadevajo istega upravičenca, izbranega na podlagi tveganja, v preostalih 50 % primerov pa različne dodatno izbrane upravičence. Različni dodatni upravičenci se izberejo naključno izmed vseh upravičencev, ki imajo zemljišče v prahi, ozare, varovalne pasove, pasove upravičenih hektarov ob gozdu, naknadne posevke in/ali ozelenitev, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti obiski pa so lahko omejeni na površine, prijavljene kot zemljišče v prahi, ozare, varovalni pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadni posevki in/ali ozelenitev.

Če so potrebni dodatni obiski, se za vsak dodatni obisk uporablja člen 25.

Člen 27

Navzkrižno obveščanje o rezultatih pregledov

Kadar je ustrezno, se pri upravnih pregledih in pregledih na kraju samem v zvezi z upravičenostjo upoštevajo domnevni primeri neskladnosti, ki so jih prijavili druge službe, organi ali organizacije.

Države članice zagotovijo, da se vse zadevne ugotovitve v okviru pregledov skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi glede shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in/ali podpore na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema navzkrižno sporočijo zadevnemu pristojnemu organu, odgovornemu za odobritev ustreznega plačila. Države članice tudi zagotovijo, da javni ali zasebni certifikacijski organi iz člena 38 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 obvestijo pristojni organ, odgovoren za odobritev plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, o kakršni koli ugotovitvi, upoštevni za pravilno odobritev takega plačila upravičencem, ki so se odločili za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi enakovrednih praks, zajetih s shemo certificiranja.

Kadar upravni pregledi ali pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema zajemajo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se rezultati takih pregledov navzkrižno sporočijo zaradi nadaljnjega ukrepanja v zvezi z odobritvijo plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

POGLAVJE II

Upravni pregledi v integriranem sistemu

Člen 28

Upravni pregledi

1.   Upravni pregledi iz člena 74 Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z navzkrižnim preverjanjem, omogočajo odkrivanje neskladnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje z uporabo računalniških sredstev. Pregledi zajemajo vse elemente, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. S temi pregledi se zagotovi, da:

2.   Države članice lahko v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival, kadar je to ustrezno, uporabijo dokaze, ki jih prejmejo od drugih služb, organov ali organizacij, da preverijo skladnost z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, pod pogojem, da zadevna služba, organ ali organizacija deluje v skladu s standardom, ki zadostuje za kontrolo take skladnosti.

Člen 29

Navzkrižna preverjanja

1.   Kadar je ustrezno, upravni pregledi vključujejo navzkrižna preverjanja:

Za namene točke (c) prvega pododstavka se, kadar integrirani sistem zagotavlja geoprostorske obrazce vloge za pomoč, navzkrižna preverjanja izvedejo kot prostorski presek digitalizirane površine, prijavljene v identifikacijskem sistemu kmetijskih parcel. Poleg tega se navzkrižna preverjanja opravijo za preprečitev dvojnega uveljavljanja iste površine.

2.   Znaki neskladnosti, izhajajoči iz navzkrižnega preverjanja, se preverijo z drugim ustreznim upravnim postopkom in po potrebi s pregledom na kraju samem.

3.   Če za referenčno parcelo vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo vložita dva ali več upravičencev v okviru iste sheme pomoči ali istega podpornega ukrepa in če se prijavljene kmetijske parcele prostorsko prekrivajo ali če skupna prijavljena površina presega največjo upravičeno površino, določeno v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, razlika pa spada v toleranco meritev, opredeljeno v skladu s členom 38 te uredbe v zvezi z navedeno referenčno parcelo, lahko država članica določi sorazmerno zmanjšanje zadevnih površin, razen če upravičenec dokaže, da je kateri koli izmed drugih zadevnih upravičencev prijavil prevelike površine v škodo prvega.

POGLAVJE III

Pregledi na kraju samem v integriranem sistemu

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 30

Stopnja kontrole za sheme pomoči na površino, razen za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Za sheme pomoči na površino, ki niso plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento), kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

Člen 31

Stopnja kontrole za plačilo za zeleno komponento

1.   Za plačilo za zeleno komponento kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

2.   Upravičenci, ki upoštevajo prakse zelene komponente na podlagi enakovrednih praks v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali ki sodelujejo v shemi za male kmete v skladu s členom 61 navedene uredbe, ali ki za celotno kmetijsko gospodarstvo izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (19), kar zadeva ekološko kmetovanje, niso del kontrolnega vzorca in se ne prištevajo v stopnje kontrole, določene v tem členu.

3.   Kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, kot je naveden v členu 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se stopnja kontrole, določena v točki (a) in točkah (c) do (e) odstavka 1, dopolni s 5 % vseh upravičencev zadevnega kontrolnega vzorca, ki morajo na kmetijski površini imeti površino z ekološkim pomenom v skladu s členoma 43 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja, kadar administrativni in kontrolni sistem zagotavlja, da so vse prijavljene površine z ekološkim pomenom opredeljene in, kadar je to ustrezno, evidentirane v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele v skladu s členom 5(2)(c) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 pred plačilom.

Člen 32

Stopnja kontrole za ukrepe za razvoj podeželja

1.   Kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja. Za ukrepe, določene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se petodstotna stopnja kontrole doseže za posamezni ukrep.

Navedeni kontrolni vzorec zajema tudi vsaj 5 % upravičencev iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v primeru skupin oseb, kot so navedene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član takih skupin šteje za upravičenca za izračun stopnje kontrole, določene v odstavku 1.

3.   Države članice se lahko za upravičence do večletne podpore, odobrene v skladu s členom 21(1)(a) ter členi 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 36(a)(iv) in (v), (b)(i), (iii) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki vključuje plačila, ki presegajo pet let, odločijo, da bodo po petem letu plačila preverile vsaj 2,5 % navedenih upravičencev.

Prvi pododstavek se uporablja za podporo, odobreno na podlagi tretjega pododstavka člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 po petem letu plačila zadevne zaveze.

4.   Upravičenci, preverjeni na podlagi odstavka 3, se ne upoštevajo za namen odstavka 1.

Člen 33

Stopnja kontrole za sheme pomoči za živali

1.   Pri shemah pomoči za živali kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, za vsako izmed shem pomoči zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za zadevno shemo pomoči.

Vendar če računalniška zbirka podatkov za živali ne omogoča ravni zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči, za zadevno shemo pomoči velja desetodstotni delež.

Izbrani kontrolni vzorec zajema vsaj 5 % vseh živali, za katere se zaprosi za pomoč na shemo pomoči.

2.   Kadar je ustrezno, kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema 10 % drugih služb, organov ali organizacij, ki zagotovijo dokaze za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, kot je navedeno v členu 28(2).

Člen 34

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Vloge ali prosilci, za katere se ob predložitvi ali po upravnih pregledih ugotovi, da niso dopustne oziroma da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolne populacije.

2.   Za namene členov 30 in 31 se vzorec izbere na naslednji način:

Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s točkami (d), (e) in (h), in upravičenci, izbranimi v skladu s točkama (f) in (g), je lahko omejen na shemo pomoči, za katero so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči, za katere so zaprosili, že izpolnjene.

Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s členom 31(3) in s točko (h) prvega pododstavka tega odstavka, ter upravičenci, izbranimi v skladu s točko (i) prvega pododstavka tega odstavka, je lahko omejen na prakse zelene komponente, za katere so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči in praksah zelene komponente, ki jih morajo upoštevati, že izpolnjene.

Države članice za namene člena 31 zagotovijo reprezentativnost kontrolnega vzorca, kar zadeva različne prakse.

3.   Za namene členov 32 in 33 se najprej od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, izbere naključno. Preostalo število upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, se izbere na podlagi analize tveganja.

Države članice lahko za namene člena 32 kot rezultat analize tveganja izberejo posebne ukrepe za razvoj podeželja, ki se uporabljajo za upravičence.

4.   Če število upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, presega minimalno število upravičencev iz členov 30 do 33, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

5.   Učinkovitost analize tveganja se oceni in posodobi vsako leto, in sicer:

6.   Pristojni organ vodi evidenco o razlogih za izbiro posameznega upravičenca za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki opravi pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem.

7.   Kadar je ustrezno, se lahko pred končnim rokom iz člena 13 na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Navedeni začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo.

Člen 35

Povečanje stopnje kontrole

Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru zadevne sheme pomoči ali podornega ukrepa ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča odstotni delež upravičencev, pri katerih je treba v naslednjem letu opraviti pregled na kraju samem.

Člen 36

Zmanjšanje stopnje kontrole

1.   Stopnje kontrole, določene v tem poglavju, se lahko zmanjšajo samo za sheme pomoči ali podporne ukrepe, določene v tem členu.

2.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(a), (b) in (f) v zvezi s shemo osnovnega plačila, shemo enotnega plačila na površino, prerazporeditvenim plačilom in shemo za male kmete odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako leto po posameznih shemah, zmanjša na 3 %.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če je vzpostavljen sistem prostorskega preseka vseh vlog za pomoč v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele v skladu s členom 17(2) in če se opravijo navzkrižna preverjanja vseh vlog za pomoč, da se prepreči dvojno uveljavljanje iste površine v letu pred uporabo navedenega pododstavka.

V zvezi z letoma zahtevkov 2015 in 2016 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v dveh predhodnih proračunskih letih ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z metodologijo, pripravljeno na ravni Unije.

3.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(a), (b) in (f) v zvezi s shemo osnovnega plačila, shemo enotnega plačila na površino, prerazporeditvenim plačilom in shemo za male kmete odločijo, da se kontrolni vzorec zmanjša na vzorec, izbran v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 34(2), če se opravijo pregledi na podlagi ortofoto posnetkov, uporabljenih za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če države članice sistematično posodabljajo identifikacijski sistem za kmetijske parcele in če v obdobju največ treh let preverijo vse upravičence na celotnem območju, zajetim s sistemom, pri čemer je na leto zajetih najmanj 25 % upravičenih hektarjev, vpisanih v identifikacijski sistem za kmetijske parcele. Vendar se ta najmanjši odstotni delež zajetja na leto ne uporablja za države članice, v katerih je v identifikacijski sistem za kmetijske parcele vpisanih manj kot 150 000 upravičenih hektarjev.

Države članice pred uporabo prvega pododstavka v predhodnih treh letih popolnoma posodobijo zadevni identifikacijski sistem za kmetijske parcele.

Ortofoto posnetki, uporabljeni za posodobitev, na datum uporabe za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele niso starejši od 15 mesecev.

Kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 v dveh letih pred uporabo prvega pododstavka, zadostuje za zagotovitev učinkovitega preverjanja pogojev, v skladu s katerimi je odobrena pomoč.

Odločitev iz prvega pododstavka se lahko sprejme na nacionalni ali regionalni ravni. Za namene tega pododstavka regija obsega celotno območje, zajeto z enim ali več samostojnimi identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele.

Tretji pododstavek odstavka 2 se uporablja smiselno.

4.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 32(1) odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako koledarsko leto, zmanjša na 3 % upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja v zvezi z upravičenci, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 se uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki jo Komisija določi v skladu s členom 62(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Če kateri koli izmed navedenih pogojev ali pogojev, določenih v odstavku 2 ali 3 tega člena, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v členu 30(a), (b) in (f) in/ali členu 32, z naslednjim letom zahtevkov za zadevne sheme pomoči ali podporne ukrepe.

6.   Če država članica uvede sistem predhodne odobritve za gojenje konoplje, se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(g) minimalna stopnja pregledov na kraju samem zmanjša na 20 % površin, prijavljenih za proizvodnjo konoplje, kot so navedene v členu 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

V takem primeru država članica Komisijo uradno obvesti o svojih podrobnih pravilih in pogojih, povezanih z njenim sistemom predhodne odobritve, leto pred uporabo znižane stopnje kontrole. Vse spremembe teh podrobnih pravil ali pogojev se nemudoma sporočijo Komisiji.

Oddelek 2

Pregledi na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Člen 37

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse kmetijske parcele, za katere se zaprosi za pomoč v okviru shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in/ali za katere se zaprosi za podporo na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

V zvezi s kontrolo ukrepov za razvoj podeželja, določenih v členu 21(1)(a) ter členih 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pregledi na kraju samem zajemajo tudi celotno nekmetijsko zemljišče, za katero se zahteva podpora.

Pristojni organ na podlagi rezultatov kontrole presodi, ali je treba ustrezne referenčne parcele posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

2.   Pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti v zvezi s površino, ki jo upravičenec prijavi v okviru shem pomoči in/ali podpornih ukrepov iz odstavka 1.

Pri upravičencih, ki zaprosijo za neposredna plačila na podlagi shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, in katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pregled na kraju samem zajema tudi preverjanje minimalne dejavnosti, ki se izvaja na navedenih površinah, kot je navedeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

3.   Pregledi na kraju samem v zvezi s praksami zelene komponente zajemajo vse obveznosti, ki jih mora upoštevati upravičenec. Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo skladnost s pragovi iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 za izvzetje iz praks. Ta pododstavek se uporablja tudi za preglede na kraju samem, opravljene v zvezi z nacionalnimi ali regionalnimi shemami okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če se pregled na kraju samem nanaša na regionalno izvajanje v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema tudi meritve površine in preverjanje obveznosti, ki jih je upravičencem ali skupinam upravičencev naložila država članica.

Če se pregled na kraju samem nanaša na skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema:

Člen 38

Meritve površine

1.   Pregledi v zvezi z upravičenostjo se opravijo za vse kmetijske parcele, dejanska meritev površine kmetijske parcele pa je lahko kot del pregleda na kraju samem omejena na naključno izbrani vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere sta bila predložena vloga za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru shem pomoči na površino in/ali ukrepov za razvoj podeželja. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se izmerijo vse kmetijske parcele ali se ugotovitve na podlagi izmerjenega vzorca ekstrapolirajo.

Prvi pododstavek se ne uporablja za kmetijske parcele, ki jih je treba pregledati za namen površine z ekološkim pomenom v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Površine kmetijskih parcel se izmerijo na kakršen koli način, ki dokazano zagotavlja meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, ki se zahteva z veljavnimi tehničnimi standardi, pripravljenimi na ravni Unije.

3.   Pristojni organ lahko uporabi daljinsko zaznavanje v skladu s členom 40 in tehnike globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), kjer je to mogoče.

4.   Za vse meritve površin, opravljene s sistemom GNSS in/ali ortofoto posnetki, se opredeli enotna vrednost blažilne tolerance. Za ta namen se uporabljena orodja za meritve potrdijo za vsaj en potrditveni razred blažilne tolerance pod enotno vrednostjo. Vendar enotna vrednost tolerance ne presega 1,25 m.

Največja toleranca v zvezi z vsako kmetijsko parcelo ne presega absolutnega števila 1,0 ha.

Vendar lahko države članice za ukrepe iz člena 21(1)(a) ter členov 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, kar zadeva gozdno površino, opredelijo ustrezne tolerance, ki niso v nobenem primeru večje od dvakratne tolerance, določene v prvem pododstavku tega odstavka.

5.   Pri meritvi se lahko upošteva skupna površina kmetijske parcele, če je v celoti upravičena. V drugih primerih se upošteva neto upravičena površina. Za to se lahko, kadar je ustrezno, uporabi sorazmerni sistem iz člena 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

6.   Za izračun deležev različnih kmetijskih rastlin za diverzifikacijo kmetijskih rastlin, kot je navedena v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013, se za meritev upošteva površina, dejansko pokrita z eno kmetijsko rastlino, v skladu s členom 40(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014. Na površinah z mešanimi kmetijskimi rastlinami se upošteva skupna površina, pokrita z mešanimi kmetijskimi rastlinami v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe ali pokrita z mešano kmetijsko rastlino v skladu s tretjim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe.

7.   Kadar lahko člen 17(1)(b) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 povzroči umetno delitev površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje na ločene kmetijske parcele, se meritve te površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje združijo v enotno meritev zadevnih kmetijskih parcel.

8.   Kadar je ustrezno, se opravita dve ločeni meritvi na kmetijski parceli za namen sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 in prostorsko različni prekrivajoči se kmetijski parceli za namen preostalih shem pomoči na površino in/ali ukrepov za razvoj podeželja, kadar je to ustrezno.

Člen 39

Preverjanje pogojev za upravičenost

1.   Upravičenost kmetijskih parcel se ustrezno preveri. Navedeno preverjanje vključuje tudi preverjanje kmetijske rastline, kadar je to ustrezno. Za to se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.

2.   Za trajno travinje, ki se lahko uporablja za pašo in je del uveljavljenih lokalnih praks, kjer trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na pašnih površinah, se lahko, kadar je ustrezno, za upravičeno površino, izmerjeno v skladu s členom 38 te uredbe, uporabi koeficient znižanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Če je površina v skupni uporabi, jo pristojni organi razdelijo med posamezne upravičence sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico do njene uporabe.

3.   Krajinske značilnosti, ki jih upravičenci prijavijo kot površino z ekološkim pomenom in niso vključene v upravičeno površino v skladu s členoma 9 in 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se preverijo v skladu z istimi načeli, kot veljajo za upravičeno površino.

4.   V zvezi s kontrolo ukrepov za razvoj podeželja in če države članice določijo, da se lahko nekateri elementi pregleda na kraju samem opravijo na podlagi vzorca, navedeni vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole. Države članice določijo merila za izbiro vzorca. Če se pri pregledih navedenega vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se obseg vzorca ustrezno razširi.

Člen 40

Pregledi z daljinskim zaznavanjem

Če država članica preglede na kraju samem opravlja z daljinskim zaznavanjem, pristojni organ:

Člen 41

Poročilo o kontroli

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih in izpeljati ugotovitve o skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi. V poročilu so navedeni zlasti:

2.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

Če je pregled na kraju samem opravljen z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40, se države članice lahko odločijo, da upravičencu ne bodo omogočile podpisa poročila o kontroli, če se pri pregledu z daljinskim zaznavanjem ne odkrijejo nobene neskladnosti. Če se pri takih pregledih odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali kazni.

Oddelek 3

Pregledi na kraju samem vlog za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

Člen 42

Pregledi na kraju samem

1.   S pregledi na kraju samem se preveri, ali so izpolnjena vsa merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, zajemajo pa vse živali, za katere so bile predložene vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival, ki jih je treba preveriti.

Če je država članica določila obdobje v skladu s členom 21(1)(d), se vsaj 50 % minimalne stopnje pregledov na kraju samem, določene v členu 32 ali 33, razporedi čez navedeno obdobje za zadevno shemo pomoči za živali ali ukrep podpore na žival.

Če država članica uporabi možnost iz člena 21(3), se preverijo tudi potencialno upravičene živali, kot so opredeljene v točki 17 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Pregledi na kraju samem vključujejo zlasti preverjanje, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bile vložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, in, kadar je to ustrezno, število potencialno upravičenih živali ustreza številu živali, vpisanih v registre, in številu živali, priglašenih v računalniško zbirko podatkov za živali.

2.   Pregledi na kraju samem vključujejo tudi preglede:

Pregledi iz točke (b) prvega pododstavka se lahko opravijo na podlagi naključnega vzorca. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se preverijo vse živali ali se ugotovitve na podlagi vzorca ekstrapolirajo.

Člen 43

Poročilo o kontroli v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

2.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

3.   Kadar države članice opravijo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe v povezavi z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003, se poročilo o kontroli dopolni s poročili v skladu s členom 2(5) navedene uredbe.

4.   Kadar se pri pregledih na kraju samem, opravljenih v skladu s to uredbo, odkrijejo primeri neskladnosti z naslovom I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe (ES) št. 21/2004, se izvodi poročila o kontroli iz tega člena nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

POGLAVJE IV

Posebna pravila

Člen 44

Pravila o rezultatih kontrole v zvezi regionalnimi ali skupinskimi površinami z ekološkim pomenom

V primeru regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se površina ugotovljenih skupnih povezanih površin z ekološkim pomenom dodeli vsakemu upravičencu sorazmerno z njegovim deležem v skupnih površinah z ekološkim pomenom na podlagi tega, kar je prijavil v skladu s členom 18 te uredbe.

Za uporabo člena 26 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za vsakega udeleženca v regionalnem ali skupinskem izvajanju je ugotovljena površina z ekološkim pomenom vsota dodeljenega deleža ugotovljenih skupnih površin z ekološkim pomenom iz prvega pododstavka tega člena in ugotovljenih površin z ekološkim pomenom v zvezi z individualno obveznostjo.

Člen 45

Preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje

1.   Države članice za namene člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 vzpostavijo sistem za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu: THC) pri posevkih, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami o vsebnosti THC. Taka evidenca vključuje za vsako sorto vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljeni postopek, število opravljenih preizkusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3.   Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, države članice uporabijo postopek B iz Priloge I k tej uredbi za zadevno sorto v naslednjem letu zahtevkov. Ta postopek se uporablja v naslednjih letih zahtevkov, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte že drugo leto presega vsebnost THC iz člena 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, država članica Komisijo uradno obvesti o dovoljenju za prepoved trženja take sorte v skladu s členom 18 Direktive Sveta 2002/53/ES (20). Tako uradno obvestilo se pošlje najpozneje do 15. novembra v zadevnem letu zahtevkov. Od naslednjega leta zahtevkov sorta, ki je predmet te prošnje, ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.

4.   Posevki konoplje se še naprej pridelujejo v običajnih pogojih pridelovanja v skladu z lokalno prakso vsaj 10 dni od datuma konca cvetenja, da se lahko opravijo pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3.

Vendar lahko države članice dovolijo, da se konoplja požanje po začetku cvetenja, vendar pred iztekom desetdnevnega obdobja po koncu cvetenja, če inšpektorji navedejo, katere reprezentativne dele vsake zadevne parcele je treba še naprej obdelovati najmanj 10 dni po koncu cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda v skladu z metodo iz Priloge I.

5.   Uradno obvestilo iz odstavka 3 se pošlje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (21).

NASLOV IV

UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA POVRŠINO, IN UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA ŽIVALI

POGLAVJE I

Uvodna določba

Člen 46

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za izdatke, nastale na podlagi ukrepov, določenih v členih od 14 do 20, členu 21(1), razen letne premije na podlagi točk (a) in (b), členu 27, členu 28(9), členih 35 in 36 ter členu 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, členu 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členu 20, členu 36(a)(vi), (b)(ii), (vi) in (vii), členu 36(b)(i) in (iii), kar zadeva stroške zagona, ter členih 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

POGLAVJE II

Pregledi

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 47

Vloge za podporo, zahtevki za plačilo in druge prijave

1.   Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo, zahtevkov za plačilo in drugih prijav v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki niso vezani na površino ali ki niso vezani na živali.

2.   Za ukrepe na podlagi člena 15(1)(b), člena 16(1), člena 19(1)(c) in člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 upravičenec vloži letni zahtevek za plačilo.

Oddelek 2

Določbe za preglede

Člen 48

Upravni pregledi

1.   Opravijo se upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenega kontrolnega dela, rezultatov preverjanja in ukrepov, sprejetih v primeru neskladnosti.

2.   Upravni pregledi vlog za podporo zagotavljajo skladnost operacije z veljavnimi obveznostmi, določenimi z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali s programom razvoja podeželja, vključno z obveznostmi glede javnih naročil, državne pomoči ter drugimi obveznimi standardi in zahtevami. Pregledi vključujejo zlasti preverjanje:

3.   Upravni pregledi zahtevkov za plačilo vključujejo zlasti, in če je to ustrezno glede na zadevni zahtevek, preverjanje:

4.   Upravni pregledi vključujejo postopke za preprečitev nepravilnega dvojnega financiranja iz drugih shem Unije ali nacionalnih shem in iz predhodnega programskega obdobja. V primeru financiranja iz drugih virov se z navedenimi pregledi zagotovi, da skupna prejeta podpora ne presega največjih dovoljenih zneskov ali stopenj podpore.

5.   Upravni pregledi naložbenih operacij vključujejo najmanj en obisk operacije, ki prejema podporo, ali naložbenega območja, da se preveri realizacija naložbe.

Vendar se lahko pristojni organ odloči, da takih obiskov ne bo opravil iz ustrezno utemeljenih razlogov, kot so:

Odločitev iz drugega pododstavka in njena utemeljitev se evidentirata.

Člen 49

Pregledi na kraju samem

1.   Države članice organizirajo preglede odobrenih operacij na kraju samem na podlagi ustreznega vzorčenja. Navedeni pregledi se po možnosti opravijo pred končnim plačilom za operacijo.

2.   Inšpektorji, ki opravijo pregled na kraju samem, ne smejo sodelovati v upravnih pregledih iste operacije.

Člen 50

Stopnja kontrole in vzorčenje pregledov na kraju samem

1.   Izdatki, v zvezi s katerimi se opravijo pregledi na kraju samem, predstavljajo vsaj 5 % izdatkov iz člena 46, ki jih sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in ki jih plačilna agencija plača vsako koledarsko leto.

Če je bilo za operacijo, ki je predmet pregleda na kraju samem, izplačano predplačilo ali vmesno plačilo, se navedena plačila prištevajo v izdatke, zajete s pregledi na kraju samem, kot je navedeno v prvem pododstavku.

2.   V doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1 se prištevajo samo pregledi, opravljeni do konca zadevnega koledarskega leta.

Zahtevki za plačilo, za katere je po upravnih pregledih ugotovljeno, da niso upravičeni, se ne prištevajo v doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1.

3.   V doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1 se lahko prištevajo samo pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz členov 49 in 51.

4.   Pri izbiri vzorca odobrenih operacij, ki ga je treba preveriti v skladu z odstavkom 1, se upoštevajo zlasti:

5.   Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru podpornega ukrepa ali vrste operacije, pristojni organ v naslednjem koledarskem letu za zadevni ukrep ali vrsto operacije poveča stopnjo kontrole na ustrezno raven.

6.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako leto koledarsko leto, kot je navedena v odstavku 1, zmanjša na 3 % zneska, ki ga sofinancira EKSRP.

Države članice lahko prvi pododstavek uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki jo Komisija določi v skladu s členom 62(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Če kateri koli izmed pogojev iz drugega pododstavka ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem. Z naslednjim koledarskim letom uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem iz odstavka 1.

Člen 51

Vsebina pregledov na kraju samem

1.   S pregledi na kraju samem se preverja, ali je bila operacija izvedena v skladu z veljavnimi pravili, pri čemer so zajeta merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev podpore, ki jih je mogoče preveriti ob obisku. S pregledi se zagotovi, da je operacija upravičena do podpore iz EKSRP.

2.   S pregledi na kraju samem se preverja točnost podatkov, ki jih je prijavil upravičenec, glede na osnovne dokumente.

To vključuje preverjanje, ali so zahtevki za plačilo, ki jih vloži upravičenec, podprti z računovodskimi ali drugimi dokumenti, kar po potrebi vključuje preverjanje točnosti podatkov v zahtevku za plačilo na podlagi podatkov ali poslovnih dokumentov, ki jih imajo tretje osebe.

3.   S pregledi na kraju samem se preverja, ali je uporaba ali nameravana uporaba operacije skladna z uporabo, ki je opisana v vlogi za podporo in za katero je bila podpora odobrena.

4.   Pregledi na kraju samem vključujejo obisk kraja, kjer se operacija izvaja, ali, če je operacija nematerialna, organizatorja operacije, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih nacionalni organi ustrezno evidentirajo in pojasnijo.

Člen 52

Naknadni pregledi

1.   Za preverjanje izpolnjevanja obveznosti na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali obveznosti, določenih v programu razvoja podeželja, se opravijo naknadni pregledi naložbenih operacij.

2.   Naknadni pregledi v posameznem koledarskem letu zajemajo vsaj 1 % izdatkov EKSRP za naložbene operacije, za katere še vedno veljajo obveznosti iz odstavka 1 in za katere je bilo končno plačilo opravljeno iz EKSRP. Upoštevajo se samo pregledi, opravljeni do konca zadevnega koledarskega leta.

3.   Vzorec operacij, ki jih je treba pregledati v skladu z odstavkom 1, se izbere na podlagi analize tveganj in finančnega vpliva različnih operacij, vrst operacij ali ukrepov. Naključno se izbere med 20 in 25 % vzorca.

Člen 53

Poročilo o kontroli

1.   Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

2.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za naknadne preglede na podlagi tega oddelka.

3.   Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

Oddelek 3

Določbe o pregledih za posebne ukrepe

Člen 54

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Pristojni organ preveri skladnost z zahtevo iz člena 14(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, da so subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, ustrezno usposobljeni. Preveri tudi vsebino in trajanje programov kmetijske in gozdarske izmenjave ter obiskov v skladu s členom 14(5) navedene uredbe. Navedena preverjanja se opravijo z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem.

Člen 55

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Za operacije, določene v členu 15(1)(a) in (c) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ preveri skladnost z zahtevo iz člena 15(3) navedene uredbe, da imajo organi ali subjekti, izbrani za zagotavljanje svetovanja, ustrezne vire in da je bil izbirni postopek izveden na podlagi javnega naročanja. Navedeno preverjanje se opravi z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem.

Člen 56

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Za ukrep, določen v členu 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013, lahko pristojni organ, kadar je to ustrezno, uporabi dokaze, ki jih prejme od drugih služb, organov ali organizacij, da preveri skladnost z obveznostmi in merili za upravičenost. Pri tem se mora pristojni organ prepričati, da služba, organ ali organizacija deluje v skladu s standardom, ki zadostuje za kontrolo skladnosti z obveznostmi in merili za upravičenost. Za to pristojni organ opravi upravne preglede in na podlagi vzorca preglede na kraju samem.

Člen 57

Razvoj kmetij in podjetij

Za operacije, določene v členu 19(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem preveri skladnost s:

Člen 58

Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

Za ukrep, določen v členu 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, države članice skupino proizvajalcev priznajo po preverjanju skladnosti skupine z merili iz odstavka 1 navedenega člena in z nacionalnimi pravili. Po priznanju pristojni organ preverja stalno skladnost z merili za priznanje in poslovnim načrtom v skladu s členom 27(2) navedene uredbe z upravnimi pregledi in vsaj enkrat v petletnem obdobju s pregledom na kraju samem.

Člen 59

Obvladovanje tveganj

Kar zadeva posebno podporo iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni organ z upravnimi pregledi in na podlagi vzorca s pregledi na kraju samem preveri zlasti:

Člen 60

LEADER

1.   Države članice izvajajo ustrezen sistem nadzora lokalnih akcijskih skupin.

2.   Države članice lahko v zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 35(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, za izvajanje upravnih pregledov iz člena 48 te uredbe z uradnim aktom pooblastijo lokalne akcijske skupine. Vendar so države članice še naprej odgovorne za preverjanje, ali imajo zadevne lokalne akcijske skupine administrativne in kontrolne zmogljivosti za opravljanje navedenega dela.

Pristojni organ v primeru pooblastitve iz prvega pododstavka opravlja redne preglede lokalnih akcijskih skupin, vključno s knjigovodskimi pregledi in ponovnimi upravnimi pregledi na podlagi vzorca.

Pristojni organ opravlja tudi preglede na kraju samem, kot so navedeni v členu 49 te uredbe. Glede kontrolnega vzorca za izdatke v zvezi s programom LEADER se uporablja vsaj enak odstotni delež, kot je naveden v členu 50 te uredbe.

3.   Za izdatke, nastale na podlagi člena 35(1)(a), (d) in (e) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 35(1)(b) in (c) navedene uredbe, ter kadar je upravičenec do podpore sama lokalna akcijska skupina, upravne preglede opravijo osebe, ki so neodvisne od zadevne lokalne akcijske skupine.

Člen 61

Subvencionirane obrestne mere in provizije za jamstvo

1.   V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 69(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se opravijo upravni pregledi in pregledi na kraju samem v zvezi z upravičencem in glede na realizacijo zadevne operacije. Analiza tveganja v skladu s členom 50 te uredbe vsaj enkrat zajema zadevno operacijo na podlagi diskontirane vrednosti subvencije.

2.   Pristojni organ na podlagi upravnih pregledov in po potrebi obiskov na kraju samem pri posredniških finančnih institucijah in upravičencu zagotovi, da so plačila za posredniške finančne institucije v skladu z zakonodajo Unije in dogovorom, sklenjenim med plačilno agencijo in posredniško finančno institucijo.

3.   Če so subvencionirane obrestne mere ali provizije za jamstvo povezane s finančnimi instrumenti v eni sami operaciji, namenjeni istim končnim prejemnikom, pristojni organ opravi preglede na ravni končnih prejemnikov samo v primerih, ki so določeni v členu 40(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 62

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se smiselno uporabljajo členi 48 do 51 in 53 te uredbe.

Upravne preglede iz člena 48 in preglede na kraju samem iz člena 49 opravi subjekt, ki je funkcionalno neodvisen od subjekta, ki odobri plačilo tehnične pomoči.

POGLAVJE III

Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni

Člen 63

Delna ali popolna ukinitev podpore in upravne kazni

1.   Plačila se izračunajo na podlagi zneskov, za katere je med upravnimi pregledi iz člena 48 ugotovljeno, da so upravičeni.

Pristojni organ preuči zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, ki so upravičeni do podpore. Določi:

Če znesek, določen v skladu s točko (a) drugega pododstavka, za več kot 10 % presega znesek, določen v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, se za znesek, določen v skladu s točko (b), uporabi upravna kazen. Znesek kazni je razlika med navedenima zneskoma, ki pa ni večji od popolne ukinitve podpore.

Vendar se kazni ne uporabijo, če lahko upravičenec pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriv za vključitev neupravičenega zneska, ali če je pristojni organ drugače prepričan, da za to ni kriv zadevni upravičenec.

2.   Upravna kazen iz odstavka 1 se uporablja smiselno za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem iz člena 49. V takem primeru bodo preučeni izdatki skupni izdatki, nastali za zadevno operacijo. To ne vpliva na rezultate predhodnih pregledov na kraju samem v zvezi z zadevnimi operacijami.

NASLOV V

KONTROLNI SISTEM IN UPRAVNE KAZNI V ZVEZI Z NAVZKRIŽNO SKLADNOSTJO

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 64

Opredelitve pojmov

Za namene tehničnih specifikacij, potrebnih za izvajanje kontrolnega sistema in upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

POGLAVJE II

Kontrola

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 65

Kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo

1.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja učinkovito kontrolo upoštevanja navzkrižne skladnosti. S tem sistemom so zlasti določeni:

2.   Države članice lahko določijo postopek, po katerem upravičenec plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki veljajo zanj.

Člen 66

Plačilo pomoči v zvezi s pregledi navzkrižne skladnosti

Kadar pregledov navzkrižne skladnosti ni mogoče končati, preden zadevni upravičenec prejme plačila in letne premije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se znesek, ki ga mora upravičenec plačati na podlagi kakršne koli upravne kazni, izterja v skladu s členom 7 te uredbe ali z izravnavo.

Člen 67

Odgovornost pristojnega kontrolnega organa

1.   Odgovornosti pristojnih kontrolnih organov so:

2.   Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da kontrole in preglede v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti ali področji navzkrižne skladnosti opravi plačilna agencija, če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol in pregledov vsaj enaka učinkovitosti, doseženi s kontrolami in pregledi, ki jih opravi specializirani kontrolni organ.

Oddelek 2

Pregledi na kraju samem

Člen 68

Najmanjša stopnja kontrole

1.   Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, opravi preglede na kraju samem pri vsaj 1 % skupnega števila upravičencev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Na podlagi odstopanja od prvega pododstavka se lahko v primeru skupin oseb, navedenih v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član navedenih skupin šteje za upravičenca za izračun kontrolnega vzorca, določenega v prvem pododstavku.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Kadar pregledov na opravlja plačilna agencija, se lahko ta najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Če zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjšo stopnjo kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku. Države članice lahko tudi določijo, da se kakršni koli primeri neskladnosti, ugotovljeni med katerimi koli pregledi na kraju samem na podlagi zakonodaje, ki se uporablja za akte in standarde, opravljenimi zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in da ta organ sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem. Uporabljajo se določbe tega poglavja ter poglavij I, II in III naslova III.

Kar zadeva obveznosti navzkrižne skladnosti v zvezi z Direktivo 96/22/ES se za uporabo posebne ravni vzorčenja načrtov spremljanja šteje, da je v skladu z zahtevo glede najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, da bi na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov dosegla najmanjšo stopnjo kontrole iz navedenega odstavka:

V takih primerih pregledi na kraju samem zajemajo vse vidike zadevnih aktov ali standardov, kot so opredeljeni v okviru navzkrižne skladnosti. Poleg tega država članica zagotovi, da je učinkovitost teh pregledov na kraju samem vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, ki jih opravijo pristojni kontrolni organi.

3.   Pri določanju najmanjše stopnje kontrole iz odstavka 1 tega člena se ne upoštevajo potrebni ukrepi iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.   Če bi se pri pregledih na kraju samem odkrila večja stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Pristojni kontrolni organ se lahko v okviru posebnega akta odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršene zahteve.

5.   Če se država članica odloči uporabiti možnost iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se potrebni ukrepi, s katerimi se preveri, ali so upravičenci odpravili zadevno neskladnost, uporabijo na vzorcu 20 % teh upravičencev.

Člen 69

Izbira kontrolnega vzorca

1.   Izbira vzorca kmetij za pregled v skladu s členom 68 temelji, kadar je to ustrezno, na analizi tveganja v skladu z veljavno zakonodajo ali na primerni analizi tveganja glede na zahteve ali standarde. Navedena analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij.

Pri analizi tveganja se lahko upošteva eno ali oboje od naslednjega:

Država članica se lahko na podlagi analize tveganja odloči, da iz kontrolnega vzorca, izbranega na podlagi tveganja, izključi upravičence, ki sodelujejo v sistemu certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka. Vendar se, kadar sistem certificiranja zajema le del zahtev in standardov, ki jih mora upravičenec upoštevati v okviru navzkrižne skladnosti, za zahteve ali standarde, ki jih sistem certificiranja ne zajema, uporabijo ustrezni dejavniki tveganja.

Če analiza rezultatov kontrole pokaže, da obstaja precej pogosta neskladnost z zahtevami ali standardi, vključenimi v sistem certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka, se dejavniki tveganja, povezani z zadevnimi zahtevami ali standardi, znova ocenijo.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja po kakršni koli neskladnosti, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen. Vendar se uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi drugega pododstavka člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Za zagotovitev reprezentativnosti se naključno izbere od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, kot je določeno v prvem pododstavku člena 68(1). Če število upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, presega to minimalno število, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

4.   Kadar je ustrezno, se lahko pred koncem zadevnega obdobja za vložitev vloge na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge.

5.   Vzorec upravičencev, ki ga je treba pregledati v skladu s členom 68(1), se lahko izbere iz vzorcev upravičencev, ki so že bili izbrani na podlagi členov od 30 do 34 in za katere veljajo zadevne zahteve ali standardi. Vendar ta možnost ne velja za kontrolo upravičencev na podlagi shem podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

6.   Z odstopanjem od člena 68(1) se lahko vzorci upravičencev, ki jih je treba pregledati na kraju samem, izberejo po najmanjši stopnji 1 %, ločeno od vsake izmed naslednjih populacij upravičencev, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013:

7.   Če se na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da neupravičenci pomenijo večje tveganje kot upravičenci iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko navedeni upravičenci nadomestijo z neupravičenci. V takem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole iz člena 68(1) te uredbe. Razlogi za take nadomestitve so ustrezno utemeljijo in dokumentirajo.

8.   Postopki iz odstavkov 5 in 6 se lahko kombinirajo, če se s tako kombinacijo poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

Člen 70

Ugotovitev skladnosti z zahtevami in standardi

1.   Kadar je ustrezno, se upoštevanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

2.   V drugih primerih in kadar je to ustrezno, se ugotavljanje opravi z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, o katerih odloči pristojni kontrolni organ in zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

3.   Kadar je ustrezno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja.

Člen 71

Elementi pregledov na kraju samem

1.   Pristojni kontrolni organ pri opravljanju pregledov na vzorcu iz člena 68(1) zagotovi, da se pri vseh izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere je ta organ odgovoren.

Ne glede na prvi pododstavek se, kadar je najmanjša stopnja kontrole dosežena na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 68(1), pri izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zadevnim aktom ali standardom ali skupino aktov in standardov.

Kadar je v vzorcu iz člena 68(1) te uredbe izbrana skupina oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni kontrolni organ zagotovi, da se pri vseh članih skupine preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere so odgovorni.

Na splošno se vsak upravičenec, izbran za pregled na kraju samem, preveri takrat, ko se lahko preveri večina zahtev in standardov, za katere je bil izbran. Kljub temu države članice zagotovijo, da se med letom doseže ustrezna stopnja kontrole za vse zahteve in standarde.

2.   Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo celotno kmetijsko zemljišče kmetijskega gospodarstva. Kljub temu je lahko dejanski inšpekcijski pregled na terenu kot del pregleda na kraju samem omejen na vzorec najmanj polovice kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, na katere se nanaša zahteva ali standard, če tak vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi z zahtevami in standardi.

Prvi pododstavek ne vpliva na izračun in uporabo upravne kazni, kot sta navedena v poglavju II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in poglavju III tega naslova. Če se pri pregledu vzorca iz prvega pododstavka odkrije neskladnost, se vzorec dejansko pregledanih kmetijskih parcel poveča.

Poleg tega je lahko dejanski inšpekcijski pregled skladnosti z zahtevami in standardi kot del pregleda na kraju samem omejen na reprezentativni vzorec predmetov pregleda, če tako določa zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde. Pri tem države članice zagotovijo, da se pregledi opravijo v zvezi z vsemi zahtevami in standardi, za katere se skladnost lahko preveri ob obisku.

3.   Pregledi iz odstavka 1 se na splošno opravijo v okviru enega obiska. Vključujejo preverjanje zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preveri ob tem obisku. Namen teh pregledov je odkriti kakršno koli morebitno neskladnost z navedenimi zahtevami in standardi ter poleg tega opredeliti primere, v zvezi s katerimi je treba opraviti nadaljnje preglede.

4.   Pregledi na kraju samem na ravni kmetije se lahko nadomestijo z upravnimi pregledi, če država članica zagotovi, da so upravni pregledi vsaj tako učinkoviti kot pregledi na kraju samem.

5.   Države članice lahko pri izvajanju pregledov na kraju samem uporabijo objektivne kontrolne kazalnike, specifične za nekatere zahteve in standarde, če zagotavljajo, da je učinkovitost kontrole zadevnih zahtev in standardov vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, opravljenih brez uporabe kazalnikov.

Kazalniki so neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemajo vse elemente, ki jih je treba preveriti med kontrolo teh zahtev ali standardov.

6.   Pregledi na kraju samem v zvezi z vzorcem iz člena 68(1) te uredbe se opravijo v istem koledarskem letu, v katerem so predložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, ali, kar zadeve vloge za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar koli v obdobju, navedenem v drugem pododstavku člena 97(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 72

Poročilo o kontroli

1.   Pristojni kontrolni organ za vsak pregled na kraju samem, opravljen na podlagi tega naslova, pripravi poročilo o kontroli ali se to poročilo pripravi pod njegovo odgovornostjo.

Poročilo je razdeljeno na naslednje dele:

Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom dopuščajo, da se v zvezi z ugotovljeno neskladnostjo ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, ali kadar so podpore odobrene v skladu s členom 17(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se to navede v poročilu.

2.   Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, ali je bil zadevni upravičenec izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 69, pregledan na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde, v skladu s členom 68(2) ali v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z neskladnostjo, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen.

3.   Upravičenec je o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem.

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu drugega pododstavka člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, je v roku, določenem v prvem pododstavku tega odstavka, obveščen o odpravi neskladnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ga najpozneje v enem mesecu po odločitvi, da se ne uporabi upravna kazen, določena v navedenem členu, obvesti o odpravi neskladnosti.

4.   Brez poseganja v katere koli posebne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli konča v enem mesecu po pregledu na kraju samem. Vendar se lahko to obdobje v ustrezno utemeljenih okoliščinah podaljša na tri mesece, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize.

Če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, se poročilo o kontroli in zadevni spremni dokumenti, če se zahtevajo, pošljejo ali dajo na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu v enem mesecu po tem, ko so končani.

Vendar lahko država članica, če poročilo ne vsebuje nobenih ugotovitev, določi, da se tako poročilo ne pošlje, če se da neposredno na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu en mesec po tem, ko je končano.

POGLAVJE III

Izračun in uporaba upravnih kazni

Člen 73

Splošna načela

1.   Kadar je za upravljanje različnih shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ukrepov iz člena 21(1)(a) in (b) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in plačil v zvezi s shemami podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 odgovorna več kot ena plačilna agencija, države članice zagotovijo, da so na ugotovljene neskladnosti in, kadar je to ustrezno, kakršne koli ustrezne upravne kazni opozorjene vse plačilne agencije, vključene v navedena plačila. To vključuje primere, v katerih neskladnost z merili za upravičenost pomeni tudi neskladnost s pravili o navzkrižni skladnosti in obratno. Kadar je ustrezno, države članice zagotovijo uporabo ene stopnje zmanjšanja.

2.   Če je bil ugotovljen več kot en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) in člena 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 štejejo za eno neskladnost.

3.   Neskladnost s standardom, ki pomeni tudi neskladnost z zahtevo, se šteje za eno neskladnost. Za izračun zmanjšanj se neskladnost šteje za del področja zahteve.

4.   Upravna kazen se uporabi za skupni znesek plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu:

Kar zadeva točko (b) prvega pododstavka, se zadevni znesek deli s tri za prestrukturiranje in preusmeritev.

5.   V zvezi s skupino oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se odstotni delež zmanjšanja izračuna v skladu s poglavjem III tega naslova in poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014. V takem primeru lahko države članice zaradi sorazmernosti navedeni odstotni delež zmanjšanja uporabijo za del subvencije, dodeljene članu skupine, pri katerem je ugotovljena neskladnost.

Člen 74

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru malomarnosti

1.   Če je bila ugotovljena več kot ena neskladnost zaradi malomarnosti v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 uporabi posamično za vsako neskladnost..

Dobljeni odstotki zmanjšanj se seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 5 % skupnega zneska iz člena 73(4) te uredbe.

2.   Če se ugotovi ponavljanje neskladnosti skupaj z drugo neskladnostjo ali drugim ponavljanjem neskladnosti, se dobljeni odstotki zmanjšanj seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 73(4).

Člen 75

Izračun in uporaba upravnih kazni v primeru namerne neskladnosti

V primeru namerne neskladnosti izjemnega obsega, resnosti ali trajnosti se upravičenec v naslednjem koledarskem letu poleg tega, da mu je naložena kazen, izračunana v skladu s členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, izključi iz vseh plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevkov ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L 181, 20.6.2014, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L 156, 25.6.2003, str. 9).

(7)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(8)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(9)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(10)  Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L 181, 20.6.2014, str. 48).

(12)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(13)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(15)  Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(17)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(18)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

(21)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

(22)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(23)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (glej stran 1 tega Uradnega lista).