14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/23

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 27. aprila 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (2), napovedala začetek protisubvencijskega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“) v Evropsko unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 14. marca 2013 vložil EU ProSun Glass („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje solarnega stekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju solarnega stekla in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, za kar je Komisija menila, da zadostuje za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna uredba“) je Komisija vlado Ljudske republike Kitajske („kitajska vlada“) obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu solarnega stekla s poreklom iz LRK, ki povzroča materialno škodo industriji Unije. Komisija je kitajsko vlado povabila na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se doseže sporazumna rešitev.

(4)

Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Vendar je Komisija ustrezno upoštevala pripombe kitajske vlade v zvezi s shemami, navedenimi v pritožbi. Po posvetovanjih je kitajska vlada predstavila svoja stališča.

(5)

Komisija je 28. februarja 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza solarnega stekla s poreklom iz LRK v Unijo.

(6)

Komisija je 27. novembra 2013 z Uredbo Komisije (EU) št. 1205/2013 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(7)

Analizi škode, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, temeljita na isti opredelitvi industrije Unije, reprezentativnih proizvajalcev Unije in obdobja preiskave ter sta privedli do enakih sklepov, če ni določeno drugače. To se je štelo za primerno zaradi poenostavitve analize škode ter doseganja doslednih ugotovitev v obeh postopkih. Zato so bile pripombe glede vidikov škode, predložene v katerem koli od teh dveh postopkov, upoštevane v obeh postopkih.

(8)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, znane uvoznike, dobavitelje, distributerje, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK uradno obvestila o začetku preiskave. V obvestilu o začetku so bile vse zadevne strani pozvane, naj stopijo v stik s Komisijo in se javijo.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Pritožniki, proizvajalci izvozniki v LRK, uvozniki in organi LRK so predstavili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo v skladu s členom 27 osnovne uredbe morda smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov v LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, z izbiro vzorca.

(12)

Komisija je na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave („OP“) med osmimi proizvajalci, ki so se javili, izbrala vzorec petih družb.

(13)

Po preveritvenih obiskih se je Komisija odločila, da odstrani eno od petih vzorčenih družb, saj je bilo ugotovljeno, da ni reprezentativna za industrijo Unije, ker je bila izmed osmih proizvajalcev, ki so se javili, edina v zagonski fazi. Zato je Komisija menila, da v primeru njene vključitve obstaja tveganje, da kazalniki škode, zlasti dobičkonosnosti, ne bi izražali dejanskega stanja industrije Unije.

(14)

Zato je bil končni vzorec sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Njihova proizvodnja je predstavljala 79 % prodaje industrije Unije na trgu Unije v OP. Zato se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(15)

Trije proizvajalci Unije so na podlagi člena 29 osnovne uredbe zahtevali, da njihova identiteta ostane zaupna. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete bistveno negativno vplivalo na njihove poslovne dejavnosti. Komisija je proučila predložene razloge in sprejela njihovo zahtevo. Glede na omejeno število proizvajalcev Unije tudi druga imena proizvajalcev Unije niso bila razkrita v dokumentu o splošnem razkritju, saj bi to lahko omogočilo identifikacijo družb, ki so zahtevale anonimnost.

(16)

Identiteta družbe Interfloat Corporation/GMB Glasmanufaktur Brandenburg GmbH („GMB/IF“) pa je bila že javno znana, saj je družba izjavila, da je ena od tistih, ki pritožbo podpira. Zato je bila družba imenovana v dokumentu o splošnem razkritju.

(17)

Prav tako je pritožnik v nezaupni različici pripomb na razkritje imenoval tri proizvajalce Unije, ki so prenehali s poslovanjem (Guardian, AGC in Centrosolar Glass), in četrto družbo, ki je znatno zmanjšala proizvodnjo (Saint Gobain).

(18)

V obvestilu o začetku se je od vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK zahtevalo, naj se v določenem času javijo Komisiji in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(19)

Devet proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Sodelujoče družbe so predstavljale skoraj 100 % prijavljenega izvoza solarnega stekla v Unijo v letu 2012.

(20)

Komisija je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati. Izbrani vzorec je predstavljal več kot 76 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave.

(21)

Komisija je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe obvestila vse zainteresirane strani o končnem izbranem vzorcu in jih pozvala k predložitvi pripomb. Prejela ni nobenih pripomb.

(22)

Noben od proizvajalcev izvoznikov v LRK ni zahteval individualne preiskave na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe.

(23)

Štirje nepovezani uvozniki so izpolnili obrazec za vzorčenje, ki je bil priložen obvestilu o začetku, dva uvoznika in dvanajst uporabnikov pa je predložilo izpolnjen vprašalnik. Glede na majhno število sodelujočih uvoznikov vzorčenje ni bilo potrebno.

(24)

Vprašalniki so bili poslani kitajski vladi, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije ter vsem uvoznikom in uporabnikom, ki so se javili. Kitajski vladi je bil poleg vprašalnika poslan tudi dodatek, ki ga je morala posredovati državnim komercialnim bankam v LRK, ki so vzorčenim družbam v obdobju preiskave posodila sredstva. Kitajska vlada je izjavila, da je dodatek posredovala zadevnim bankam, vendar ni dobila nobenih odgovorov.

(25)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in 12 uporabnikov.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so se ji zdele potrebne za dokončno ugotovitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni tako:

(27)

Vsem zainteresiranim stranem je bil poslan dokument o razkritju, ki je vseboval bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je Komisija predlagala uvedbo izravnalnih dajatev na solarno steklo s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Vse zainteresirane strani so bile seznanjene z rokom, v katerem lahko predložijo pripombe na razkritje.

(28)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane.

(29)

Kitajska vlada je trdila, da ta dokument o razkritju ni izpolnil standardov iz členov 22.3 in 22.5 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“), saj ni dovolj podrobno opredelil ugotovitev in sklepov preiskovalnega organa. Vendar kitajska vlada ni predložila nobenega konkretnega primera te domnevne pomanjkljivosti. Komisija je po natančnem pregledu dokumenta ugotovila, da dokument vsebuje zadostne informacije, da lahko kitajska vlada uveljavlja pravico do obrambe.

(30)

Nekaterih informacij ni bilo mogoče navesti v dokumentu o razkritju, saj so bile poslovno zaupne in so bile razkrite le zadevnim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Vzorčenim proizvajalcem izvoznikom je bil poslan poseben zaupen dokument o razkritju z navedbo izračunov in informacij o posamezni izravnani shemi in ugodnosti ter zagotovljen 25-dnevni rok za predložitev pripomb.

(31)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(32)

Izdelek v tej preiskavi je solarno steklo iz kaljenega natrij-kalcijevega ravnega stekla z vsebnostjo železa manjšo od 300 ppm, z več kot 88-odstotno prepustnostjo sončne energije (merjeno v skladu z AM 1,5 300–2 500 nm), toplotno odpornostjo do 250 °C (merjeno v skladu z EN 12150), odpornostjo proti temperaturnim spremembam Δ 150 K (merjeno v skladu z EN 12150) in mehansko trdnostjo 90 N/mm2 ali več (merjeno v skladu z EN 1288-3) („zadevni izdelek“, ki se običajno imenuje „solarno steklo“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7007 19 80.

(33)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(34)

Nepovezani uvoznik je zahteval izključitev vrtnarskega stekla za gradnjo rastlinjakov iz preiskave, pri čemer je trdil, da je za tako gradnjo potrebno steklo zelo različnih dimenzij, medtem ko se solarno steklo proizvaja le v določenih dimenzijah. Uvoznik je predložil tudi potrdilo, ki kaže, da je del njegovega uvoza zajemalo steklo z vsebnostjo železa večjo od 300 ppm. Zato je tak uvoz izključen iz obsega izdelka. Komisija glede preostalega dela njegovega uvoza meni, da se kljub razliki v dimenzijah tako steklo lahko uporabi tudi kot solarno steklo. Uvozniki bi na primer lahko naročili steklo večjih dimenzij, kot ga potrebujejo, in ga nato razrezali šele v Uniji, da bi se izognili dajatvam. Zato vrtnarsko steklo z vsebnostjo železa, manjšo od 300 ppm, sodi k zadevnemu izdelku.

(35)

Drug nepovezani uvoznik je trdil, da ima pohištveno steklo, ki ga uvaža (ki se uporablja za steklene police, panelna polnila, plošče za mize, panele za drsna vrata, zgornje panelne izdelke itd.), enake ali zelo podobne tehnične značilnosti kot solarno steklo, vendar je zahteval njegovo izključitev iz preiskave, ker ima drugačno končno uporabo.

(36)

Vendar predloženi dokazi kažejo, da večina stekla, ki ga uvaža ta nepovezani uvoznik, nima vseh zgoraj opisanih tehničnih značilnosti solarnega stekla. Zlasti je treba poudariti, da ima šest vrst uvoženega stekla vsebnost železa veliko večjo od 300 ppm, pri čemer ima ena vrsta uvoženega stekla vsebnost železa manjšo od 300 ppm, vendar je njihova prepustnost sončne energije bistveno manjša od 88 %, ki je minimalni pogoj za opredelitev kot solarno steklo.

(37)

Uvoznik je trdil, da te vrste stekla sicer ne izpolnjujejo ene od zgoraj opisanih tehničnih značilnosti solarnega stekla, vendar ustrezajo glavni razvrstitvi solarnega stekla, tj. „kaljeno natrij-kalcijevo ravno steklo“. Vendar Komisija meni, da v preiskavo sodijo le tiste vrste stekla, ki izpolnjujejo vse tehnične značilnosti solarnega stekla. Zato vse zgoraj navedene vrste stekla, ki jih uvaža ta uvoznik, ne sodijo v preiskavo.

(38)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da vse vrste vrtnarskega in pohištvenega stekla, ki izpolnjujejo tehnične značilnosti, navedene v uvodni izjavi 32, sodijo v obseg zadevnega izdelka, saj jih je mogoče uporabljati kot solarno steklo.

(39)

Po razkritju je isti uvoznik trdil, da solarno steklo, ki se lahko uporablja tudi za pohištveno steklo, ni bilo izključeno iz preiskave, zato to povzroča upravno breme in zamude za družbe. Domnevni vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da morajo družbe poslati carinskim organom v Uniji poročila o preskusu vsakokrat, ko ti organi dvomijo, ali se za uvoženo blago uporabljajo ukrepi.

(40)

Komisija meni, da se te vrste stekla ne bi smele izključiti iz preiskave, saj se lahko solarno steklo uporablja tudi za vrtnarsko in pohištveno steklo. Da bi zagotovili ustrezno zaščito industrije Unije pred škodljivim učinkom izravnanih subvencij, bi morali preprečevati vrzeli, ki omogočajo izogibanje. Pozitiven učinek ustrezne zaščite odtehta negativen učinek dodatnega upravnega bremena, ki ga je domnevno utrpel zadevni uvoznik.

(41)

Isti uvoznik je trdil tudi, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti tudi plavljeno steklo, saj ima drugačen proizvodni proces kot valjano steklo, ki ga uvoznik šteje za edino vrsto solarnega stekla. Uvoznik je navedel, da izdelkov za opremljanje domov iz plavljenega stekla ni mogoče uporabljati kot solarno steklo in bi jih bilo treba izključiti iz preiskave. Vendar plavljenega stekla ni mogoče izključiti iz preiskave, saj izpolnjuje vse zgoraj navedene tehnične značilnosti. Zaupni dokumenti, ki so jih med preiskavo predložile zainteresirane strani, so pokazali, da je mogoče plavljeno steklo dejansko uporabljati kot solarno steklo, proizvajajo pa ga tako industrija Unije kot kitajski izvozniki. To potrjujejo javno dostopne informacije na spletu (5). Zato plavljeno steklo ostaja vključeno v preiskavo.

(42)

Pritožnik je trdil, da LRK subvencionira svojo industrijo solarnega stekla. Pritožba vsebuje prima facie dokaze o številnih subvencijskih praksah, vključenih v zakonodajo in v številne dokumente politike in načrtovanja, ki so podlaga za državno podporo v tem sektorju.

(43)

Komisija je pregledala in analizirala dokumente, navedene v pritožbi, ter dodatne dokumente, ki so jih med potekom preiskave predložili kitajska vlada in vzorčeni proizvajalci izvozniki, ter ugotovila, da je iz veliko teh dokumentov razvidno, da se industrija solarnega stekla v LRK na številnih področjih obravnava preferenčno.

(44)

Kitajska vlada je industrijo solarnega stekla v 12. petletnem načrtu vključila med „ključne“ industrije (6). Kitajska vlada je izdala tudi poseben politični dokument, tj. „12. petletni načrt za solarno fotonapetostno industrijo“, v okviru katerega je steklo opredeljeno kot ključni glavni dodatni material v fotonapetostni industriji, ki ga je treba proizvesti doma. V načrtu se od vlade zahteva, da podpre razvoj industrije in tehnološke inovacije ter pridobi sredstva za industrijo.

(45)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklicevanje Komisije na 12. petletni načrt v zvezi s solarnim steklom. Ta kritika je bila zavrnjena, saj načrt izrecno omenja solarno steklo, in sicer v poglavju 9, stolpec 6, v zvezi s „ključnimi razvojnimi področji proizvodnje“. 12. petletni načrt jasno določa prednostne naloge kitajske vlade za obdobje, ki ga zajema, pri čemer je ena od teh prednostnih nalog proizvodnja solarnega stekla.

(46)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala razlago „12. petletnega načrta za solarno fotonapetostno industrijo“ s strani Komisije z navedbo, da ni izražala sklepov Komisije. Vendar je bila ta kritika zavrnjena, saj jasno nasprotuje informacijam, prejetim od drugih oddelkov kitajske vlade. Ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo („MIIT“) je med obiskom pri kitajski vladi pojasnilo, da je solarno steklo vključeno v ta načrt, ki je močno usmerjen v izboljševanje kakovosti, saj je visokokakovostno solarno steklo ključnega pomena za spodbujanje solarne fotonapetostne industrije.

(47)

Pomen inovacij in novih materialov na splošno je poudarjen v „12. petletnem programu za industrijske tehnološke inovacije“ (7), ki je bil pripravljen za izvajanje „Načrta za dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije“ (8). V njem so močno poudarjene tehnološke inovacije, ki vključujejo razvoj novih materialov. V tem okviru obstaja tudi izrecna navedba v zvezi s solarnim steklom.

(48)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije s trditvijo, da solarno steklo ni bilo omenjeno v nobenem od teh dokumentov. Komisija ugotavlja, da sta oba dokumenta namenjena zagotavljanju posebne pomoči visokotehnološkim podjetjem, kot obravnavata uvodni izjavi 401 in 402 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1239/2013 (9) („uredba o sončnih ploščah“), kjer je enako trdila kitajska vlada. Oba dokumenta upoštevata 12. petletni načrt in načrt za solarno fotonapetostno industrijo ter pomagata visokotehnološkim podjetjem in podjetjem z novo tehnologijo, vključno s številnimi proizvajalci solarnega stekla.

(49)

„Sklep št. 40 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ (ki se skupaj s priloženimi „začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ imenuje „sklep št. 40“) navaja, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije (10), naroča vsem finančnim institucijam, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte (kategorija, v katero sodijo projekti v zvezi s solarnim steklom), ter napoveduje izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“ (11).

(50)

Kitajska vlada je po razkritju oporekala razlagi členov 5 in 17 „začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture“ s strani Komisije. Kitajska vlada je trdila, da člen 5 ne omenja solarnega stekla. Vendar ker omenja spodbujanje solarne energije, za katero je potrebno solarno steklo, Komisija meni, da to vključuje solarno steklo s področja uporabe začasnih določb.

(51)

Kitajska vlada je nato izpodbijala način, kako Komisija razlaga člen 17, ki navaja, da bi morale kreditno podporo prejeti le spodbujane industrije, vendar določa, da je treba to zagotavljati „v skladu s kreditnimi načeli“ in ne preferenčno.

(52)

Pri pregledu vzorčenih družb ali med obiskom pri kitajski vladi ni bil odkrit noben dokaz, da je bila ta določba izpolnjena. Zadevne banke niso sodelovale pri preiskavi, da bi omogočile presojo ali preverjanje te določbe. Preiskava je dejansko pokazala, da nekatera podjetja izkoriščajo preferenčno posojilno politiko. Zato Komisija zavrača trditev kitajske vlade, da je bilo posojilo industriji solarnega stekla zagotovljeno „v skladu s kreditnimi načeli“. Še vedno je ključna točka, da vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam, ki vključujejo proizvodnjo solarnega stekla, in da se ta podpora dejansko zagotavlja preferenčno.

(53)

Komisija za nacionalni razvoj in reforme je leta 2011 državnemu svetu priporočila, naj spremeni program v sklepu št. 40. Državni svet je izdal „Sklep št. 9 državnega sveta o razglasitvi in izvajanju glavnega kataloga o prilagajanju industrijske strukture“ („sklep št. 9“). Ta dokument kitajsko vlado in javne agencije „dejavno spodbuja“ k „usmerjanju razvoja ustreznih industrij in optimizaciji nadgradnje industrijske strukture.“ V točki 12(2) sklepa št. 9 je posebej navedeno, naj se spodbuja proizvodnja „ultra čistega plavljenega stekla za industrijo sončne energije“.

(54)

Nacionalni okvir za srednjeročne in dolgoročne znanosti in tehnološki razvoj (obdobje 2006–2020), ki ga je sprejela kitajska vlada, napoveduje, da bo „na prvo mesto postavil finance politike“, „spodbujal finančne institucije k dodeljevanju preferenčne kreditne podpore velikim nacionalnim projektom znanstvene in tehnološke industrializacije“, „spodbujal finančne institucije k izboljšanju in krepitvi finančnih storitev za visokotehnološka podjetja“ in „izvajal preferenčne davčne politike za spodbujanje razvoja visokotehnoloških podjetij“.

(55)

Proizvodnja solarnega stekla sodi pod opis visokotehnoloških podjetij, kot kaže število proizvajalcev s statusom podjetja z novo tehnologijo ali visokotehnološkega podjetja, in je nova industrija na Kitajskem in v Uniji. V zvezi s tem želi Komisija poudariti tudi, da je ena od vzorčenih družb iz sklada komisije za nacionalni razvoj in reforme prejela posebna nepovratna sredstva kot nagrado za inovacije na področju solarnega stekla, kar jasno kaže na interes kitajske vlade za ta visokotehnološki sektor.

(56)

Pritožnik je trdil, da so domnevne subvencije sestavljene iz shem, navedenih v oddelku C.2. Komisija je po pregledu vzorčenih družb v LRK in obisku kitajske vlade analizirala te sheme, v okviru katerih so vzorčene družbe prejele ugodnosti v obdobju preiskave.

(57)

Med pregledom vzorčenih družb je analiza njihovih notranjih evidenc razkrila subvencije s strani pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov. Te subvencije niso bile posebej navedene v pritožbi. Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, ni jasno, ali gre za ad hoc subvencije ali lokalne subvencijske programe. Vendar pa lokalen značaj teh shem pomeni, da od pritožnikov ni bilo mogoče upravičeno pričakovati, da so s podrobnostmi teh subvencij seznanjeni, in zato slednje niso bile neposredno navedene v pritožbi.

(58)

Komisija je v zvezi s temi drugimi subvencijami, specifičnimi za družbo ali lokacijo, ki so bile ugotovljene v okviru evidenc vzorčenih družb med preveritvenimi obiski in ki niso bile navedene v pritožbi, ponudila dodatna posvetovanja s kitajsko vlado. Komisija je kitajsko vlado povabila na posvetovanja, da bi zagotovila ustrezen postopek med preiskavo. Kitajska vlada je povabilo zavrnila, pri čemer je trdila, da tako povabilo ne bi bilo v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“).

(59)

Komisija meni, da so te druge subvencije tesno povezane z vrstami ukrepov in praksami, navedenimi v pritožbi in v obvestilu o začetku. Ti ukrepi vključujejo isto vrsto finančnega prispevka in ugodnosti v zvezi z zadevnim izdelkom in zato sodijo v okvir opredelitve „subvencijske prakse ali praks, ki jih je treba preiskati“ in ki jih je v skladu s členom 22.2(iii) SIU treba navesti v obvestilu o začetku. Sheme, navedene v obvestilu o začetku, niso izčrpne, kar kaže besedilo „subvencije so med drugim sestavljene iz“ v oddelku 3. Zato je Komisija sklenila, da te dodatne subvencije sodijo na področje uporabe tega postopka.

(60)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala razlago SIU s strani Komisije in izrazila mnenje, da Komisija ni imela pravne podlage za izravnavo posebne subvencije za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika, tudi če je bila ta subvencija neposredno povezana s subvencijsko prakso, ki so jo ugotovili pritožniki. Komisija se ne strinja z razlago SIU v zvezi s to točko s strani kitajske vlade. Kadar pritožniki ugotovijo subvencijsko prakso in se v okviru iste subvencijske prakse poleg primerov nacionalnih shem odkrijejo tudi lokalne ugodnosti, ima Komisija po njenem mnenju pravico izravnati vse odkrite ugodnosti. To zlasti velja, kadar so delovanje, narava in učinki ugotovljenih ugodnosti enaki drugim shemam, ki so že bile ugotovljene v pritožbi in obvestilu o začetku.

(61)

Komisija je 18. decembra 2013 obvestila kitajsko vlado, da bo razmislila o uporabi razpoložljivih dejstev zaradi neodzivnosti državnih komercialnih bank, katerim je kitajska vlada poslala dodatek, ki ji je bil posredovan.

(62)

Kitajska vlada se je odzvala 26. decembra 2013, pri čemer se v zvezi z „domnevnimi državnimi bankami“ ni strinjala s predlagano uporabo člena 28, vendar ni izpodbijala dejstva, da slednje niso predložile izpolnjenega vprašalnika. Kitajska vlada tudi ni izpodbijala dejstva, da so to bile državne banke. Zato Komisija ni imela druge možnosti, kot da uporabi najboljša razpoložljiva dejstva, v kolikor gre za informacije, ki naj bi jih predložile državne komercialne banke.

(63)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala uporabo člena 28 za nadomestitev informacij, zahtevanih v dodatku, ki je bil poslan državnim komercialnim bankam. Komisija ne izpodbija dejstva, da je kitajska vlada v tej preiskavi predložila informacije, ki jih je Komisija analizirala in po potrebi upoštevala. Kadar pa informacij, na primer o kreditni sposobnosti, niso mogle predložiti niti kitajska vlada niti državne komercialne banke niti družbe, pa je morala Komisija uporabiti „razpoložljiva dejstva“ iz člena 28 osnovne uredbe.

(64)

V zvezi z drugimi subvencijami, ki v zvezi z določenim programom niso bile posebej navedene v obvestilu o začetku in ki so bile ugotovljene med preveritvenimi obiski vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija za sprejetje sklepa uporabila vse razpoložljive dokaze. Te ugotovljene subvencije so sodile k vrstam ukrepov in praks, opisanih v obvestilu o začetku, zato je Komisija povabila kitajsko vlado na nadaljnja posvetovanja v zvezi s temi subvencijami, vendar ta povabila ni sprejela. Komisija meni, da so te subvencije tesno povezane z domnevnimi vrstami ukrepov in praks, ki so navedene v pritožbi in obvestilu o začetku.

(65)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije v zvezi s subvencijami, ugotovljenimi med pregledom vzorčenih družb, in za druge točke v zvezi s subvencijskimi shemami. Komisija želi pojasniti, da v teh primerih ni uporabljala člena 28. Kadar je bilo sodelovanje učinkovito, vendar informacij dejansko ni bilo mogoče zagotoviti – na primer natančne pravne podlage za enkratno plačilo subvencije –, so se za sprejetje sklepa v zvezi s tem, ali je šlo za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ali ne, uporabili dokazi, ki jih je predložila zadevna družba.

(66)

Kitajska vlada prav tako trdi, da Komisija v razkritju ni zagotovila zadostnih informacij o tem, v katerih primerih je uporabila najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Ta trditev se dejansko nanaša na uporabo sklepov prejšnjih preiskav v zvezi z isto subvencijo. Komisija se je v teh primerih sklicevala na konkretne uvodne izjave zadevne uredbe in povzela ugotovljene argumente.

(67)

Kitajska vlada poudarja, da dokument o razkritju ne opisuje podrobno posameznih enkratnih subvencij, ugotovljenih pri vzorčenih družbah. Razlog za to je bilo zlasti varovanje zaupnih poslovnih informacij, ki so jih vzorčene družbe predložile Komisiji, zato ni mogoča dodatna nezaupna različica povzetka. Vsi posamezni vzorčeni proizvajalci izvozniki so prejeli popolnoma zaupen dokument o razkritju. Kadar je vzorčeni proizvajalec izvoznik predložil pravno podlago, je bilo to zabeleženo v dokumentu v razkritju, ki ga je prejela družba. Kadar so bila kitajski vladi ponujena posvetovanja v zvezi s temi subvencijami, je vsekakor dobila tudi priložnost za predložitev ustreznih dodatnih informacij, česar pa ni storila.

(68)

Komisija je vprašalnike poslala kitajski vladi in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, pri čemer je zahtevala informacije o naslednjih shemah, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij industriji solarnega stekla:

(69)

Komisija je kitajski vladi poslala dodatek, ki naj bi ga slednja posredovala državnim komercialnim bankam, javnim razvojnim bankam in zasebnim finančnim institucijam, ki so posodile denar vzorčenim družbam v obdobju preiskave. Kitajska vlada je Komisijo obvestila, da je to storila, vendar ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika. Zato je Komisija, kot je navedeno zgoraj, kitajsko vlado obvestila, da bo zaradi nesodelovanja uporabila člen 28, za sprejetje sklepa glede te točke pa razpoložljiva dejstva.

(70)

Naslednje pravne določbe urejajo preferenčna posojila na Kitajskem: Zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bančništvu“), Splošna pravila o posojilih, ki jih je spodbujala Ljudska banka Kitajske („LBK“) 28. junija 1996 in sklep št. 40 državnega sveta, kot je navedeno zgoraj.

(71)

V predhodnih protisubvencijskih preiskavah v zvezi z LRK je bilo ugotovljeno, da v bančnem sistemu na Kitajskem prevladujejo državne banke ali banke, v katerih ima država nadzorno udeležbo v smislu deleža. Navajajo se kot „državne komercialne banke“. Komisija je ugotovila tudi, da državne komercialne banke izvajajo vladno pooblastilo. Komisija ni našla dokazov o spremembi položaja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 161 uredbe o sončnih ploščah, ki je zadnja preiskava o tej temi, v smislu bilančne vsote pet največjih državnih komercialnih bank (Kmetijska banka, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Komunikacijska banka ter Industrijska in komercialna banka) predstavlja več kot 50 % bančnega sektorja.

(72)

Na podlagi uporabe razpoložljivih dejstev, vključno z dejstvi, ugotovljenimi v uredbi o sončnih ploščah, še vedno velja sklep, da so državne komercialne banke javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe, kot je bilo podrobno navedeno v uvodnih izjavah 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah.

(73)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ta sklep z navedbo, da Komisija ni opredelila razlogov za domnevo, da so državne komercialne banke javni organi. Komisija to trditev zavrača, saj so razlogi, zakaj so državne komercialne banke javni organi, opredeljeni v uvodnih izjavah 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah, kitajska vlada pa ni predložila nobenih informacij, ki bi nasprotovale tem najboljšim razpoložljivim dejstvom. Na kratko:

(74)

Sklepi v teh uvodnih izjavah so novi, saj so bili objavljeni šele konec leta 2013 ob popolnem upoštevanju sprememb politike o najnižjih obrestnih merah na Kitajskem, ki so bile uvedene julija 2013.

(75)

Komisija je kot v predhodnih preiskavah poskušala preveriti vlogo, ki sta jo imeli kitajska vlada in predvsem centralna banka, Ljudska banka Kitajske („LBK“), na finančnih trgih in v bančnem sektorju v zvezi s posojili industriji solarnega stekla. Čeprav je bilo sodelovanje kitajske vlade in LBK na splošno zadovoljivo, LBK ni predložila celotnega besedila „Okrožnice o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil“ (YinFa (2004) 251), v kateri so določene najnižje in najvišje obrestne mere za posojila in depozite. Za komercialna bančna posojila (tako državne komercialne banke in zasebne komercialne banke) in posojila javnih razvojnih bank je v okrožnici določena le najnižja obrestna mera. Pri preferenčnih posojilih in posojilih, za katera je kitajska vlada sprejela posebna pravila, je z okrožnico zagotovljeno, da se obrestne mere ne spreminjajo navzgor. Natančna najvišja obrestna mera je določena v posebnih pravilih, ki se uporabljajo za navedena posojila.

(76)

Med preveritvenim obiskom Komisije je LBK navedla, da dokumenta ni mogoče predložiti, ker ni bil javno dostopen na njeni spletni strani. Vendar pa je bila v okviru iskanja na spletu v paketu dokumentov, ki jih je kitajska vlada pred nekaj leti predložila avstralskim oblastem, najdena kopija okrožnice in njen prevod v angleščino (13). Ker Komisija ni prejela uradne kopije neposredno od kitajske vlade, je štela to različico za verodostojno in popolno kopijo zadevne okrožnice.

(77)

Okrožnica kaže, da je LBK vplivala na določanje obrestnih mer za posojila, ki so jih v OP dodelile državne komercialne banke v LRK. Kitajska vlada je pojasnila, da je LBK julija 2013 ukinila najnižjo in najvišjo obrestno mero za posojila. To je bilo ugotovljeno, vendar ni vplivalo na tukaj sprejete sklepe, ker je bilo to izvedeno po obdobju preiskave. V vsakem primeru najnižje obrestne mere, ki so se uporabljale v obdobju preiskave, niso edini argument, zakaj Komisija obravnava državne komercialne banke kot javne organe. Ne glede na to še vedno veljajo sklepi iz uvodnih izjav 158 do 168 uredbe o sončnih ploščah.

(78)

Kitajska vlada je po razkritju izrazila več pripomb na okrožnico „YinFa (2004) 251“, ne da bi pojasnila, zakaj Komisiji ni predložila celotnega besedila te okrožnice, in ne da bi potrdila, da je besedilo, ki je bilo posredovano avstralskim oblastem in ki ga je našla Komisija, točno. Kot je že bilo predhodno ugotovljeno pri preiskavi glede sončnih plošč, okrožnica jasno opredeljuje navodila v zvezi s posojanjem, ki jih je LBK pripravila za druge banke. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, je vsebina te okrožnice pomembna za razumevanje vloge kitajske vlade in LBK v povezavi z bankami in posojanjem.

(79)

Sklep Komisije še vedno velja, in sicer, prvič, da člen 34 zakona o bančništvu od bank LRK zahteva, da posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva, kot je že bilo predhodno ugotovljeno v uredbi o sončnih ploščah. Potrebe nacionalnega gospodarstva so določene v 12. petletnem načrtu.

(80)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala razlago člena 34 zakona o bančništvu s strani Komisije z navedbo, da je „ta poved dvoumna in bankam ne zagotavlja natančnih navodil v zvezi z ravnanjem na določen način. Niti 12. petletni načrt niti nobena druga uredba/sklep ne opisuje potreb nacionalnega gospodarstva“.

(81)

To se razlikuje od razlage člena 34 s strani kitajske vlade v preiskavi glede sončnih plošč, kjer ga je opisala kot „nevtralnega“. Komisija se ne strinja z oceno kitajske vlade. Po njenem mnenju, pri čemer kitajska vlada ni dokazala nasprotno, so politike na področju nacionalnega gospodarstva določene v 12. petletnem načrtu in posebnem načrtu za fotonapetostno industrijo in se finančne institucije spodbujajo k posojanju spodbujanim industrijam, kot je industrija solarnega stekla.

(82)

Kitajska vlada je usmerila pozornost Komisije k drugim členom zakona o bančništvu, tj. k členom 4, 5 in 7, ki bi morali zagotoviti, da se posojila zagotavljajo brez vmešavanja in na podlagi ocene kreditnega tveganja. Komisija priznava, da ti členi obstajajo, vendar poudarja, da kitajska vlada, banke in zadevne vzorčene družbe niso mogle dokazati, da so se posojila zagotavljala brez vmešavanja – glede na preferencialno posojanje industriji solarnega stekla – in na podlagi ocene kreditnega tveganja – saj kljub zahtevkom kot dokaz niso bili predloženi nobeni sporazumi o posojilu ali ocene tveganja, vključno z bonitetnimi ocenami, prav tako ni bila ugotovljena njihova povezava z morebitnim posojilom vzorčenemu proizvajalcu izvozniku.

(83)

Banke morajo tudi zagotoviti kreditno podporo za spodbujane industrije v skladu s sklepoma št. 40 in št. 9, ki imata zakonsko moč. Kitajska vlada je med pregledom ministrstva za trgovino potrdila, da je industrija solarnega stekla spodbujana industrija. To je v skladu z glavnim katalogom o prestrukturiranju industrije iz leta 2011, ki ga je kitajska vlada priložila izpolnjenemu vprašalniku in ki solarno steklo uvršča med spodbujane industrije.

(84)

Sklep št. 40 zagotavlja usmeritev za vse finančne institucije v obliki zavezujočih navodil glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, pri čemer je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(85)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala oceno učinka sklepa št. 40 in priloženih uredb ter sklepa št. 9, ki jo je pripravila Komisija. Komisija ponovno poudarja, da sklep št. 40 in priložene uredbe po njeni oceni določajo potrebe nacionalnega gospodarstva. Opredeljujejo strategijo za vlado in finančni sektor ter zlasti za neposredno posojanje spodbujanim industrijam, kot je industrija solarnega stekla, s strani finančnih institucij.

(86)

Kitajska vlada je bila pozvana, naj pojasni pravni status sklepa državnega sveta, in sicer sklepa št. 40. Odgovorila je le, da je to uredba, ki jo je izdal državni svet, in da ni del kitajske zakonodaje. Vendar pa v podporo tej trditvi ni predložila nobenega dokaza. Stališče, ki ga zastopa kitajska vlada, je v nasprotju z javno dostopnimi informacijami, v katerih je državni svet naveden kot najvišji upravni organ z upravnimi pooblastili za sprejemanje predpisov. Glede na te vire so sklepi državnega sveta pravno zavezujoči predpisi (14). Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev zato meni, da so sklep št. 40 in izvedbeni sklepi, priloženi k navedenemu sklepu, kot je sklep št. 9, upravni predpisi in tako del kitajske zakonodaje.

(87)

Komisija zato potrjuje analizo iz uvodne izjave 191 uredbe o sončnih ploščah, v kateri je ugotovljeno, da sta sklepa št. 40 in št. 9 pravno zavezujoča za druge javne organe in gospodarske subjekte.

(88)

Komisija je analizirala tudi, ali kitajska vlada bankam v zasebni lasti na Kitajskem zaupa naloge in/ali jim ukazuje, naj zagotovijo preferenčna posojila proizvajalcem solarnega stekla, in sicer v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(89)

Člen 34 zakona o bančništvu se na Kitajskem uporablja tudi za zasebne banke. Kitajska vlada in zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, da bi izpodbijale sklep o pravnem položaju iz uvodne izjave 174 uredbe o sončnih ploščah, tj., da jim kitajska vlada naroča enako kot državnim bankam. Člen 34 zakona o bančništvu bankam naroča, da „svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v duhu državnih industrijskih politik“ (15). V teh okoliščinah, kot je navedeno v uvodni izjavi 188 uredbe o sončnih ploščah, kitajska vlada odloča o strategiji posojil državnih komercialnih bank in zasebnih bank.

(90)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala sklep, da zasebnim bankam v LRK zaupa naloge ali jim ukazuje, zlasti pa je oporekala teži, ki jo je Komisija dala členu 34 zakona o bančništvu, z navedbo, da je „to, kar predstavlja ‚potrebe nacionalnega gospodarstva‘ odprto za razlago in se očitno razlikuje glede na osebo/organ, ki nadzoruje posojilno dejavnost“.

(91)

Poudariti je treba, da je kitajska vlada nasprotovala razlagi Komisije, vendar pa ni predložila svoje razlage lastnega zakona.

(92)

Vendar mora Komisija zgolj upoštevati ugotovitve iz prejšnjih preiskav in razpoložljiva dejstva za ta primer, da bi ponovno potrdila sklep, da so potrebe nacionalnega gospodarstva določene v načrtih in uredbah, ki jih je izdala LRK, pri čemer člen 34 od bank zahteva zagotavljanje posojil v skladu s temi opisi nacionalnega gospodarstva, kar vključuje spodbujanje proizvodnje solarnega stekla.

(93)

Zato ostaja ugotovitev, da kitajska vlada zasebnim bankam zaupa naloge in jim ukazuje, da spodbujanim industrijam posojajo v skladu s členom 34 zakona o bančništvu.

(94)

Komisija je v primeru posojil, ki so jih dodelile državne komercialne banke v LRK, zato sklenila, da gre za finančni prispevek proizvajalcem solarnega stekla v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani vlade, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(95)

Isti dokazi kažejo tudi, da vlada državnim komercialnim bankam (in bankam v zasebni lasti) zaupa naloge ali jim ukazuje, in to posledično pomeni, da gre za finančni prispevek, kot je navedeno v členu 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(96)

Komisija glede specifičnosti ugotavlja, da kitajska vlada namenja preferenčna posojila omejenemu številu industrij in industriji solarnega stekla, ki je kot del fotonapetostnega sektorja ena izmed njih, kot je podrobno navedeno v uvodni izjavi 172 uredbe o sončnih ploščah. Kitajska vlada je industrijo solarnega stekla v 12. petletnem načrtu vključila med „ključne“ industrije. Sklep št. 40 navaja, da bo kitajska vlada dejavno podpirala razvoj nove energetske industrije in pospešila razvoj sončne energije. Vsem finančnim institucijam je naročeno, naj zagotovijo kreditno podporo samo za spodbujane projekte, tj. kategorijo, v katero sodijo projekti v zvezi s solarnim steklom. Ta odločitev obeta tudi izvajanje „drugih politik ugodnosti za spodbujane projekte“.

(97)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitev glede specifičnosti in zlasti razlago 12. petletnega načrta s strani Komisije z navedbo, da „nima pravne veljavnosti, saj ni zavezujoč dokument“. Komisija se s to izjavo ne strinja in poudarja, da je kitajska vlada v prejšnjih preiskavah navajala enake trditve, ki prav tako niso bile sprejete. Besedilo 12. petletnega načrta navaja, da je načrt „pretehtal in odobril Nacionalni ljudski kongres in ima pravni učinek“.

(98)

Zato je Komisija sklenila, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno dostopne in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(99)

Ugodnost obstaja v obsegu, v katerem se vladna posojila ali posojila zasebnih organov na podlagi zaupanja nalog ali ukazov vlade dodelijo pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu.

(100)

Komisija je kot v predhodnih preiskavah poskušala preveriti oceno kreditnega tveganja, ki so jo izvedle banke, ki so posodile denar vzorčenim družbam v OP. Družbe niso predložile nobenega dokaza v zvezi z bonitetno oceno, banke pa niso sodelovale v preiskavi. Komisija zato ni videla nobenega dokaza, da so posojila družbam za proizvodnjo solarnega stekla temeljila na oceni tveganja in da je bila na podlagi tega določena obrestna mera.

(101)

Komisija se je oprla na razpoložljiva dejstva, da bi ugotovila, ali so preferenčna posojila v LRK proizvajalcem izvoznikom, ki so prejeli posojila od bank v LRK, dejansko prinesla ugodnosti, saj ji kitajska vlada, proizvajalci izvozniki ali banke v zvezi s tem niso predložili nobenih informacij.

(102)

Komisija je tako kot v preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami začela s preiskavo uradno objavljenih obrestnih mer centralne banke, tj. LBK, za posojila v kitajskem juanu („CNY“). Povprečna obrestna mera je v obdobju preiskave znašala 6,26 %.

(103)

Komisija je nato obrestno mero LBK prilagodila tako, da je bilo upoštevano kreditno tveganje zadevnih družb. Vendar pa slednje niso predložile nobenih neodvisnih bonitetnih ocen ali podobnih informacij, ki bi Komisiji omogočile, da izračuna bonitetno oceno. V vsakem primeru je Komisija v prejšnjih preiskavah ugotovila, da bonitetne ocene kitajskih družb izkrivlja podpora vlade in da ni nobenega dokaza o smiselni oceni tveganja prejemnikov posojil. Komisija je zato uporabila isto metodologijo kot v preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami, pri čemer je štela, da imajo vse zadevne družbe oceno stopnje nevlaganja „BB“, kot jo je opredelila bonitetna hiša Bloomberg.

(104)

Razlika v premijah za obveznice, ki so jih izdale družbe z oceno BB in obveznicami, ki so jih izdale družbe z oceno AAA (ki jo imajo obveznice LRK), zabeležene pri Bloombergu, je bila nato prišteta k povprečni obrestni meri za posojila LBK v OP. Rezultat je bila referenčna obrestna mera za OP za posojila vzorčenim družbam v CYN, ki je znašala 10,37 %.

(105)

Komisija je s primerjavo referenčne obrestne mere in dejanske obrestne mere, zaračunane zadevnim družbam v OP, ugotovila, da se posojila za industrijo solarnega stekla dodeljujejo pod pogoji in okoliščinami, ugodnejšimi od tržnih.

(106)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala izbiro referenčne vrednosti s strani Komisije in sklepov, ki jih je Komisija izpeljala iz primerjave referenčne in dejansko plačane obrestne mere.

(107)

Primerjava referenčne obrestne mere in dejansko plačane obrestne mere jasno kaže, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so prejeli posojila od kitajskih bank v CNY, plačali manj kot družbe v njihovem finančnem stanju, za katere veljajo običajne tržne obrestne mere.

(108)

Komisija se je dejansko zavedala, da je LBK julija 2013 povišala najnižjo obrestno mejo za posojila in jo navedla v dokumentu o razkritju. Vendar to ne spremeni sklepa, da se kitajska vlada vmešava v posojilno dejavnost bank na Kitajskem, zlasti z uporabo sklepa št. 40 in priloženih uredb ter določb člena 34 zakona o bančništvu.

(109)

Komisija je izračunala referenčno vrednost le za posojila v CNY, saj vzorčeni proizvajalci izvozniki od kitajskih bank niso prejeli posojil v EUR ali USD.

(110)

Nazadnje je kitajska vlada zahtevala več informacij v zvezi s tem, zakaj je Komisija menila, da bodo vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli bonitetno oceno BB. Bonitetna ocena BB je bila izbrana, ker Komisija ni prejela dokazov o izračunani bonitetni oceni za posamezne vzorčene proizvajalce izvoznike zaradi pomanjkanja sodelovanja zadevnih bank. Bonitetna ocena BB ni škodljiv sklep in dejansko koristi zadevnim vzorčenim družbam, saj je najboljša ocena stopnje nevlaganja na finančnih trgih.

(111)

Komisija je morala v skladu s členom 28 uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva, izpeljana iz sklepov uredbe o sončnih ploščah, ki je za vzorčene družbe uporabljala bonitetno oceno BB. To se je v tem primeru štelo za razumno, poleg tega pa po razkritju niso bili prejeti nobeni dokazi, da so vzorčene družbe od zadevnih bank prejele različne bonitetne ocene.

(112)

Komisija je na podlagi ugotovitev preiskave sklenila, da je imela industrija solarnega stekla na Kitajskem ugodnosti od preferenčnih posojil v OP, ki so jih dodeljevale državne in zasebne banke. Financiranje industrije solarnega stekla je subvencija v smislu osnovne uredbe, ker

(113)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(114)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala uporabo ugotovitev iz prejšnjih preiskav za sprejetje sklepov o subvencioniranju v tem primeru, zlasti pa je trdila, da se je Komisija preveč opirala na ugotovitve iz uredbe o sončnih ploščah.

(115)

Ta trditev je bila zavrnjena. Kot je že bilo poudarjeno, je bila Komisija zaradi pomanjkanja sodelovanja bank v LRK prisiljena, da uporabi določbe člena 28 in najboljša razpoložljiva dejstva. Najnovejša je preiskava v zvezi s sončnimi ploščami, ki vsebuje najsodobnejše ugotovitve glede subvencioniranja na Kitajskem. Sončne plošče niso isti izdelek kot solarno steklo, vendar sodijo v isti sektor novih virov energije in so vključene v iste dokumente vladnega načrtovanja. Ker ni drugih informacij, je uporaba ugotovitev preiskave v zvezi s sončnimi ploščami kot „najboljših razpoložljivih dejstev“ ustrezna. Kitajska vlada je trdila tudi, da je med preiskavo v zvezi s sončnimi ploščami in sedanjo preiskavo prišlo do znatnih sprememb, predvsem je LBK julija 2013 zvišala najnižje obrestne mere. Trditev je bila zavrnjena, saj se sklepi preiskave v zvezi s sončnimi ploščami nanašajo na zadevno obdobje preiskave, tako kot se sedanja preiskava nanaša na svoje obdobje preiskave. V obeh primerih so se po koncu obeh obdobij preiskave zvišale najnižje obrestne mere, zato to ne vpliva na uporabo člena 28 in ugotovitev preiskave v zvezi s sončnimi ploščami kot najboljših razpoložljivih dejstev.

(116)

Vse vzorčene družbe, razen ene, so prejele posojila od državnih komercialnih bank in zasebnih bank. Eno družbo je financirala izključno njena off-shore matična družba, ki od bank s sedežem v LRK ni prejela nobenega posojila.

(117)

Po razkritju je ena vzorčena družba izpodbijala sklep Komisije in trdila, da je Komisija ni pozvala k predložitvi njene neodvisne bonitetne ocene. Komisija je pozvala družbo k predložitvi vseh informacij v zvezi s posojili, ki jih je prejela, vendar družba ni zagotovila neodvisne bonitetne ocene. Če je družba imela te informacije, potem bi jih morala glede na trditve v pritožbi in zahtevane informacije v vprašalniku predložiti. Če je imela na voljo neodvisno bonitetno oceno, bi jo morala takoj predložiti, predvsem glede na informacije v dokumentu o razkritju. Ta argument se zato zavrne.

(118)

V členu 6(b) osnovne uredbe je določeno, da je treba ugodnost od preferenčnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Ker Komisiji, kot je že bilo navedeno, niso bile predložene kakršne koli pomembne ocene tveganja, je oblikovala tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(119)

Ugodnost v OP je bila izračunana kot razlika med dejansko plačanimi obrestmi v OP in obrestmi, ki bi bile plačane pri uporabi referenčne vrednosti.

(120)

Subvencijske stopnje, izračunane za vzorčene proizvajalce izvoznike, ki temeljijo na tej metodologiji, so naslednje:

(121)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki v OP niso prejeli nobenih ugodnosti v okviru subvencijskih programov za izvozne kredite, kreditnih linij, izvoznih jamstev, programa „Green Express“ ali ugodnosti z omogočanjem dostopa off-shore holdingom.

(122)

Vzorčene družbe niso v OP iz programov „znane blagovne znamke“ ali „najboljše kitajske blagovne znamke“ prejele nobenih ugodnosti.

(123)

Vzorčene družbe so od različnih vladnih organov na več ravneh oblasti prejele znatna enkratna nepovratna sredstva, zaradi česar so prejele ugodnost v OP. Te so bile ugotovljene med preverjanjem zadevnih družb in niso bile razkrite niti v izpolnjenih vprašalnikih zadevnih družb, niti v izpolnjenem vprašalniku kitajske vlade, kot je bilo zahtevano. V pritožbi je bilo navedeno, da so proizvajalci solarnega stekla prejeli ta enkratna nepovratna sredstva od pokrajinskih in lokalnih vladnih organov, in da so jim ta prinesla ugodnosti, saj so bila denarna sredstva prejeta brez ustreznega obravnavanja (16). V obvestilu o začetku je tudi navedeno, da so „programi nepovratnih sredstev“ subvencijska praksa, ki se uporablja za podporo industriji solarnega stekla.

(124)

Ta nepovratna sredstva so družbe prejele od nacionalnih, pokrajinskih, mestnih, deželnih ali okrajnih vladnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za zadevne družbe ali specifična v smislu lokacije ali vrste industrije. Raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile dodeljene te ugodnosti, če je zanje sploh obstajala pravna podlaga, običajno ni bila razkrita, čeprav je bila Komisiji pogosto, vendar ne vedno, predložena kopija dokumenta, ki ga je izdal vladni organ, ki je spremljal dodelitev nepovratnih sredstev.

(125)

Ena vzorčena družba je v OP prejela nepovratna sredstva iz gospodarske razvojne cone, v kateri se nahaja. Ta nepovratna sredstva so bila v okviru gospodarske razvojne cone izračunana v višini 20 % katerega koli davka, ki ga je družba plačala lokalnim davčnim organom, in so med drugim zajemala davek na dohodek družb, davek na rabo zemljišča in davek na dohodek od dividend.

(126)

Druga vzorčena družba je prejela velika nepovratna sredstva v OP od lokalne vlade za kritje dajatev, ki so potrebne za priključitev družbe na električno energijo, ki bi jih sicer plačala sama. Ta so bila družbi dodeljena v okviru „podpore velikim družbam s sedežem v regiji“.

(127)

Spet druga vzorčena družba je iz sklada za prilagoditve industrije komisije za nacionalni razvoj in reforme prejela za proizvodnjo visokotehnološkega solarnega stekla neposredna nepovratna sredstva v višini 25 milijonov CNY. Ta neposredna nepovratna sredstva je družba prejela od države leta 2006, pri čemer jih je porazdelila v višini 10 % nepovratnih sredstev v okviru naslednjih 10 let. V OP se je zato kot ugodnost štelo 2,5 milijona CNY.

(128)

Ista družba je v svojih računovodskih izkazih za leto 2012 vknjižila tudi druga nepovratna sredstva, prejeta s strani lokalnih davčnih uradov in drugih lokalnih vladnih organov. Družba je navedla, da večina teh nepovratnih sredstev dejansko ni pomenila neposrednih prenosov denarja s strani teh organov na družbo, ampak povračila zneskov, ki jih je družba predhodno že plačala vladi. Ker Komisiji ni bilo predloženega zadovoljivega dokaza, slednja ne more sprejeti take razlage.

(129)

Spet druga vzorčena družba je pred OP s strani lokalne vlade prejela neposredna nepovratna sredstva v višini 15 milijonov CNY, pri čemer jih je porazdelila v višini 10 % nepovratnih sredstev v okviru naslednjih 10 let. Nepovratna sredstva so bila družbi izplačana za razvoj fotonapetostne industrije (ki vključuje sektor za solarno steklo), pospešeno gradnjo napredne proizvodne baze v lokalni industrijski coni in nemoteno izvajanje velikih projektov.

(130)

Ista družba je prejela tudi več drugih nepovratnih sredstev pred OP, pri čemer je delež nepovratnih sredstev dodelila za OP. Vendar družba ni predložila nobenih podrobnosti o značaju teh nepovratnih sredstev, zaradi odsotnosti takih informacij pa so bila za sprejetje sklepa uporabljena razpoložljiva dejstva. Komisija je zaradi odsotnosti drugih razpoložljivih dejstev sklenila, da so ta nepovratna sredstva specifična za to družbo in da je treba znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih za OP, šteti za ugodnost.

(131)

Kitajska vlada je bila pozvana, naj predloži nadaljnje informacije in se udeleži posvetovanj v zvezi s temi nepovratnimi sredstvi, vendar je to zavrnila. Komisija je na podlagi zbranih dokazov o prejemu teh nepovratnih sredstev s strani vzorčenih družb in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih informacij ta nepovratna sredstva štela za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer v smislu prenosa sredstev s strani kitajske vlade proizvajalcem zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev, s čimer je bila dodeljena ugodnost.

(132)

Glede na to, da so ta nepovratna sredstva omejena na nekatere družbe ali posebne projekte v določenih regijah in dodeljena za izpolnjevanje enkratnih zahtev vzorčenih družb, so slednja specifična tudi v smislu členov 4(2)(a) in 4(3) osnovne uredbe. Glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledna in objektivna ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva prav tako ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Poleg tega ni dokazov, da so nepovratna sredstva vključena v krovni subvencijski program.

(133)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala pooblastilo Komisije za preiskavo teh nepovratnih sredstev in njeno analizo razpoložljivih delnih informacij. Vendar je Komisija skrbno analizirala zaupne poslovne informacije, ki so jih zagotovile zadevne družbe, in je, kadar so obstajali dokazi o tem, da so bile podeljene ugodnosti in da so bila nepovratna sredstva specifična, nepovratna sredstva izravnala.

(134)

Družbe so v vseh primerih predložile informacije o znesku nepovratnih sredstev in o tem, kdo jih je zagotovil, tudi če družba v nekaterih primerih ni imela nobenega dokumenta, ki bi dokazoval pravno podlago, v skladu s katero je koncedent zagotovil nepovratna sredstva. Poleg tega so zadevne družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in so te izkaze neodvisno revidirale. To se je štelo za pozitiven dokaz o subvenciji, ki je zagotovila ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(135)

Ena vzorčena družba je iz istih razlogov izpodbijala tudi pooblastilo Komisije za preiskavo in izravnavo teh nepovratnih sredstev, specifičnih za družbo. Komisija iz istih razlogov zavrača njen argument in poudarja svoje stališče, da ima pooblastilo za preiskavo teh nepovratnih sredstev in njihovo izravnavo, kadar je to potrebno.

(136)

Spodnja preglednica kaže izračun ugodnosti za zgoraj navedena nepovratna sredstva, pri čemer se za ugodnost šteje prejet znesek v obdobju preiskave ali knjižen znesek za obdobje preiskave, če ga je zadevna družba tudi amortizirala.

(137)

Na podlagi programa „dve leti brez, tri leta polovica“ podjetjem s tujimi naložbami („PTN“) prvi dve leti ni treba plačati davka na dohodek družb, v naslednjih treh letih pa namesto 25 % davka plačajo le 12,5 % davka.

(138)

Pravna podlaga tega programa sta člen 8 Zakona o davku na dohodek Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja („Zakon o obdavčitvi PTN“) in člen 72 Izvedbenih pravil Zakona o davku na dohodek Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja. Po navedbah kitajske vlade se je ta program končal v skladu s členom 57 Zakona o davku na dohodek podjetij („Zakon EIT“) iz leta 2008 s prehodnim obdobjem do konca leta 2012. Zakon tako jasno navaja, da bodo v okviru te sheme ugodnosti v davčnem letu 2012.

(139)

Shema „dve leti brez, tri leta polovica“ je družbam prinesla ugodnosti v poslovnem letu 2012, po tem letu pa je bila po navedbah kitajske vlade ukinjena.

(140)

Ena od vzorčenih družb je bilo tuje podjetje, ki je to davčno shemo uporabljalo v OP. Namesto polne davčne stopnje za družbe v višini 25 % je imela davčno stopnjo v višini 12,5 %, kar je bilo navedeno v davčni napovedi o dohodkih družb za leto 2012 in v letnih računovodskih izkazih.

(141)

Komisija je te ugotovitve razkrila zainteresiranim stranem, od kitajske vlade pa je prejela pripombe, v katerih navaja, da bi v skladu z obvestilom o prehodu (17) leta 2012 prenehale veljati vse ugodnosti v okviru te sheme. Kitajska vlada je izjavila, da se v primeru uvedbe izravnalnih dajatev ne bi mogle uvesti nobene dajatve v zvezi z ugodnostjo, ki jo je v OP v okviru te sheme prejela ena vzorčena družba. Ta argument je bil sprejet, saj Komisija za to vzorčeno družbo zaradi posebnih okoliščin tega primera nima dokaza o trajajoči ugodnosti.

(142)

Čeprav je bila v prejšnjih uredbah shema „dve leti brez, tri leta polovica“ izravnana, Komisija za zadevno vzorčeno družbo ne bo uvedla dajatve za izravnavo ugodnosti, ugotovljene v OP, saj Komisija nima dokazov, da bi se za to vzorčeno družbo na dan uvedbe dajatev uporabljala zadevna shema ali njena različica.

(143)

Ta program omogoča družbam, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo določeno zbirko meril za priznanje statusa „visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo“, da v primerjavi s standardno 25-odstotno davčno stopnjo prejmejo 15-odstotno znižanje davka na dohodek družb.

(144)

Pravna podlaga za ta program so člen 28(2) Zakona o davku na dohodek podjetij iz leta 2008 („Zakon EIT“), „Upravni ukrepi za določitev visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo“ (Guo Ke Fa Huo [2008] št. 172), člen 93 Predpisov o izvajanju Zakona o davku na dohodek podjetij ter Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka od dohodka s strani visokotehnoloških podjetij in podjetij z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985).

(145)

Ta shema se uporablja za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih je kot take priznala kitajska vlada. Da bi podjetja bila upravičena do te sheme, morajo imeti temeljne pravice neodvisne intelektualne lastnine in izpolnjevati naslednje zahteve, navedene v pravni podlagi in povzete, kot sledi:

(146)

Za nekatere vzorčene družbe, vendar ne vse, je bilo ugotovljeno, da so to shemo uporabljale, pri čemer so namesto 25 % plačale le 15 % davka na dohodek družb. Te družbe so se prijavile kot visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo in so prejele uradno obvestilo, da so izpolnile merila iz sheme in so zato upravičene, da ustrezno izpolnijo svoje davčne napovedi o dohodkih družb.

(147)

Komisija kot v predhodni preiskavi v zvezi s sončnimi ploščami iz uvodnih izjav 322 do 326 meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(148)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na podjetja, ki prejmejo certifikat visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo ter izpolnjujejo vse zahteve upravnih ukrepov iz leta 2008. Zadevne vzorčene družbe so tako potrdilo prejele. Upravičenost se ne dodeljuje samodejno in ne obstajajo objektivna merila, ki bi jih oblikovala zakonodaja ali organ, ki odloča o dodelitvi.

(149)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala sklepe Komisije z navedbo, da so bila merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo enako za vse družbe v LRK. Komisija se ne strinja z razlago zakonov in izvedbenih ukrepov s strani kitajske vlade, ki kaže, da je program omejen na določene sektorje in podjetja, ki jih podpira kitajska vlada na podlagi meril, ki se ne zdijo objektivna ali nevtralna, na primer, da mora biti njihova proizvodnja vključena v obseg izdelkov na „visokotehnoloških področjih, za katere se uporablja ključna podpora države“.

(150)

Upravičenost ni samodejna, ampak je odvisna od dodelitve potrdila visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki ga po diskrecijskem postopku izda pristojni organ.

(151)

Komisija zato meni, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(152)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom, ki so ga dejansko plačale zadevne družbe v OP.

(153)

V pritožbi je bilo navedeno, da so proizvajalci izvozniki solarnega stekla prejemali subvencije iz druge sheme neposrednih oprostitev davka, in sicer oprostitve davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje (18). To sodi k splošni subvencijski praksi oprostitev in/ali znižanj neposrednih davkov na dohodek, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(154)

Pravna podlaga za tako oprostitev davka od dividend sta člena 25 in 26 Zakona EIT in člen 83 Predpisov o izvajanju Zakona o davku na dohodek družb.

(155)

Komisija je ugotovila, da je bila ena vzorčena družba oproščena plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje. To podjetje se je prijavilo neposredno na lokalni davčni urad za odbitek dividend, pridobljenih z naložbami v lastniški kapital od obdavčljivega dohodka.

(156)

Komisija meni, da je to subvencija v skladu s členom 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega dohodka kitajske vlade, ki zadevni družbi prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(157)

V dokumentu o razkritju je Komisija navedla, da je ta subvencijska shema specifična v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje dostop do te sheme na podjetja, ki imajo sedež v Ljudski republiki Kitajski in ki so izvedla naložbe v drugih rezidenčnih podjetjih.

(158)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala te sklepe z navedbo, da oprostitve plačila davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje, ni mogoče šteti za specifične, saj člen 26(3) Zakona EIT določa, da je taka oprostitev plačila davka od dividend na voljo tudi nerezidenčnim podjetjem. Poleg tega kitajska vlada navaja, da so merila za upravičenost objektivna in se uporabljajo za vsa rezidenčna podjetja ne glede na industrijo, izdelek ali zemljepisno lokacijo.

(159)

Čeprav je res, da je v členu 26(3) Zakona EIT, ki ga je v tem postopku predložila kitajska vlada, navedeno, da je taka oprostitev plačila davka od dividend na voljo tudi nerezidenčnim podjetjem, Komisija še vedno vztraja, da je ta subvencijska shema specifična. Člen 25 Zakona EIT dejansko potrjuje, da je ta oprostitev plačila davka rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Zato imajo lahko dostop do te sheme le spodbujane industrije in projekti. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.1.(c), je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(160)

Komisija je znesek subvencije izračunala kot razliko med zneskom običajno pobranega davka v OP in zneskom, ki ga je dejansko plačala zadevna družba.

(161)

Komisija razen shem, ocenjenih v oddelkih 7.1–7.3, ni našla nobenega dokaza, da so vzorčene družbe prejele ugodnosti iz drugih shem neposredne oprostitve davka in programov olajšav, naštetih v oddelku C(4). Komisija je med svojimi preiskavami ugotovila, da sta bili v računovodske izkaze ene vzorčene družbe vključeni dve drugi shemi davka na dohodek družb, tj. izravnava za stroške za raziskave in razvoj ter povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na uporabo zemljišča. Tudi ti dve shemi sodita med „neposredne oprostitve davka in sheme olajšav“, kot je navedeno v obvestilu o začetku, to so ukrepi, v okviru katerih je davčni organ znesek plačanega davka na dohodek družb znižal ali pa je davek na dohodek družb, ki je že bil plačan, povrnil. Izravnava za stroške za raziskave in razvoj je povezana tudi s shemo „davčne izravnave za raziskave in razvoj PTN“ iz oddelka C(4).

(162)

Pravna podlaga za izravnavo za stroške za raziskave in razvoj je člen 30 kitajskega Zakona EIT.

(163)

Za povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile dodeljene te ugodnosti, ni bila razkrita, čeprav je bila Komisiji predložena kopija okrožnice, ki jo je izdal pokrajinski vladni organ in ki je bila priložena dokumentu o razkritju.

(164)

Komisija je ugotovila, da je ena vzorčena družba prejela izravnavo za stroške za raziskave in razvoj ter povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča. Dokument, ki ga je izdal pokrajinski vladni organ, omejuje povračila na novo ustanovljena visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo.

(165)

V zvezi z izravnavo za stroške za raziskave in razvoj Komisija meni, da je ta subvencijska shema specifična, glede na to, da je treba člen 30 brati skupaj s členom 25 Zakona EIT, ki navaja, da je ta oprostitev plačila davka rezervirana za industrije in projekte, ki jih spodbuja država. Zato imajo lahko dostop do te sheme le spodbujane industrije in projekti. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.1.(c), je industrija solarnega stekla spodbujana industrija.

(166)

Povračilo davka na stanovanjske objekte in davka na rabo zemljišča je bilo specifično z vidika lokacije in vrste industrije. Kitajska vlada je bila v okviru zahteve za dodatna posvetovanja pozvana, naj o teh davčnih shemah predloži več informacij, vendar je to odklonila. Zato je Komisija v zvezi z uporabo teh shem za vzorčeno družbo in zaradi odsotnosti kakršnih koli drugih razpoložljivih informacij ukrepala na podlagi zbranih dokazov.

(167)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitve Komisije z navedbo, da Komisija ni razkrila pozitivnih dokazov v zvezi s specifičnostjo teh shem v dokumentu o razkritju. Razkritje s podrobnimi informacijami o specifičnosti teh shem je bilo opravljeno le v zvezi z zadevno družbo, ki ni posredovala nobenih pripomb. Poleg tega je Komisija v uvodne izjave vključila več informacij o specifičnosti teh shem.

(168)

Komisija meni, da so te sheme subvencije v skladu s členom 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega dohodka kitajske vlade, ki zadevni družbi prinaša ugodnosti. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(169)

Komisija je znesek subvencije izračunala kot razliko med zneskom običajno pobranega davka v OP in zneskom, ki ga je dejansko plačala zadevna družba.

(170)

Komisija je ugotovila, da nobena vzorčena družba ni prejela nobenih ugodnosti iz programov posredne obdavčitve in uvoznih tarif, navedenih v oddelku C(4).

(171)

V povezavi z nakupom antimona ali električne energije s strani vzorčenih družb v OP niso bile ugotovljene nobene ugodnosti.

(172)

Kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 354 do 370 uredbe o sončnih ploščah, družbe ne morejo kupiti zemljišč v LRK, ampak lahko od lokalnih organov kupijo samo pravico do rabe zemljišča.

(173)

Zakon LRK o upravljanju zemljišč navaja, da vsa zemljišča pripadajo ljudstvu in jih ni mogoče kupiti ali prodati, vendar določa pogoje, v skladu s katerimi lahko družbe kupijo pravice do rabe zemljišč prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(174)

Načeloma sistem dražb omogoča, da ceno za pravico do rabe posameznega zemljišča določi trg, zato bi bila cena določena neodvisno. Vendar pa je kitajska vlada med obiskom Komisije navedla, da v vsakem primeru določa najnižje cene za vsak razred zemljišča (zemljišča so razvrščena v razrede od 1 do 15 na podlagi kakovosti zemljiške parcele), pod katero cena za pravico do rabe zemljišča ne more pasti.

(175)

Kitajska vlada nadzira tudi ponudbo zemljišč, tako da s kvoto omejuje površino zemljišča, za rabo katerega se lahko prodajo pravice za industrijske ali stanovanjske namene, in sicer na provinco in na leto.

(176)

Komisija za vsak nakup pravice do rabe zemljišča s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v nobenem primeru ni našla nobenega dokaza o dražbenem postopku, v katerem bi bila neodvisno določena cena za pravico do rabe zemljišča. Družba, ki ji je bilo dodeljeno zemljišče, je zanj ponudila izklicno ceno ali 5 CNY na kvadratni meter več od izklicne cene ter je bila edina ponudnica in ji je bila zato dodeljena pravica do rabe zemljišča.

(177)

Kitajska vlada je po razkritju izpodbijala ugotovitve Komisije in trdila, da so se pravice do rabe zemljišč industriji v LRK prodajale v okviru pravega dražbenega postopka.

(178)

Kitajska vlada je najprej trdila, da se je izvajal pravi dražbeni sistem, saj je vlada določila le izklicno ceno, kot vsak dražbar. Ta trditev je bila zavrnjena, saj dražba običajno predvideva, da izklicno ceno določi neodvisni dražbar na podlagi neodvisne ocene, kar za ta primer ne velja, saj je lastnik pravice do rabe zemljišča hkrati tudi dražbar.

(179)

Kitajska vlada je nato trdila, da je najnižje cene določila zato, da končna cena ne bi padla pod „osnovno tržno vrednost“ pravice do rabe zemljišča. V podporo tej izjavi niso bili predloženi nobeni dokazi, kar je samo po sebi nesmiselno, saj naj bi bil znesek, plačan za pravico do rabe zemljišča (ki ga je določila vlada), tržna cena (na kateri nato temelji najnižja cena).

(180)

Kitajska vlada je nato trdila, da dejstvo, da na dražbi ni sodeloval noben drug ponudnik, „ne more biti podlaga za domnevo, da se pravice do rabe zemljišč dejansko niso prodajale na dražbi“. Sklep na podlagi tega dokaza je dejansko ravno nasproten. Kitajska vlada kljub zahtevkom ni zagotovila nobenega dokaza o tem, da so bile cene pravic do rabe zemljišč določene s konkurenčno dražbo, iz česar sledi, da ceno, ki jo plača družba, določa vlada. Čeprav večje število ponudnikov ni v vseh primerih absolutni pogoj za določitev obstoja tržnega sistema, popolna odsotnost ponudnikov, ki je bila ugotovljena v zvezi z vsemi vzorčenimi družbami, jasno dokazuje odsotnost pravih tržnih cen.

(181)

V primeru, v katerem je ena vzorčena družba plačala 5 CNY na kvadratni meter več od cene, ki jo je določila vlada, je družba obvestila Komisijo, da ji je tako naročil pristojni organ le zato, da bi bilo videti, kot da je potekala dražba. Zato Komisija tega dejstva ne more šteti za pozitiven dokaz, da v LRK obstaja trg za prodajo pravic do rabe zemljišč.

(182)

Zato so vzorčene družbe plačale ceno, ki jo je določila kitajska vlada. Kot je določeno tudi v uredbi o sončnih ploščah (v uvodnih izjavah 361 do 370), se pravica do rabe zemljišča ponuja za plačilo, ki je nižje od primernega v primerjavi s tržno referenčno vrednostjo, določeno v oddelku (e).

(183)

Komisija je sklenila, da je zagotavljanje pravic do rabe zemljišča s strani kitajske vlade treba šteti za subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in 3(2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prinaša ugodnosti. Ker v preiskavi ni bil odkrit obstoj delujočega trga za prodajo pravic do rabe zemljišč v LRK, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej oddelek (e)) dokazuje, da je znesek za pravice do rabe zemljišč, ki so ga plačali vzorčeni izvozniki, nižji od tržnega tečaja.

(184)

Ta subvencija je specifična v skladu s členom 4(2)(a) in 4(2)(c) osnovne uredbe, saj sklep št. 40 državnega sveta od javnih organov zahteva, da zemljišče zagotovijo spodbujanim industrijam, pri čemer je ena izmed njih industrija solarnega stekla. Člen 18 sklepa št. 40 pojasnjuje, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do rabe zemljišč.

(185)

Stanje glede zemljišč v LRK je obravnavano tudi v Delovnem dokumentu Mednarodnega denarnega sklada, ki potrjuje, da zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč kitajskim industrijam ne upošteva tržnih pogojev (19).

(186)

Kitajska vlada je izpodbijala ugotovitev o specifičnosti z navedbo, da omejitev iz sklepa št. 40 ni mogoče uporabiti za dokazovanje specifične dodelitve ugodnosti. Ta argument je bil zavrnjen, saj je namen sklepa št. 40 dodeliti pravice do rabe zemljišč spodbujanim industrijam. Proizvodnja solarnega stekla je spodbujana industrija, zato je zagotovitev pravic do rabe zemljišč za proizvajalce solarnega stekla vključena v določbe sklepa št. 40.

(187)

Ena vzorčena družba je prav tako izpodbijala ugotovitve Komisije z navedbo, da je na Kitajskem obstajal delujoč trg za pravice do rabe zemljišč. Vendar njena ocena procesa v zvezi s pravicami do rabe zemljišč na Kitajskem ne zadošča za sklep. Še vedno ni mogla dokazati, da so pravice do rabe zemljišč neodvisno vrednotene; da se prodajajo v okviru neodvisne dražbe; da ceno pravice do rabe zemljišča določa trg v okviru konkurenčnega razpisnega postopka in da podpora vlade ni izkrivila nobene cene.

(188)

Vzorčena družba je nato trdila, da bi morala Komisija kljub dejstvu, da bi morala ugotoviti obstoj delujočega trga, kar izključuje subvencioniranje, primerjati ceno pravice do rabe zemljišča družbe z referenčno vrednostjo, tj. cenami pravice do rabe zemljišča v provinci, v kateri je imela družba sedež. Glede na to, da je Komisija ugotovila, da v zadevni provinci ni ustrezne tržne referenčne vrednosti, je bil ta argument zavrnjen.

(189)

Ugodnost je razlika med plačano ceno za pravico do rabe zemljišča in ustrezno zunanjo referenčno vrednostjo. Kot v uredbi o sončnih ploščah je zunanja referenčna vrednost tržna vrednost zemljišča v ločenem carinskem območju Tajvana, Penghuja, Kinmena in Matsuja („kitajski Tajpej“).

(190)

Po razkritju je kitajska vlada izpodbijala uporabo kitajskega Tajpeja za referenčno vrednost in zahtevala več informacij, zakaj se je kitajski Tajpej štel za primernega. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 467 uredbe o sončnih ploščah, Komisija šteje kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(191)

Komisija je ob upoštevanju vseh teh dejavnikov sprejela sklep, da bi bile cene pravic do rabe zemljišč v LRK, če bi prevladali tržni pogoji, za vzorčene proizvajalce izvoznike zelo podobne cenam zemljišč v kitajskem Tajpeju.

(192)

Ena vzorčena družba je izrazila mnenje, da bi bilo treba, če bi se upoštevala zunanja referenčna vrednost, upoštevati BDP province, v kateri ima sedež, referenčna vrednost pa bi morala ustrezati „veljavnim cenam zemljišč v Egiptu, Armeniji, Gvatemali, Kongu, Mongoliji ali Indoneziji“, saj imajo te države „podobno stopnjo razvoja“. Argument je bil zavrnjen iz naslednjih razlogov:

(193)

Še ena vzorčena družba je po razkritju trdila, da uporaba kitajskega Tajpeja ne ustreza gospodarskim razmeram v zadevni provinci, v kateri ima sedež, vendar ni predlagala druge možnosti. Glede na pomanjkanje predlogov v zvezi z alternativno referenčno vrednostjo je bila potrjena uporaba kitajskega Tajpeja.

(194)

Povprečne cene zemljišča v kitajskem Tajpeju v letu 2012 so bile pridobljene pri industrijskem uradu ministrstva za gospodarske zadeve in za določitev cene zemljišča za vsako koledarsko leto prilagojene na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca. Ker pravice do rabe zemljišča veljajo 50 let in so na tej podlagi amortizirane, ugodnost v OP znaša 1/50 razlike med referenčno ceno in dejansko plačano ceno.

(195)

Ugotovljena subvencijska stopnja za zagotavljanje zemljišč za manj kot ustrezno nadomestilo znaša:

(196)

Komisija je zneske subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu z določbami osnovne uredbe za preiskovane družbe izračunala za vsako shemo posebej in za izračun skupnega zneska subvencij za celotno družbo v OP te zneske seštela.

(197)

Komisija je za izračun spodaj navedenih splošnih stopenj subvencije najprej izračunala odstotek subvencioniranja, pri čemer je znesek subvencije dodeljen za skupni dohodek od prodaje družbe. Ta odstotek je bil nato uporabljen za izračun subvencije, dodeljene izvoznikom zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(198)

Nato je bil izračunan znesek subvencije na kvadratni meter zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo v OP, spodaj navedene stopnje pa so bile izračunane kot odstotek vrednosti CIF za isti izvoz na kvadratni meter.

(199)

Kitajska vlada je po razkritju izrazila pripombo, da Komisija pri objavi stopenj subvencije v času razkritja ni upoštevala stopenj dampinga, izračunanih v vzporednem protidampinškem postopku, in da je vprašanje „dvojnega štetja“ upoštevala le pri izračunu stopnje dajatve, ki bo uvedena.

(200)

Kitajska vlada je zahtevala, da se, če je bilo ugotovljeno, da subvencije povzročajo damping, to upošteva pri izračunu stopenj in dajatev.

(201)

Glede na to, da ukrepe v tem primeru omejuje stopnja škode, taka manipulacija ne bi spremenila dejansko uvedenih dajatev. Zato se Komisiji ni zdelo potrebno obravnavati vsebine teh trditev.

(202)

Osem proizvajalcev, ki je v Uniji proizvajalo podoben izdelek v OP, se je javilo po začetku preiskave. Komisija ne ve za nobenega drugega proizvajalca podobnega izdelka v Uniji. Komisija zato meni, da teh osem proizvajalcev sestavlja industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(203)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami, ki jih je predložil pritožnik, makroekonomski podatki, ki jih je predložilo združenje industrije Unije (Steklo za Evropo), in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije so bili podatki navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki. Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 21 734 000 kvadratnih metrov.

(204)

Kitajska vlada je po razkritju opozorila na razlike med podatki, navedenimi v dokumentu o razkritju, in podatki iz pritožbe v zvezi z industrijo Unije. Nadalje je trdila, da to kaže na pomanjkanje objektivnih in verodostojnih dokazov ter izpodbija sklepe Komisije.

(205)

Razlike med podatki iz pritožbe in podatki v dokumentu o razkritju, ki jih je ugotovila kitajska vlada, je povzročilo dejstvo, da so bili vsi podatki v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije preverjeni na kraju samem in po potrebi posodobljeni. Ker vzorec predstavlja 79 % skupne prodaje industrije Unije na trgu Unije, Komisija ne more sprejeti argumenta, da uporabljeni dokazi, na podlagi katerih je Komisija sprejela sklepe, niso bili objektivni in verodostojni.

(206)

Nobena proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije ni bila namenjena za lastno uporabo. Zato ni bilo treba izvesti posebne analize prodaje na zaprtem trgu.

(207)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi obsega celotne prodaje Unije vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije, pri čemer se je odštel njihov izvoz in prištel uvoz iz LRK ter uvoz iz drugih tretjih držav. Določitev potrošnje Unije je temeljila na podatkih, ki sta jih predložila pritožnik in združenje Steklo za Evropo ter ki so bili, v kolikor je bilo to mogoče, navzkrižno preverjeni z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(208)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (1 000 m2)

(209)

V obravnavanem obdobju se je celotna potrošnja v Uniji med letom 2009 in 2011 povečala za 65 %, vendar se je v OP v primerjavi z letom 2011 zmanjšala. Vendar je ostala leta 2012 znatno nad ravnjo iz leta 2009. To je zlasti posledica povečanja potrošnje končnih izdelkov, zlasti solarnih modulov (glej spodnji oddelek E.2.3).

(210)

Za določitev obsega in vrednosti uvoza ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata, ker se solarno steklo uvaža v Unijo pod oznako KN 7007 19 80 – Drugo – Plastno varnostno steklo, ki zajema druge izdelke, ki niso zajeti v tej preiskavi. Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na podatkih, ki sta jih zagotovila pritožnik in združenje Steklo za Evropo. Subvencionirani uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (1 000 m2) in tržni delež

(211)

V obravnavanem obdobju se je obseg subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka v Unijo znatno povečal, tj. za 596 %. Zato se je tržni delež uvoza zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije znatno povečal (s 7,2 % na 30,5 %).

(212)

Tudi potrošnja Unije se je do leta 2012 povečala. Kitajski proizvajalci izvozniki so v letu 2012, ko se je trg Unije skrčil, kljub temu povečali svoj celotni obseg uvoza.

(213)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je Komisija uporabila pretirane podatke, saj je kitajska izvozna statistika nedvomno pokazala veliko nižji izvoz v OP v primerjavi z obsegom uvoza, navedenim v dokumentu o razkritju, in zahtevala pojasnilo, kako je bil ta obseg izračunan.

(214)

Komisija najprej ugotavlja, da je izvozna statistika, ki jo je predložila kitajska vlada – vključno z vsemi vrstami kaljenega stekla – več kot 2,5-krat nižja od statistike Eurostata za vse izdelke pod oznako KN ex 7007 19 80 za leto 2012. Zato je ne more šteti za razumno zanesljivo.

(215)

Komisija je izračune opravila na podlagi informacij, ki sta jih predložila pritožnik in združenje Steklo za Evropo. Ti podatki so na voljo v nezaupni različici dokumenta. Komisija je te informacije navzkrižno preverila s preverjenimi podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in drugi sodelujoči proizvajalci izvozniki. Kot je omenjeno v oddelku A3.3, so sodelujoči proizvajalci izvozniki predstavljali skoraj 100 % prijavljenega izvoza solarnega stekla v Unijo v letu 2012. Zato Komisija nima razloga za domnevo, da so informacije, na katerih temeljijo njene ugotovitve, nepravilne. Poleg tega kitajska vlada ni zagotovila nobenih dokazov za utemeljitev trditve.

(216)

Povprečna cena subvencioniranega uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/m2)

(217)

Povprečna uvozna cena za zadevni izdelek se je v obravnavanem obdobju znižala. Povprečna uvozna cena se je zmanjšala za 27,2 %, in sicer s 6,02 EUR/m2 v letu 2009 na 4,38 EUR/m2 v OP.

(218)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenih kitajskih proizvajalcev, ki so bile zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF s prilagoditvami navzgor, in sicer 0,40 EUR/m2 za carinjenje, manipulativne stroške in stroške natovarjanja ter 3 % uvozne dajatve. Te prilagoditve zvišujejo ceno glede na kontrolno številko izdelka za najmanj 7 % in največ 15 %, kar je 11 % tehtanega povprečja.

(219)

Primerjava cen je bila izvedena po posameznih vrstah izdelkov in za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi iz zgornje uvodne izjave ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen na družbo, ki je znašala med 10,6 % in 26,7 % cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaradi subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka.

(220)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je preiskava učinka subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(221)

Kot je navedeno v oddelku A.3.2, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(222)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike za obravnavano obdobje analizirala na podlagi podatkov, ki sta jih predložila združenje Steklo za Evropo ter pritožnik, in ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je analizirala na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(223)

Za namen te preiskave so bili ocenjeni naslednji makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje subvencije in okrevanje od pretekle subvencije.

(224)

Ocenjeni so bili naslednji mikroekonomski kazalniki: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(225)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni izvedla analize škode v skladu s členom 8(1) in (4) osnovne uredbe, saj jo je izvedla na podlagi dveh ločenih in domnevno neskladnih sklopov podatkov, tj. makro- in mikroekonomskih kazalnikov škode. Poleg tega meni, da domnevna neskladnost analize na podlagi dveh sklopov podatkov resno izpodbija ustreznost, pravičnost in objektivnost splošne slike o škodi.

(226)

Ista stran se je sklicevala na več prejšnjih preiskav, pri katerih naj bi institucije Unije neskladno razvrstile različne sklope podatkov med makro ali mikro podatke.

(227)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Gre za metodologijo, ki se uporablja za vzorčenje primerov, da bi se analiziral položaj industrije Unije in da bi se poleg gibanj, ki jih razkriva vzorec, upoštevala tudi gibanja celotne industrije Unije. Pri analizi so bili upoštevani vsi dejavniki, navedeni v členu 8(4) osnovne uredbe. Sklep o škodi temelji na vseh dejavnikih. Zato je bila analiza škode izvedena v skladu s členom 8(1) in (4) osnovne uredbe.

(228)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(229)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala v skladu s potrošnjo. Že na začetku obravnavanega obdobja je bila proizvodna zmogljivost industrije Unije presežna. Zaradi hitre rasti potrošnje Unije se je proizvodna zmogljivost do leta 2011 zmanjšala, saj je proizvodna zmogljivost Unije rastla počasneje od potrošnje Unije. Proizvodna zmogljivost je v letu 2012 rastla, potrošnja Unije pa se je zmanjšala. Proizvodnja je rastla od leta 2009 do leta 2011, nato pa se je zmanjšala za 30 % v OP. Industrija Unije bi zaradi obstoječih zmogljivosti lahko hitro povečala proizvodnjo, da bi zadostila velikemu povpraševanju v Uniji do leta 2011. Istočasno je industrija Unije v odziv na ugotovljeno rast od leta 2009 do leta 2011, dodatno povečala zmogljivosti, ki so deloma vstopile v proizvodnjo šele v OP. Zato se je v primerjavi s predhodnimi leti izkoriščenost zmogljivosti v OP močno zmanjšala.

(230)

Čeprav je industrija Unije razširila svoje zmogljivosti v skladu s povečano potrošnjo, se je obseg proizvodnje industrije Unije povečeval počasneje kot potrošnja, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je po znatnem povečanju v prvih treh letih obravnavanega obdobja v obdobju preiskave znižala, kar je sovpadalo z večjim tržnim deležem subvencioniranega uvoza iz zadevne države, pri čemer se je v sektorju solarnih stekel pojavila tudi nelojalna konkurenca, s katero so se v navedenem sektorju zaradi kitajskega dampinga in subvencioniranja soočili glavni odjemalci industrije Unije.

(231)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(232)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 22,7 %. Vendar pa je glede na 65-odstotno povečanje potrošnje v Uniji to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 88,6 % leta 2009 na 65,8 % v OP, kar pomeni zmanjšanje za 25,7 % v obravnavanem obdobju. Prodaja industrije Unije se je povečala za precej manj kot subvencionirani uvoz iz zadevne države. Zato proizvajalci Unije niso mogli v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje, njihov tržni delež pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal.

(233)

Rast industrije Unije izražajo kazalniki njenega obsega, kot so proizvodnja, prodaja in njen tržni delež, kadar jih primerjamo z gibanjem potrošnje. Kljub povečanju potrošnje v obravnavanem obdobju se tržni delež proizvajalcev Unije ni povečal v skladu s potrošnjo. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. V istem obdobju se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za 321 %. Dejstvo, da industrija Unije ni mogla rasti v skladu z rastjo trga, je na splošno negativno vplivalo na njen gospodarski položaj.

(234)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(235)

Na splošno se je zaposlenost med letom 2009 in OP povečala za 52 %. Povečevala se je v obdobju do leta 2011, ko je dosegla najvišjo raven, tj. 932 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ), v OP pa se je zmanjšala na 857 EPDČ. Produktivnost se je v primerjavi z letom 2009 v letu 2010 in v letu 2011 le rahlo povečala. Delni vzrok za to je dejstvo, da je proizvodnja podobnega izdelka zelo avtomatizirana in zahteva majhno število osebja. Vendar se je v OP zmanjšala za 24,4 % v primerjavi z letom 2011. To je bila posledica zmanjšanja proizvodnje za približno 30 % v istem obdobju, kar je negativno vplivalo na izkoriščenost zmogljivosti.

(236)

Zaposlenost se je torej v OP zmanjšala v skladu z gibanjem proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v OP.

(237)

Vse stopnje subvencij so znatno nad stopnjo de minimis. Za učinek višine dejanskih stopenj subvencije na industrijo Unije se lahko glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države šteje, da je znaten.

(238)

Ker je to prva protisubvencijska preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega subvencioniranja ni pomembno za oceno.

(239)

Kot je bilo navedeno, so mikroekonomski kazalniki analizirani na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Večina vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 izvedla prve naložbe in začela proizvajati podobni izdelek. Čeprav se je večina vzorčenih proizvajalcev Unije predhodno ukvarjala s poslovanjem na področju stekla, so vse družbe morale vlagati v obrate za proizvodnjo solarnega stekla, ki je popolnoma neodvisna od običajne proizvodnje stekla, ker so čistost in vsebnost železa ter tudi splošna kakovost zelo drugačne. Poleg tega je steklo treba kaliti, kar ne velja za običajno steklo. Nazadnje se doda tudi premaz. Zato je na vse kazalnike, analizirane spodaj, bistveno vplivala ta zagonska faza v letu 2009. Da bi prikazali ta gibanja brez izkrivljajočega učinka zagonske faze vzorčenih družb, so indeksi prikazani tudi od leta 2010.

(240)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Povprečne prodajne cene v Uniji

(241)

Prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževale, znižanje pa je bilo še zlasti izrazito v OP, ko so cene padle za 7,9 % v primerjavi z letom 2011, za 9,5 % v primerjavi z letom 2010 in za 23 % v primerjavi z letom 2009. Nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije je bilo počasnejše od ugotovljenega gibanja prodajnih cen uvoženih izdelkov iz zadevne države. Znižanje kitajskih cen je znašalo 11 % med letoma 2011 in 2012, medtem ko so se cene Unije znižale za 8 % v istem obdobju.

(242)

Kljub veliki razliki med povprečno prodajno ceno industrije Unije na enoto in kitajskimi uvoznimi cenami, kot je pojasnjeno v oddelku D.4.2, je bilo dejansko nelojalno nižanje prodajnih cen na podlagi primerjave po posameznih vrstah izdelka precej manjše, tj. med 10,6 % in 26,7 % v obdobju preiskave. To je posledica dejstva, da vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki niso izvažali vseh vrst izdelka, ki jih je proizvedla industrija Unije.

(243)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da Komisija pri oceni povprečnih kitajskih cen ni upoštevala razlike v vrstah izdelka, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, in vrstami izdelka, ki so jih prodajali proizvajalci Unije. Omemba dejstva, da je obstajala znatna razlika med povprečno prodajno ceno industrije Unije in povprečno prodajno ceno kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je domnevno izkrivila predstavitev dejstev zaradi vrzeli med prodajnimi cenami Unije in kitajskimi uvoznimi cenami.

(244)

Kot je že bilo navedeno, je Komisija za izračun nelojalnega nižanja cen, ki je nedvomno del analize škode, opravila natančno primerjavo po vrstah izdelkov. Poleg tega je jasno navedla vzrok za razlike: dejstvo, da kitajski proizvajalci izvozniki niso izvažali vseh vrst izdelka, ki jih je proizvedla industrija Unije. Zato ni mogoče trditi, da je Komisija dejstva predstavila zavajajoče in izkrivljeno.

(245)

Stroški proizvodnje na enoto so se med letom 2011 in OP povečali za več kot 10 %, med letoma 2010 in 2011 pa so ostali razmeroma nespremenjeni. Stroški proizvodnje so na splošno sledili gibanju prodajnih cen med letoma 2009 in 2011. Stroški proizvodnje na enoto so se zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje leta 2012 povečali.

(246)

Kitajska vlada je prav tako trdila, da je znižanje povprečne prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju med drugim povzročila dosežena učinkovitost proizvodnje. Poleg tega je trdila, da povišanja stroškov proizvodnje na enoto leta 2012 ni povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje, temveč povečanje proizvodne zmogljivosti.

(247)

Dejansko je stroške proizvodnje na enoto zmanjšala večja učinkovitost v obdobju 2009–2011, kar je prispevalo k znižanju prodajne cene na enoto. Vendar je Komisija ugotovila, da je v OP povprečna raven prodajne cene padla krepko pod povprečne stroške proizvodnje na enoto, tako da jih je pokrila le 88 %. Poleg tega povečanje proizvodne zmogljivosti vzorčenih družbe ni moglo povzročiti povišanja njihovih stroškov proizvodnje na enoto. Dejansko se je njihova proizvodna zmogljivost med letoma 2011 in 2012 povečala le za 2,6 %, njihovi povprečni stroški proizvodnje na enoto pa so se v istem obdobju povečali za 10,6 %. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(248)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(249)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2009 in OP nenehno povečevali, in sicer na splošno za 12 %. Med letom 2011 in OP pa so se bistveno povečali, in sicer za 4,8 %. Splošno povečanje stroškov dela je mogoče delno pojasniti s stroški nekaterih proizvajalcev Unije, povezanimi z neuporabo obratov med letom 2011 in OP, in sicer s potrebo po plačilu uslužbencev, kljub dejstvu, da slednji dejansko niso opravljali dela.

(250)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(251)

Zaloge so se med letom 2011 in OP povečale za 7,3 %, med letom 2009 in OP pa za 15 %; med letoma 2010 in 2011 so se zmanjšale za 11,6 %.

(252)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da so gibanja zalog nepomembna, saj je bilo njihovo povečanje v absolutnem in relativnem smislu zelo majhno.

(253)

Glede na gibanje cen ni razumno, da bi imel proizvajalec visoke zaloge, ker se njihova cena hitro zmanjšuje. Od proizvajalcev Unije bi se zato pričakovalo, da omejijo zaloge podobnega izdelka. Zato je povečanje zalog podobnega izdelka med letom 2011 in OP, čeprav precej omejeno, pomemben kazalnik za presojo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo. Velik obseg zalog v absolutnem smislu v letu 2010 je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da je bila prodaja v tem letu precej višja kot v OP.

(254)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(255)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(256)

Leta 2009 je večina vzorčenih proizvajalcev Unije utrpela izgubo, ki je bila, kot je pojasnjeno v oddelku D.7, predvsem posledica dejstva, da so v tem času začeli proizvajati podobni izdelek. Leta 2010 je povprečni dobiček znašal že 8,31 %. Nato se je dobičkonosnost leta 2011, ko se je začel povečevati subvencionirani uvoz, nekoliko zmanjšala. Občutno izgubo je industrija utrpela v OP, in sicer zmanjšanje za 276,6 % v primerjavi z letom 2011.

(257)

Neto denarni tok, ki pomeni sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, se je med letom 2011 in OP zmanjšal za 81 %. Od leta 2010 se je postopno povečeval in se v obravnavanem obdobju na splošno povečal.

(258)

Donosnost naložb je bila izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb.

(259)

Preglednica 10 prikazuje, da so se naložbe po zagonski fazi leta 2009, ko je industrija veliko naložb namenila podobnemu izdelku, med letoma 2009 in 2011 stalno zmanjševale, v OP pa povečale. Vendar so naložbe v OP ostale na nizki ravni v primerjavi z ravnmi leta 2009. Naložbe, izvedene v OP, so bile povezane predvsem z raziskavami in razvojem ter z izboljševanjem in vzdrževanjem proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Industrija je zlasti vlagala v nove vrste izdelkov, ki se v istem obdobju niso uvažali iz LRK in za katere je bilo potrebnih veliko raziskav in inovacij.

(260)

Nasprotno se je donosnost naložb med letoma 2009 in 2012 zmanjšala za 34 %. Vendar se je pred OP stalno povečevala, in sicer se je med letoma 2009 in 2011 povečala za 293 %, v OP pa se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšala za 186 %. Zmanjšanje v letu 2012 je logična posledica dejstva, da je industrija Unije v OP utrpela škodo.

(261)

V zvezi z zmožnostjo zbiranja kapitala je bilo ugotovljeno, da se je zmožnost industrije Unije, da zagotovi denarna sredstva za podobni izdelek, stalno poslabševala, zato se je poslabšal tudi njen finančni položaj.

(262)

Analiza položaja industrije Unije kaže očitno negativno gibanje večine kazalnikov škode. Splošna proizvodnja se je ob splošno naraščajoči potrošnji v obravnavanem obdobju povečala. Čeprav se je obseg prodaje povečal, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal zaradi večjega povečanja potrošnje v tem obdobju. Povprečne prodajne cene so se v obravnavanem obdobju močno zniževale, kar je negativno vplivalo na vse kazalnike finančne uspešnosti, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(263)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Vendar pa je povečanje obsega prodaje industrije Unije spremljalo izredno znižanje povprečnih prodajnih cen ter tržnega deleža industrije Unije.

(264)

Glede na zgoraj navedeno je preiskava potrdila zlasti dejstvo, da so bile prodajne cene industrije Unije v OP nižje od proizvodnih stroškov, kar je imelo negativni učinek na dobičkonosnost industrije Unije, ki je v OP dosegla znatno negativne ravni.

(265)

Vendar se je zmogljivost med letom 2009 in OP pozitivno razvijala. Kljub temu, da so se naložbe med letom 2009 in OP zmanjšale, so se med letom 2011 in OP povečale. To je posledica dejstva, da so vzorčene družbe, kot je pojasnjeno v oddelku D.7.4, še naprej vlagale v podobni izdelek, tako da so se med drugim osredotočale na vrste izdelkov v tržnih nišah, kjer se te vrste izdelkov še ne izvažajo iz zadevne države, pri čemer je bilo za te izdelke potrebnih veliko raziskav in inovacij. Hkrati je očitno, da bi morala biti industrija Unije prav tako sposobna proizvesti in prodati veliko količino osnovnejših vrst izdelkov (ki trenutno konkurirajo subvencioniranemu uvozu iz LRK), da bi lahko zmanjšala fiksne stroške in dosegla ekonomijo obsega.

(266)

Kitajska vlada je po razkritju trdila, da je ocena Komisije neskladna, saj je v njej navedla, da so bile naložbe večinoma usmerjene v raziskave in razvoj, hkrati pa trdila, da se je zmogljivost v OP povečala v pričakovanju povečanja povpraševanja. Te izjave niso neskladne, ampak dopolnjujoče, naložbe v nove vrste izdelka v istem obdobju namreč neizogibno prispevajo tudi k povečanju zmogljivosti. Kljub temu, da take naložbe dejansko povišujejo stroške industrije Unije, so tudi pomemben kazalnik, da si industrija prizadeva za ohranitev konkurenčnosti.

(267)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo, poleg tega pa je tudi dejavno iskala načine za zmanjšanje izpostavljenosti subvencioniranemu uvozu zadevnega izdelka z razvojem inovativnih izdelkov, ki se še ne uvažajo iz zadevne države.

(268)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(269)

V skladu s členom 8(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil škodo za industrijo Unije v tolikšni meri, da jo je mogoče šteti za znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

(270)

Preiskava je pokazala, da se je subvencionirani uvoz v obravnavanem obdobju povečal, tj. za 596 %, njegov tržni delež pa za 366 %. Zato je potrjeno, da sta se obseg uvoza in tržni delež uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju znatno povečala. Povečanje subvencioniranega uvoza je časovno jasno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije. Povedano drugače, uvoz se je povečeval znatno hitreje od trga Unije, proizvajalci Unije pa so zaradi kitajskega subvencioniranega uvoza izgubili tržni delež. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je subvencionirani uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, kot je navedeno v oddelku D.4.2.

(271)

Preiskava je pokazala, da so se cene subvencioniranega uvoza v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %, zaradi česar se je povečala razlika med cenami proizvajalcev Unije in cenami proizvajalcev izvoznikov. Zaradi tega znatnega cenovnega pritiska je morala industrija Unije vložiti veliko truda v zmanjševanje svojih proizvodnih stroškov. Kljub temu je bila industrija Unije zaradi izjemno nizke ravni kitajskih uvoznih cen prisiljena dodatno znižati svoje prodajne cene na nedobičkonosno raven. Po zagonski fazi leta 2009 so proizvajalci Unije v letih 2010 in 2011 dosegli stabilne stopnje dobička. Vendar so v OP zabeležili znatne izgube.

(272)

Po razkritju je več zainteresiranih strani izpodbijalo sklep Komisije, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz LRK. Trdile so, da ne obstaja časovno sovpadanje škode in povečanega uvoza iz zadevne države. To je posledica dejstva, da se je kitajski uvoz med letoma 2009 in 2011 znatno povečal. Poleg tega je leta 2011 povprečna cena kitajskega uvoza znašala 4,96 EUR/m2, ki je blizu ceni v letu 2012 (4,38 EUR/m2).

(273)

Iste strani so trdile, da sklep, da bi bilo treba škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati kitajskemu uvozu leta 2012, nasprotuje ugotovitvam, da kitajski uvoz prejšnje leto ni imel negativnega učinka, čeprav je bila povprečna uvozna cena zelo podobna.

(274)

Strani so prav tako trdile, da časovnega sovpadanja nastale znatne škode in subvencioniranega kitajskega uvoza ni mogoče oceniti na podlagi celotnega obravnavanega obdobja od leta 2009 do konca OP, ne da bi se upoštevala vmesna gibanja, zabeležena v tem obdobju.

(275)

Od začetka obravnavanega obdobja do konca OP se je uvoz povečal za 596 %, njegov tržni delež pa za 321 %. Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 27,2 %.

(276)

Res je, da je bila stopnja dobička industrije Unije leta 2011 le neznatno nižja kot leta 2010 kljub velikemu povečanju uvoza iz LRK že leta 2011. Vendar se je leta 2011 znatno povečala potrošnja solarnega stekla v Uniji, tj. za 20,4 % med letoma 2010 in 2011, medtem ko se je uvoz iz LRK v istem obdobju povečal za 150 %. Potrošnja v OP se je dejansko zmanjšala za malo več kot 19 %, obseg kitajskega uvoza pa se je dodatno povečal za več kot 35 %. To jasno kaže na časovno sovpadanje znatne škode, ki jo je v OP utrpela industrija Unije, in močnega povečanja subvencioniranega kitajskega uvoza. Poleg tega je smiselno, da preteče nekaj časa, preden lahko proizvajalci Unije začutijo negativne učinke povečanega subvencioniranega uvoza (na primer izgube strank, nastanka izgube, zmanjšanja donosnosti naložb in denarnega toka itd.). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(277)

Komisija je analizirala tudi vmesna gibanja v obravnavanem obdobju. Dejstvo, da je bila industrija Unije leta 2011 dejansko še vedno dobičkonosna, čeprav se je v tem letu že povečal kitajski uvoz, ne vpliva na sklep, da je v OP škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, časovno sovpadala s povečevanjem subvencioniranega kitajskega uvoza.

(278)

Čeprav se je v OP potrošnja zmanjšala za malo več kot 19 %, so kitajski proizvajalci izvozniki:

(279)

Na podlagi zgornje analize Komisija sklepa, da sta prisotnost subvencioniranega uvoza in znatno povečanje njegovega tržnega deleža po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(280)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav (1 000 m2)

(281)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 46 % v skladu s povečanjem potrošnje Unije. Njegov tržni delež se je v OP nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom 2011 (za 3,7 %), vendar je v obravnavanem obdobju na splošno ostal nespremenjen. Drugi največji izvoznik za LRK je Turčija, sledi pa ji Indija.

(282)

Razpoložljive informacije v zvezi z uvozom iz vseh tretjih držav kažejo, da je bila povprečna uvozna cena višja od povprečne kitajske uvozne cene. To velja tudi za ceno na enoto po posameznih vrstah zadevnega izdelka. Po drugi strani je bila povprečna uvozna cena tretjih držav podobna ali višja od povprečne cene industrije Unije.

(283)

Na podlagi nizkega splošnega obsega uvoza in tržnih deležev tretjih držav ter njihove ravni cen Komisija sklepa, da zaradi uvoza iz tretjih držav ni bila prekinjena vzročna zveza med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(284)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(285)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije se je med letoma 2009 in 2011 povečal, vendar sta se v OP nenadoma zmanjšala njegova vrednost (za 74 %) in njegov obseg (71,9 %). Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih kitajskih izvoznikov se zdi, da je to posledica zelo nizkih cen kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije (tj. ZDA in Kanada).

(286)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije je leta 2009 zajemal 20 % celotnega obsega prodaje (v zagonski fazi), leta 201011 %, v koničnem letu 2011 pa le 14 %. Leta 2012 se je nadalje zmanjšal za 5 %.

(287)

Trg Unije, ki je eden od največjih na svetu, je glavni trg za industrijo Unije, in ne trgi tretjih držav. Poleg tega dejstvo, da je solarno steklo relativno težko in krhko, pomeni dodatne stroške pri prevozu na daljših razdaljah (zaradi lomljivosti in korozije). Preiskava je prav tako potrdila, da je vzrok za zmanjšan izvoz predvsem konkuriranje poceni kitajskemu izvozu tudi na trgih tretjih držav. Zato Komisija ne more sklepati, da je zmanjšan izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(288)

Po razkritju je več strani izpodbijalo ugotovitve Komisije, da je zmanjšanje izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije v OP najverjetneje posledica zelo nizkih cen kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije (tj. ZDA in Kanada). Po njihovem mnenju ta sklep ni upravičen, saj se je kitajski izvoz izvajal tudi leta 2011, zato ni razloga, zakaj bi se učinek pokazal šele leta 2012. Prav tako so izrazili mnenje, da je bil dejanski razlog za zmanjšan izvoz dejstvo, da industrija Unije ni bila konkurenčna in da, ko so se cene na svetovnem trgu znižale, industrija Unije ni mogla ohraniti konkurenčnosti. Zato so strani trdile, da je zmanjšan izvoz industrije Unije v OP dodatno prispeval k nastali škodi.

(289)

Komisija zavrača te trditve iz naslednjih razlogov. Glavni trg za industrijo Unije je dejansko trg Unije in ne trgi tretjih držav. Poleg tega je mogoče dodatne stroške, nastale pri daljšem prevozu (zaradi loma in korozije), nadomestiti le, če je raven cen v tretjih državah dovolj visoka. Vendar dozdevno ni tako. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija pridobila iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, so bile cene kitajskega izvoza v glavne namembne kraje za izvoz industrije Unije dejansko zelo nizke, v OP pa so se še dodatno znižale v primerjavi z letom 2011. To kaže, da je zmanjšan izvoz industrije Unije predvsem posledica vedno nižjih cen kitajskega izvoza tudi na trgih tretjih držav, kot je potrdila preiskava.

(290)

Iste strani so trdile tudi, da se je preiskava nanašala na trg Unije in ni vključevala ocene domnevno nepoštenega določanja cen na trgih tretjih držav.

(291)

Poleg tega so ugotovitve institucij EU, tudi če so bile pravilne, škodo, ki so jo povzročili drugi dejavniki, domnevno pripisale subvencioniranemu uvozu v Unijo. Zato domnevni poceni ali subvencioniran kitajski izvoz v tretje države ni bil subvencionirani uvoz v EU, pri čemer se je kot tak uvrstil med druge dejavnike, škodljivih učinkov katerih ni mogoče pripisati subvencioniranemu uvozu.

(292)

Komisija zavrača to trditev. Ni proučila, ali so cene uvoza LRK v tretje države dampinške in/ali subvencionirane. Na podlagi cen izvoza v tretje države, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, je zgolj ugotovila, da so se te cene v zadnjih letih stalno zniževale.

(293)

Podobno je Komisija analizirala znižanje cen uvoza iz LRK v tretje države kot ločen dejavnik in ga ni pripisala subvencioniranemu uvozu v Unijo. To dejstvo je bilo dejansko uporabljeno le kot možna razlaga za zmanjšan izvoz industrije Unije v glavne namembne kraje tretjih držav glede na to, da ti trgi niso in nikoli niso bili glavni trgi za industrijo Unije. Celo v koničnih letih 2010 in 2011 je bilo več kot 85 % prodaje industrije Unije izvedene na trgu Unije.

(294)

Zato Komisija sklepa, da zmanjšan izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije ni prekinil vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(295)

Kot je navedeno v oddelku D.3, se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP povečala za 65 %. Najvišjo raven je dosegla leta 2011, ko se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 105 %. Vendar industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti tega povečanja potrošnje. Njena celotna prodaja se je do leta 2011 znatno povečala, vendar se je povečevala počasneje od trga. Nato se je v OP tudi na splošno zmanjšala. Njen tržni delež se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal in v OP dosegel padec v višini 25,7 % v primerjavi z letom 2009 (–15,8 % v primerjavi z letom 2011). Nasprotno sta se kitajski tržni delež in obseg prodaje znatno povečala, tudi ko se je med letom 2011 in OP zmanjšala potrošnja, pri čemer se je med letom 2011 in OP povečal za 68,4 %, v celotnem obdobju pa na splošno za 321 %. V obravnavanem obdobju se je kitajski uvoz povečal za 596 %.

(296)

Ker se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju povečala, njeno gibanje krepi vzročno zvezo med naraščajočim subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in samo po sebi ni vzrok za škodo industrije Unije. Poleg tega je kitajskemu subvencioniranemu uvozu tudi v OP, ko se je potrošnja zmanjšala, uspelo dodatno povečati tržni delež v škodo industrije Unije.

(297)

Po razkritju je več strani trdilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročilo zmanjšanje potrošnje Unije. To je domnevno edini dejavnik, ki naj bi se prvič zmanjšal leta 2012, in ki ga je mogoče razumno povezati s škodo, čeprav se je kitajski uvoz že leta 2011 začel izvajati po cenah, primerljivih s cenami leta 2012.

(298)

Dejansko se je potrošnja leta 2012 zmanjšala v primerjavi s prejšnjimi leti. Vendar analiza Komisije zajema obdobje od začetka leta 2009 do konca OP, v tem obdobju pa se je potrošnja Unije na splošno povečala za 65 %. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije stalno in znatno zmanjševal, in sicer na splošno za 25,7 %, tržni delež kitajskega uvoza pa se je povečal za 321 %. V obravnavanem obdobju se je kitajski uvoz povečal za 596 %.

(299)

Poleg tega je bila potrošnja Unije v OP še vedno na ravni, primerljivi z letom 2010, ko je, kot je prikazano v preglednici 10, industrija Unije dosegla razumen dobiček. Zato zmanjšanje potrošnje Unije v OP samo po sebi ni moglo povzročiti izgube, ki jo je utrpela industrija Unije v OP. Poleg tega se je tržni delež industrije Unije med letoma 2010 in 2012 zmanjšal za 26,6 %, medtem ko se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju povečal za 318 %. Če naj bi zmanjšanje potrošnje v OP povzročilo škodo za industrijo Unije, potem bi moralo to zmanjšanje vplivati tudi na kitajski uvoz. Vendar očitno ni bilo tako. Nasprotno, v OP se je znatno povečal obseg in tržni delež kitajskega uvoza.

(300)

Glede na navedene premisleke Komisija to trditev zavrača. Zato sklepa, da zaradi zmanjšanja potrošnje v OP ni bila prekinjena vzročna zveza med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(301)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo industrije Unije, kot je navedeno v preglednici 4, je njeno povečanje jasno sledilo gibanju povečanja potrošnje Unije do konca leta 2011. Preiskava je pokazala, da je glavni vzrok za 12,5-odstotno povečanje proizvodne zmogljivosti med letom 2011 in OP vstop ene družbe na trg solarnega stekla. Proizvodna zmogljivost vseh drugih družb na trgu se je v istem obdobju nekoliko zmanjšala. Zato je trend gibanja proizvodne zmogljivosti Unije na splošno sledil trendu potrošnje Unije. Zato je Komisija prav tako menila, da visoka proizvodna zmogljivost industrije Unije, ki je bila visoka že na začetku obravnavanega obdobja in je ostala visoka v OP, ni prekinila vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(302)

Po razkritju je več strani trdilo, da Komisija ni upoštevala domnevne presežne zmogljivosti kot pomembnega vzroka za škodo. V obravnavanem obdobju povečanja zmogljivosti domnevno ni upravičevalo povečanje potrošnje, saj se je industrija Unije srečevala s stalno ogromno vrzeljo med proizvodno zmogljivostjo in potrošnjo, ki po mnenju zainteresiranih strani ni ekonomsko vzdržna. Poleg tega so strani trdile, da je k nastali škodi prispevalo dejstvo, da je bil med letom 2011 in koncem OP na trgu prisoten nov udeleženec, saj je to povečalo domačo konkurenco.

(303)

Strani so trdile tudi, da sta zmanjševanje potrošnje Unije in povečevanje proizvodne zmogljivosti v kombinaciji z zmanjšanjem izvoza povzročila slabo izkoriščenost zmogljivosti. Ta slaba izkoriščenost zmogljivosti je povzročila visoke fiksne stroške, ki so po njihovem mnenju močno prizadeli industrijo solarnega stekla v Uniji.

(304)

Komisija ugotavlja, da je bila raven zmogljivosti celotne industrije Unije višja od skupne potrošnje Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Vendar to vzorčenim družbam industrije Unije ni preprečilo doseganja dobička v dveh letih pred OP, čeprav so zgolj v OP utrpele znatno škodo, tj. –14,5 %.

(305)

Poleg tega se je zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Unije med letoma 2010 in 2011 povečala le za 4 %, med letom 2011 in OP pa za 2,6 %, kar je povzročilo zmerno splošno povečanje za 6,7 % med letom 2010 in OP.

(306)

Zato je bila razlika med potrošnjo in zmogljivostjo prisotna skozi celotno obravnavano obdobje in, čeprav je bila v OP nekoliko večja, ne more pojasniti velike izgube, ki so jo v OP utrpele vzorčene družbe. Zato Komisija zavrača trditev, da raven zmogljivosti industrije Unije ni ekonomsko vzdržna.

(307)

V zvezi z argumentom, da je novi udeleženec na trgu leta 2012 prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, Komisija ugotavlja, da je imel novi udeleženec, čeprav je vgradil visoko zmogljivost, zelo omejen obseg proizvodnje in prodaje, tj. 2 % skupne prodaje EU v OP. Zato njegova udeležba skorajda ni vplivala na uspešnost industrije Unije kot celote, vendar je bistveno povečala njeno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti. Brez podatkov te družbe se je zmogljivost vseh drugih proizvajalcev Unije med letoma 2011 in 2012 dejansko zmanjšala.

(308)

Preiskava prav tako ni potrdila, da industrijo solarnega stekla resno ogrožajo fiksni stroški. Dejanski fiksni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije so se gibali med 25 in 35 % skupnih stroškov proizvodnje v OP. V prejšnjih letih 2010 in 2011 je bil odstotek fiksnih stroškov rahlo nižji, vendar še vedno v istem razponu. To jasno kaže, da je visoka zmogljivost v OP očitno vplivala na stroške proizvodnje, vendar njen učinek ni bil močan in ne more pojasniti velike izgube v OP, zlasti v primerjavi z doseženim dobičkom iz prejšnjih let. Poleg tega je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Unije nizka v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar je v OP še vedno znašala 65 %.

(309)

Komisija je v svoji analizi upoštevala tudi dejstvo, da je vgrajeno zmogljivost mogoče prilagoditi proizvodnji drugih vrst stekla, ki ne spada na področje te preiskave. Tudi zaradi tega elementa se Komisija ne strinja z zainteresirano stranjo, da vgrajena visoka zmogljivost ni ekonomsko vzdržna.

(310)

Na podlagi navedenega Komisija zavrača trditve strani in znova poudarja, da gibanje potrošnje ter spremembe zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju, ki so bili analizirani ločeno in skupaj, niso prekinili vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom.

(311)

Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji (20), se približno 80–85 % solarnega stekla proda proizvajalcem solarnih modulov (fotonapetostni moduli in tankoslojni fotonapetostni moduli iz kristalnega silicija), približno 15–20 % pa proizvajalcem ravnih solarnih termalnih kolektorjev, ki proizvajajo toplo vodo. Zato gibanja na področju solarnih modulov bistveno vplivajo na potrošnjo solarnega stekla.

(312)

Po razkritju sta dve strani trdili, da sta škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, poleg gibanja potrošnje zadevnega izdelka povzročila tudi zmanjšanje potrošnje solarnih modulov in izguba, ki jo je ta industrija utrpela konec leta 2011/na začetku leta 2012. Učinek finančnih težav proizvajalcev solarnih plošč na trgu solarnega stekla se je domnevno začel izražati konec leta 2011 in leta 2012, saj je bil potreben časovni zamik med obema dogodkoma.

(313)

Potrošnja solarnih modulov se je v istem obdobju, tj. 2009–2012, stalno povečevala in je kljub zmanjšanju leta 2012 ohranila za 221 % višjo raven kot leta 2009 in za 44 % višjo kot leta 2010 (21). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so povpraševanje po modulih v Uniji sicer sprva ustvarile sheme finančne pomoči, večinoma tarife za dovajanje toka, vendar ni bilo mogoče skleniti, da so znižanja teh tarif (ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012) prekinila vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in škodo (22). To je bila posledica dejstva, da je povpraševanje po solarnih modulih v istem obdobju, tj. 2009–2012, ohranilo relativno visoko raven.

(314)

Zato sta potrošnja solarnih modulov in posledično tudi povpraševanje po solarnem steklu v obravnavanem obdobju ostala na visoki ravni. Rahlega zmanjšanja potrošnje leta 2012 samega po sebi ni mogoče obravnavati kot dejavnika za prekinitev vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz LRK in znatno škodo za industrijo Unije.

(315)

Ker je bila raven povpraševanja po solarnih modulih v obdobju 2009–2012 še vedno sorazmerno visoka, povpraševanje po solarnem steklu pa se je v istem obdobju povečalo za 65 %, podobno velja, da učinka slabšanja finančnega položaja proizvajalcev solarnih modulov konec leta 2011/na začetku leta 2012 na potrošnjo solarnega stekla samega po sebi ni mogoče šteti za dejavnik, ki prekinja vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom solarnega stekla iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(316)

Na podlagi tega Komisija potrjuje, da gibanja potrošnje solarnih modulov samega po sebi ni mogoče šteti za dejavnik, ki prekinja vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(317)

Preiskava je pokazala vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz LRK. Komisija je analizirala druge morebitne vzroke za škodo, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, spremembe vzorcev potrošnje in proizvodne zmogljivosti ali položaj na trgu nekaterih uporabnikov zadevnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od morebitnih vzrokov, ki so bili analizirani ločeno in skupaj, ni takšen, da bi prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(318)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza, se sklene, da je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 8(6) osnovne uredbe.

(319)

Več proizvajalcev solarnega stekla v Uniji je po OP javno napovedalo ustavitev proizvodnih dejavnosti, kar je znatno operativno zmogljivost neizogibno preusmerilo v mirovanje. To nadalje krepi zgoraj ugotovljeno vzročno zvezo in kaže uničujoč učinek, ki ga je subvencionirani uvoz imel na industrijo Unije.

(320)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali sprejetje ukrepov, kljub sklepu o škodljivi subvenciji, v tem primeru dejansko ni bilo v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, dobaviteljev surovin in uporabnikov zadevnega izdelka.

(321)

Industrija Unije je v OP neposredno zaposlovala približno 860 ljudi v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi subvencioniranega uvoza iz zadevne države utrpela znatno škodo. Nekateri proizvajalci Unije so že bili prisiljeni zapreti svoje proizvodne obrate, medtem ko so se nekateri drugi soočili z nesolventnostjo (23). Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(322)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo protisubvencijskih dajatev odpravili učinki škodljivega subvencioniranja, ki izkrivljajo trgovino, in znova vzpostavila učinkovita konkurenca na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s stroški proizvodnje in tako izboljšalo njeno dobičkonosnost. Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njen celoten finančni položaj.

(323)

Poleg tega bi morala industrija Unije imeti boljši dostop do kapitala in možnost, da še naprej vlaga v raziskave in razvoj ter inovacije na trgu solarnega stekla.

(324)

Prav tako bodo proizvajalci Unije, ki so morali ustaviti proizvodnjo zaradi pritiska kitajskega subvencioniranega uvoza, verjetno lahko ponovno začeli izvajati poslovne dejavnosti. Na splošno bi bila v tem scenariju zavarovana obstoječa delovna mesta, poleg tega pa bi obstajala tudi utemeljena možnost za nadaljnjo širitev proizvodnje in povečanje števila delovnih mest.

(325)

Če ukrepi ne bodo uvedeni, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se nadalje poslabšala. To kratko- in srednjeročno ne bi bilo vzdržno. Poleg velikega števila proizvajalcev Unije, ki so že bili prisiljeni zapustiti trg, bi zato lahko postali nesolventni tudi drugi proizvajalci, kar bi lahko kratko- do srednjeročno privedlo do verjetnega prenehanja obstoja industrije Unije in posledičnega znatnega vpliva na obstoječa delovna mesta.

(326)

Zato se sklene, da bi bila uvedba protisubvencijskih dajatev v interesu industrije Unije.

(327)

Trgovanje z zadevnim izdelkom je bila glavna poslovna dejavnost za dva sodelujoča uvoznika. Oba sta zadevni izdelek dobavljala iz različnih virov, tj. izdelka nista uvažala le iz LRK, ampak tudi iz Unije in tretjih držav.

(328)

Predložen je bil argument, da bo uvedba ukrepov za zadevni izdelek negativno vplivala na poslovne dejavnosti uvoznikov. Prvič, uvedba dajatev ne bi smela povzročiti ukinitve celotnega uvoza iz LRK. Drugič, čeprav se lahko pričakuje, da bi uvedba ukrepov lahko imela negativen vpliv na finančni položaj uvoznikov, ki uvažajo samo ali večinoma iz LRK, se lahko pričakuje tudi, da se bodo uvozniki zaradi verjetnega uvoza iz tretjih držav prilagodili in se po potrebi preusmerili na druge vire dobave.

(329)

Zato se sklene, da bi uvedba predlagane ravni ukrepov lahko imela določen negativen vpliv na položaj nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka, vendar njen učinek zmanjšuje dejstvo, da lahko uvozniki in trgovci uporabljajo druge vire dobave, tako iz tretjih držav kot od industrije Unije, pri čemer lahko slednja poveča proizvodnjo, zato v nobenem primeru ne bi odtehtala pozitivnega učinka na druge strani.

(330)

Pri preiskavi ni sodeloval noben dobavitelj surovin. Ker niso bili prejeti nobeni podatki od teh dobaviteljev, ni bilo dokazov, da bi uvedba ukrepov nasprotovala interesu teh strani.

(331)

Vsi uporabniki, ki so se odzvali, so proizvajalci solarnih modulov in/ali sončnih kolektorjev. Trije uporabniki odločno zagovarjajo uvedbo protisubvencijskih dajatev, saj naj bi industrija Unije proizvajala bolj kakovostno solarno steklo, ki ga kitajske družbe ne morejo vedno zagotoviti. Trije drugi uporabniki pa so uvedbi protisubvencijskih ukrepov nasprotovali. Ti uporabniki predvidevajo, da bi uvedba protisubvencijskih dajatev negativno vplivala na njihovo dejavnost. Pričakujejo, da zaradi slabega stanja industrije solarnih modulov povišanja cen ne bodo mogli prenesti na končne potrošnike.

(332)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili uporabniki, solarno steklo zajema le približno 6–8 % skupnih stroškov solarnih modulov. Solarno steklo torej prispeva le k omejenemu delu stroškov in končne vrednosti fotonapetostnih modulov. Poleg tega je mogoče oceniti, da bi moral biti v primeru uvedbe protisubvencijskih dajatev za solarno steklo, uvoženo iz LRK, učinek na skupne stroške solarnih modulov manjši od 1 %. To je predvsem posledica dejstva, da sodelujoči uporabniki nabavljajo velike količine solarnega stekla od proizvajalcev Unije.

(333)

Čeprav bo morebitna uvedba protisubvencijskih dajatev najverjetneje nekoliko povišala vhodne cene za sončne module kot v obratnem scenariju brez dajatev, se ne pričakuje, da bi te dajatve bistveno negativno vplivale na stroške in končne cene industrije solarnih modulov v Uniji.

(334)

Poleg tega imajo nekateri uporabniki že druge vire dobave, npr. Turčijo in Indijo, na kateri uvedba protisubvencijskih dajatev ne bi negativno vplivala. Tudi drugi uporabniki lahko preklopijo na druge vire dobave, bodisi iz tretjih držav bodisi od industrije Unije.

(335)

Glede na navedeno je Komisija zavrgla argumente zoper uvedbo ukrepov, ki so jih predložili nekateri uporabniki.

(336)

En uvoznik je trdil, da so bili nekateri proizvajalci Unije vključeni v svetovni kartel ravnega stekla (del katerega je solarno steklo) in jim je Evropska komisija leta 2007 naložila kazen, zato uporabljajo protisubvencijske ukrepe kot način za povrnitev izgub, ki so jih utrpeli zaradi kazni za kartel in izgube tržnega deleža v Uniji. Poleg tega bodo imeli proizvajalci Unije, če bo dostop do trga Unije omejen s protisubvencijskimi dajatvami, močnejše spodbude za vstop v kartel ali drugo nekonkurenčno ravnanje v povezavi z izdelki s sposobnostjo manjšega finančnega vzvoda v Uniji, kot so izdelki za opremljanje domov.

(337)

Te argumente je treba zavrniti. Prvič, Komisija ugotavlja, da je kartel prenehal delovati najpozneje leta 2007. Zato učinki kartela v preteklosti niso vplivali na industrijo v obravnavanem obdobju. Drugič, noben od vzorčenih proizvajalcev Unije in noben od obstoječih proizvajalcev Unije z največjim obsegom prodaje ni bil del kartela. Tretjič, morebitna uvedba protisubvencijskih dajatev po pričakovanjih ne bo vplivala na konkurenčno obnašanje industrije Unije, saj na eni strani ne bo spreminjala strukture trga Unije, na drugi strani pa so družbe na splošno zavezane k izpolnjevanju veljavnih pravil o konkurenci na ravni Unije in nacionalni ravni, ne glede na to, ali bodo dajatve uvedene ali ne.

(338)

En uvoznik je prav tako trdil, da bi uvedba dajatev negativno vplivala na trg Unije za protiodsevni premaz solarnega stekla. Na tem trgu, ki ga je uvoznik opredelil kot povezani trg, domnevno prevladujejo proizvajalci Unije, zato bi uvedba ukrepov okrepila njihov položaj v škodo konkurenčnih ponudnikov protiodsevnega premaza. Poleg tega je trdil, da so se uvozniki srečali s težavami pri sprejemanju naročil od proizvajalcev Unije ali pri izvajanju teh naročil v razumnem času in po razumnih cenah.

(339)

Del preiskave je trg za protiodsevni premaz in ne povezani trg. Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Unije v OP na tem nišnem trgu ostali konkurenčni kljub sorazmerno višjim cenam, ki jih zaračunavajo, saj se na trgu njihovi prevlečeni proizvodi štejejo za kakovostnejše. Vendar ni bilo predloženega nobenega dokaza, da industrija Unije ne bi mogla zadostiti morebitnemu povečanemu povpraševanju po solarnemu steklu s protiodsevnim premazom. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(340)

V zvezi s trditvami, da proizvajalci Unije niso hoteli izvajati naročil ali jih pravočasno izvesti po razumnih cenah, je treba poudariti, da vsak proizvajalec popolnoma sam izbere tržno strategijo, vendar tak proizvajalec ali proizvajalci ne smejo uživati posameznega ali skupnega prevladujočega položaja na zadevnem trgu. Na trgu Unije je zadostna konkurenca za spremembo in/ali razširitev kroga dobaviteljev. Zato bi bilo treba zavrniti tudi ta argument.

(341)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je na podlagi ocene vseh različnih interesov kot celote v interesu industrije Unije, da se uvedejo dokončni ukrepi na uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK.

(342)

Glede na sklepe o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne izravnalne ukrepe, da se tako prepreči, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(343)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene subvencijske stopnje in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne da bi bile pri tem presežene ugotovljene subvencijske stopnje.

(344)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega subvencioniranja, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga ta industrija od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez subvencioniranega uvoza.

(345)

8,3-odstotna stopnja dobička od prodaje se šteje za ustrezni minimum, za katerega bi lahko industrija Unije pričakovala, da ga bo dosegla, če ne bi bilo škodljivega subvencioniranega uvoza. Ta stopnja dobička temelji na povprečnem dobičku, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Unije leta 2010, ko je bil uvoz zadevnega izdelka še vedno majhen in še ne bi mogel izkrivljati običajnih konkurenčnih pogojev.

(346)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da se je stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije iz OP prištela zgoraj navedena 8,3-odstotna stopnja prihodka.

(347)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen in ustrezno prilagojena za stroške uvoza in carine, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v OP. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(348)

Po razkritju je ena stran izpodbijala stopnjo dobička, ki se je uporabljala za ciljni dobiček. Trdila je, da bi morala Komisija upoštevati vse ostale dejavnike, ki so vplivali na dobičkonosnost v OP. Po njenem mnenju razumen ciljni dobiček ne bi smel biti višji od 5 %.

(349)

Komisija zavrača to trditev iz naslednjih razlogov. Uporabljeni ciljni dobiček ne temelji na oceni, ampak na dejanskem dobičku, ki ga je dosegla industrija Unije, preden je kitajski subvencionirani uvoz izkrivil konkurenco. Po mnenju Komisije je to razumen dobiček, prav tako pa je upoštevala, da razmere na trgu niso bile bistveno drugačne kot v OP, pri čemer je zanemarila učinek kitajskega subvencioniranega uvoza. Izjava strani, da je bila potrošnja leta 2010 veliko večja kot leta 2012, je vsebinsko napačna. Kot je navedeno v oddelku E.2.3, je bila raven potrošnje leta 2010 podobna kot leta 2012. Prav tako je industrija Unije leta 2010 povečevala zmogljivost v pričakovanju močnega povečanja povpraševanja, kar je negativno vplivalo na njen dobiček v zadevnem letu. Nazadnje je treba poudariti, da je predlagani 5-odstotni ciljni dobiček samovoljen, saj ne temelji na nobenih podatkih ali dejanskih izračunih, zato se zavrne.

(350)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 15 osnovne uredbe bi bilo treba dokončne izravnalne ukrepe za uvoz solarnega stekla s poreklom iz LRK uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj subvencije ali škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo subvencije.

(351)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za vzorčene družbe ali družbe, ki sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

(352)

Za sodelujoče nevzorčene kitajske družbe iz Priloge je dokončna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb.

(353)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene, kot je navedeno spodaj:

(354)

Zgoraj navedeni izravnalni ukrepi se določijo v obliki dajatev ad valorem, tj. sorazmerno z vrednostjo uvoza.

(355)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile družbe, izbrane v vzorec, med to preiskavo, pri čemer se povprečje stopenj dajatev, ki so jim naložene, uporablja za sodelujoče družbe, ki niso bile izbrane v vzorec.

(356)

Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej navedene posebne pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v členu 1 ni posebej navedena, ter subjekti, ki so povezani z izrecno navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(357)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(358)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja izravnalne dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo, razen, če so bili vključeni v preiskavo.

(359)

Po razkritju je pritožnik trdil, da protidampinške in izravnalne dajatve ad valorem niso bile učinkovite, in od Komisije zahteval uvedbo ukrepov v obliki najnižje uvozne cene. Najnižjo uvozno ceno je predlagalo tudi več uporabnikov. Razlogi, ki so jih predložile strani, in razlogi, iz katerih je Komisija te zahtevke zavrnila, so navedeni v uvodnih izjavah 144 do 168 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 470/2014 (24) („uredba o dokončnih protidampinških dajatvah“).

(360)

Po razkritju so trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in družba Henan Yuhua ponudili cenovne zaveze v obliki najnižjih uvoznih cen. Komisija je zavrnila predlagane zaveze iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 172 do 179 uredbe o dokončnih protidampinških dajatvah.

(361)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenim s členom 25(1) osnovne uredbe –

—

v obdobju preiskave (1. januar 2012 do 31. december 2012) v Unijo ni izvažal izdelka iz člena 1(1),

—

ni povezan s katerim koli izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,