1.   Pomoč IPA II podpira izvajanja reformnih prizadevanj upravičenk do IPA II, kot je navedeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 231/2014. Za posebne programe in samostojne ukrepe so lahko potrebni finančni prispevki upravičenk do IPA II in Unije.

2.   Odhodkovne postavke, financirane v okviru Uredbe (EU) št. 231/2014, se ne financirajo iz nobenih drugih sredstev v okviru proračuna Unije.

1.   Za načrtovanje programov in izvajanje pomoči IPA II je v prvi vrsti odgovorna upravičenka do IPA II.

2.   Upravičenka do IPA II imenuje nacionalnega koordinatorja IPA, ki je glavni partner Komisije v celotnem postopku strateškega načrtovanja, usklajevanja načrtovanja programov, spremljanja izvajanja, vrednotenja in poročanja v zvezi s pomočjo IPA II.

Nacionalni koordinator IPA:

Nacionalni koordinator IPA je visoki predstavnik vlade ali nacionalne uprave upravičenke do IPA II ter ima ustrezna pooblastila.

3.   Komisija in upravičenka do IPA II za zagotovitev okrepljene podlage za upravljanje predpristopne pomoči in nacionalnih sredstev vodita dialog o upravljanju javnih financ. Komisija v zvezi s tem oceni raven skladnosti uprave upravičenke do IPA II z načeli odprtega in urejenega sistema upravljanja javnih financ. Kadar uprava le deloma izpolnjuje te zahteve, se upravičenka do IPA II in odgovorni odredbodajalec dogovorita o potrebnih ukrepih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

1.   Komisija in upravičenka do IPA II skleneta okvirni sporazum, v katerem je določena posebna ureditev glede upravljanja, kontrole, nadzora, spremljanja, vrednotenja, poročanja in revizij v zvezi s pomočjo IPA II ter s katerim se upravičenka do IPA II zaveže, da bo v svoj pravni red prenesla ustrezne zahteve regulativnega okvira Unije. Okvirni sporazum se lahko dopolni s sektorskimi sporazumi, v katerih so določene posebne določbe glede upravljanja in izvajanja pomoči IPA II na posebnih področjih politike ali v okviru programov.

2.   Pomoč IPA II se upravičenki do IPA II dodeli šele po tem, ko začne veljati okvirni sporazum iz odstavka 1. Kadar se sklepajo sektorski sporazumi, se pomoč IPA II v okviru zadevnega področja politike ali programa dodeli po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma in ustreznega sektorskega sporazuma.

3.   Okvirni sporazum se uporablja za vse sporazume o financiranju iz člena 6. Sektorski sporazumi se po potrebi uporabljajo za vse sporazume o financiranju, sklenjene v zvezi s področjem politike ali programom, ki ga ureja sektorski sporazum.

4.   V okvirnih sporazumih in po potrebi tudi v sektorskih sporazumih so določene natančne določbe zlasti glede:

1.   Sklepi Komisije o sprejetju programov izpolnjujejo zahteve, potrebne za oblikovanje sklepov o financiranju v skladu s členom 84(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in členom 94 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

2.   Kadar se v okviru takšnega sklepa sprejmejo večletni akcijski programi z deljenimi obveznostmi, programi za področja politike iz točk (a) do (c) člena 3 Uredbe (EU) št. 231/2014 po potrebi vključujejo okvirni seznam velikih projektov. Komisija sprejme sklep o odobritvi finančnega prispevka za izbrani veliki projekt.

3.   V sporazumih o financiranju so med drugim navedeni pogoji glede upravljanja pomoči IPA II, vključno z veljavnimi načini izvajanja, intenzivnostjo pomoči, roki za izvajanje ter pravili glede upravičenosti odhodkov. Kadar se programi izvajajo v okviru posrednega upravljanja s strani upravičenke do IPA II, so v sporazum o financiranju vključene ustrezne določbe iz člena 40 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

4.   Sporazume o financiranju za programe čezmejnega sodelovanja iz poglavja II naslova VI lahko podpiše tudi država članica, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa. Sporazum o financiranju programov čezmejnega sodelovanja iz poglavja III naslova VI lahko sklenejo vse države, ki sodelujejo pri posameznem programu.

1.   Upravičenka do IPA II vzpostavi naslednje strukture in organe, ki so potrebni za upravljanje, kontrolo, nadzor, spremljanje, vrednotenje, poročanje in notranjo revizijo v zvezi s pomočjo IPA II:

2.   Nacionalni odredbodajalec vzpostavi upravljavsko strukturo, ki jo sestavljata nacionalni sklad in podporni urad nacionalnega odredbodajalca.

3.   Upravičenka do IPA II zagotovi revizijski organ.

4.   Upravičenka do IPA II zagotovi ustrezno ločitev nalog v okviru struktur in organov iz odstavkov 1 do 3.

1.   Nacionalni odredbodajalec je v celoti odgovoren za finančno upravljanje pomoči IPA II v upravičenki do IPA II ter za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov.

2.   Nacionalni odredbodajalec je visoki predstavnik vlade ali nacionalne uprave upravičenke do IPA II ter ima ustrezna pooblastila.

3.   Nacionalni odredbodajalec je zlasti odgovoren za:

4.   Nacionalni odredbodajalec spremlja poročila revizijskega organa iz člena 12 in Komisiji predloži letno izjavo o upravljanju. Slednja se pripravi za posamezen program v obliki, ki je določena v okvirnem sporazumu, ter temelji na dejanskem nadzoru sistemov notranje kontrole, ki ga v celotnem proračunskem letu izvaja nacionalni odredbodajalec.

Nacionalni odredbodajalec ob koncu izvajanja programa predloži končni izkaz o odhodkih.

1.   Upravičenka do pomoči IPA II vzpostavi operativne strukture za izvajanje in upravljanje pomoči IPA II.

2.   Operativna struktura je v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja odgovorna za izvajanje, objavo informacij in prepoznavnost, spremljanje in poročanje o programih ter po potrebi tudi za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov, ki so nastali pri izvajanju programov, za katere je odgovorna.

1.   Nacionalni sklad je organ v okviru nacionalnega ministrstva upravičenke do IPA II in ima osrednjo proračunsko pristojnost. Nacionalnega odredbodajalca podpira pri izpolnjevanju njegovih nalog, zlasti tistih iz točke (a) člena 9(3).

2.   Urad za podporo nacionalnega odredbodajalca slednjemu pomaga pri izpolnjevanju njegovih nalog, zlasti tistih iz točke (b) člena 9(3).

1.   V skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 60(2) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 966/2012 se za strukture in organe iz člena 7(1), ki jih je vzpostavila upravičenka do IPA II, in upravljavsko strukturo iz člena 7(2), ki jo je vzpostavil nacionalni odredbodajalec, uporablja neodvisna zunanja revizija, ki jo izvaja revizijski organ iz člena 7(3), ki je neodvisen od zgoraj navedenih struktur in organov. Upravičenka do IPA II zagotovi, da ima vodja revizijskega organa ustrezno usposobljenost, znanje in izkušnje na področju revizije.

2.   Revizijski organ izvaja revizijo sistemov upravljanja in nadzora, ukrepov, transakcij in letnih računovodskih izkazov v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi in v skladu z revizijsko strategijo, pripravljeno vsaka tri leta. Revizijska strategija se letno posodablja.

3.   Revizijski organ pripravi letno poročilo o revizijskih dejavnostih in letno revizijsko mnenje v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4.   Ob koncu izvajanja programa revizijski organ pripravi tudi končno poročilo o revizijski dejavnosti in predloži revizijsko mnenje glede končnega izkaza o odhodkih.

1.   Komisija s sklenitvijo sporazuma o financiranju v skladu z določbami člena 60(1) in (2), člena 61 ter točko (b) člena 184(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 naloge izvrševanja proračuna poverijo upravičenki do IPA II.

2.   Upravičenka do IPA II zagotovi raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012, ter vzpostavi potrebne strukture, ki zagotavljajo uspešno delovanje sistema notranje kontrole.

3.   Sistem upravljanja, kontrole, nadzora in revizije, ki ga vzpostavi upravičenka do IPA II, zagotavlja uspešen sistem notranje kontrole, ki zajema vsaj naslednjih pet področij:

1.   Nacionalni odredbodajalec je odgovoren, da v imenu upravičenke IPA II Komisiji predloži zahtevek za poveritev nalog izvrševanja proračuna v skladu s členom 13.

2.   Nacionalni odredbodajalec pred vložitvijo zahtevka iz odstavka 1 zagotovi, da struktura upravljanja in ustrezna operativna struktura izpolnjujeta zahteve iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 60(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in tiste iz člena 13(3) te uredbe.

3.   Preden Komisija poveri naloge izvrševanja proračuna pomoči IPA II, pregleda zahtevke iz odstavka 1 in vzpostavljene strukture in organe iz člena 7 ter za namene predhodnega preverjanja v skladu s členom 61(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pridobi dokaze, da so izpolnjene zahteve, določene v točkah (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in tiste iz člena 13(3) te uredbe.

Komisija se pri poveritvi nalog izvrševanja proračuna pomoči IPA II lahko opre na predhodno preverjanje, opravljeno ob upoštevanju predhodnega sporazuma o financiranju z upravičenko do IPA II, ali predhodno preverjanje, opravljeno ob upoštevanju prenosa upravljavskih pristojnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 (7). Komisija v primeru, da se v teh preverjanjih ne obravnavajo vse zahteve, zahteva dodatne dokaze.

4.   Nacionalni odredbodajalec spremlja stalno izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2 s strani upravljavske in operativne strukture. V primeru neizpolnjevanja teh zahtev nacionalni odredbodajalec o tem nemudoma obvesti Komisijo in sprejme vse ustrezne zaščitne ukrepe glede opravljenih plačil ali sklenjenih pogodb.

5.   Komisija spremlja skladnost z zahtevami iz člena 60(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in lahko v primeru neizpolnjevanja zahtev kadar koli sprejme ustrezne korektivne ukrepe, vključno z začasno ukinitvijo ali ukinitvijo delov sporazuma o financiranju.

1.   Pred sklenitvijo ustreznega sporazuma o financiranju v skladu s členom 13 podpisane pogodbe in dodatki nastali odhodki pri upravičenki do IPA II in plačila, ki jih ta opravi, niso upravičeni do financiranja v okviru Uredbe (EU) št. 231/2014.

2.   Naslednji odhodki niso upravičeni do financiranja v okviru Uredbe (EU) št. 231/2014:

1.   Komisija za zagotovitev, da so bila sredstva IPA II uporabljena v skladu z veljavnimi pravili, uporablja mehanizme finančnih popravkov.

2.   Razlogi za finančni popravek so lahko naslednji:

3.   Komisija uporablja finančne popravke na podlagi ugotovljenih nepravilno porabljenih zneskov in finančnih posledic za proračun. Kadar teh zneskov za izvedbo posameznih popravkov ni mogoče natančno ugotoviti, lahko Komisija uporabi pavšalne popravke ali popravke na podlagi ekstrapolacije ugotovitev.

4.   Finančni popravki se po potrebi izvedejo s pomočjo izravnave.

5.   Komisija pri odločanju o znesku popravka upošteva vrsto in resnost posamezne napake ali nepravilnosti in/ali obseg ter finančne posledice ugotovljenih šibkih točk in pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora v okviru zadevnega programa.

1.   Komisija in upravičenka do IPA II najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti prvega sporazuma o financiranju ustanovita nadzorni odbor IPA.

2.   Nadzorni odbor IPA za doseganje zadanih ciljev pregleda splošno uspešnost, učinkovitost, kakovost, doslednost, usklajenost in primernost izvajanja vseh ukrepov. Zato se po potrebi opira na informacije, ki jih predložijo sektorski nadzorni odbori. Po potrebi lahko pripravi tudi priporočila za korektivne ukrepe.

3.   Nadzorni odbor IPA sestavljajo predstavniki Komisije, nacionalni koordinator IPA in drugi ustrezni nacionalni organi in telesa upravičenke do IPA II ter po potrebi mednarodne organizacije, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe in zasebnega sektorja.

4.   Predstavnik Komisije in nacionalni koordinator IPA sopredsedujeta srečanjem nadzornega odbora IPA.

5.   Nadzorni odbor IPA sprejme svoj poslovnik.

6.   Nadzorni odbor IPA se sestane najmanj enkrat letno. Priložnostna srečanja, zlasti tematska, se lahko skličejo na pobudo Komisije ali upravičenke do IPA II.

1.   Upravičenke do IPA II v okviru neposrednega upravljanja ustanovijo sektorske nadzorne odbore za področje politike ali za posamezen program najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti prvega sporazuma o financiranju, ki se nanaša na ustrezno področje politike ali program. Po potrebi se lahko sektorski nadzorni odbori ustanovijo tudi priložnostno v okviru drugih načinov izvajanja.

2.   Vsak sektorski nadzorni odbor pregleda uspešnost, učinkovitost, kakovost, doslednost, usklajenost in primernost izvajanja ukrepov na področju politike ali programa ter njihovo skladnost z ustreznimi sektorskimi strategijami. Merijo napredek v zvezi z doseganjem ciljev ukrepov in njihove pričakovane realizacije, rezultatov in učinkov s pomočjo kazalnikov, ki se nanašajo na izhodiščni položaj, ter napredek v zvezi s finančno izvedbo. Sektorski nadzorni odbor poroča nadzornemu odboru IPA ter lahko za zagotovitev doseganja ciljev ukrepov in izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti, učinka in vzdržnosti dodeljene pomoči predloži predloge za morebitne korektivne ukrepe.

3.   Sektorski nadzorni odbor sestavljajo predstavniki ustreznih nacionalnih organov in teles, drugih deležnikov, kot so gospodarski, socialni in okoljski partnerji, in po potrebi mednarodnih organizacij, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami in civilno družbo. Komisija sodeluje pri delu odbora. Visoki predstavnik upravičenke do IPA II predseduje srečanju sektorskih nadzornih odborov. Komisija lahko glede na politično področje ali program sopredseduje srečanjem odbora.

4.   Vsak sektorski nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik.

5.   Sektorski nadzorni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Skličejo se lahko tudi priložnostna srečanja.

1.   Pomoč IPA II se obravnava v okviru ocen v skladu s členom 30(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za izboljšanje njene ustreznosti, doslednosti, kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti, dodane vrednosti Unije, skladnosti in sinergije z ustreznim političnim dialogom.

2.   Ocene se lahko izvajajo na politični, strateški, tematski, sektorski, programski in operativni ravni ter tudi na nacionalni ali regionalni ravni.

3.   Nadzorni odbor IPA in sektorski nadzorni odbori upoštevajo rezultate ocen.

1.   Upravičenka do IPA II, ki so je bile poverjene naloge izvrševanja proračuna pomoči IPA II, je odgovorna za ocenjevanje programov, ki jih upravlja.

2.   Upravičenka do IPA II pripravi načrt ocenjevanj, v katerem predstavi dejavnosti ocenjevanja, ki jih namerava izvesti v različnih fazah izvajanja.

1.   Upravičenka do IPA II v naslednjem proračunskem letu, in sicer do 15. februarja, Komisiji v skladu s točkami (a) do (c) prvega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 predloži naslednje:

2.   Upravičenka do IPA II do 15. marca v naslednjem proračunskem letu Komisiji v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 predloži revizijsko mnenje.

3.   Upravičenka do IPA II ob koncu izvajanja vsakega programa predloži končno poročilo, ki zajema celotno obdobje izvajanja in lahko vključuje zadnje letno poročilo.

4.   Od operativne strukture se lahko odvisno od ukrepa ali programa, za katerega je odgovorna, zahteva, naj pripravi celovito letno poročilo, ki zajema celotno proračunsko leto, in ki ga nacionalni koordinator IPA, potem, ko ga pregleda pristojni sektorski nadzorni odbor, predloži Komisiji.

1.   V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve:

2.   Kadar gre za programe čezmejnega sodelovanja, v katerih sodelujejo države članice, se v poglavjih I in II tega naslova pojmi „javni izdatki“, „načrtovanje“, „partnerski sporazum“ in „dokument“ uporabljajo v skladu z opredelitvami, navedenimi v členu 2 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.   S sklepom Komisije, s katerim so sprejeti programi čezmejnega sodelovanja za oblike sodelovanja iz člena 27, se določi stopnja sofinanciranja in najvišji znesek pomoči IPA II, ki temelji na:

2.   Za programe čezmejnega sodelovanja iz točke (a) člena 27 stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne prednostne osi v okviru programa čezmejnega sodelovanja, kot je določeno v členu 34(2), ne sme biti nižja od 20 % in ne višja od 85 % upravičenih odhodkov.

3.   Za programe čezmejnega sodelovanja iz točk (b) in (c) člena 27 stopnja sofinanciranja Unije na ravni posamezne tematske prednostne naloge ne sme biti nižja od 20 % in ne višja od 85 % upravičenih odhodkov. Za tehnično pomoč stopnja sofinanciranja znaša 100 %.

1.   Tematske prednostne naloge pomoči IPA II so določene v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 231/2014.

2.   Za vsak program čezmejnega sodelovanja se izberejo največ štiri tematske prednostne naloge.

1.   Sodelujoče države se o tematskih prednostnih nalogah dogovorijo za vsak program čezmejnega sodelovanja glede na vsako mejo ali skupino meja, in sicer na podlagi tematskih prednostnih nalog, kot je določeno v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 231/2014.

2.   Komisija oceni skladnost programov čezmejnega sodelovanja s to uredbo, njihov dejanski prispevek k izbranim tematskim prednostnim nalogam iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 231/2014 in tudi ustrezen partnerski sporazum, v kolikor gre za sodelujoče države članice.

3.   Komisija da svoje pripombe v treh mesecih od datuma predložitve predlaganega programa čezmejnega sodelovanja. Sodelujoče države zagotovijo Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremenijo predlagani program čezmejnega sodelovanja.

4.   Po uradni predložitvi vsakega programa čezmejnega sodelovanja mora Komisija pri njegovi odobritvi zagotoviti, da so bile vse njene pripombe ustrezno upoštevane.

5.   Zahtevki za spremembo programov čezmejnega sodelovanja, ki so jih predložile sodelujoče države, se ustrezno utemeljijo, v njih pa je naveden zlasti predvideni učinek sprememb v programu čezmejnega sodelovanja na doseganje njegovih ciljev. Ti zahtevki se predložijo skupaj s spremenjenim programom. Glede sprememb programov čezmejnega sodelovanja se uporabljata odstavka 2 in 3.

1.   Vsak program čezmejnega sodelovanja vključuje posebno dodelitev proračunskih sredstev za dejavnosti tehnične pomoči, vključno s pripravo, upravljanjem, spremljanjem, vrednotenjem, obveščanje, komunikacijo, mreženjem, reševanjem sporov, kontrolnimi in revizijskimi dejavnostmi v zvezi z izvajanjem programa in dejavnostmi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje programa. Pomoč IPA II lahko sodelujoče države uporabljajo tudi za podporo ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, vključno s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov sodelujočih držav in upravičencev za dodelitev in porabo pomoči IPA II ter izmenjavo najboljših praks med njimi. Ti ukrepi se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja programska obdobja.

2.   Z odstopanjem od člena 15(1) so lahko odhodki za tehnično pomoč za podporo priprave programa čezmejnega sodelovanja in vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora upravičeni pred datumom sprejetja sklepa Komisije za odobritev programa čezmejnega sodelovanja, vendar ne pred 1. januarjem 2014.

1.   Za zadevno državo članico, ki v skladu s tem poglavjem sodeluje pri programu čezmejnega sodelovanja, in sicer zlasti za državo članico, v kateri se nahaja organ upravljanja, se, kot je določeno v tem poglavju, uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za doseganje cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Kadar se ta pravila nanašajo na evropske strukturne in investicijske sklade, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1303/2013, se za namene tega poglavja šteje, da je vključena tudi pomoč IPA II.

2.   Za upravičenko do IPA II, ki v skladu s tem poglavjem sodeluje pri programu čezmejnega sodelovanja, se uporabljajo pravila, ki veljajo za evropsko teritorialno sodelovanje, kot je določeno v tem poglavju, in sicer brez poseganja v utemeljena odstopanja, določena v zadevnem sporazumu o financiranju.

1.   Programi čezmejnega sodelovanja se pripravijo v skladu z načelom partnerstva, kot je določeno v členu 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, in v skladu s členom 8(2) do (4), (7), (9) in (10) Uredbe (EU) št. 1299/2013.

2.   Programi čezmejnega sodelovanja so sestavljeni iz prednostnih osi. Brez poseganja v člen 32 prednostna os ustreza tematski prednostni nalogi iz člena 29. V okviru prednostne osi se lahko po potrebi, in da bi povečali svoj vpliv in učinkovitost s pomočjo doslednega celostnega pristopa, dodajo elementi drugih tematskih prednostnih nalog.

3.   V okviru programov čezmejnega sodelovanja se lahko izvajajo ukrepi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v smislu členov 32 do 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013, skupni akcijski načrti v smislu členov 104 do 109 navedene uredbe in celostne teritorialne naložbe v smislu člena 36 navedene uredbe, pri čemer je treba upoštevati osnovna načela navedenih instrumentov ter člene 9 do 11 Uredbe (EU) št. 1299/2013. Komisija se s sodelujočimi državami dogovori o posebnih pravilih in pogojih za vsak program čezmejnega sodelovanja.

4.   Država članica, v kateri se nahaja organ upravljanja programa, Komisiji predloži program čezmejnega sodelovanja v elektronski obliki.

5.   Evropska investicijska banka lahko na zahtevo sodelujočih držav sodeluje pri pripravi ter tudi pri dejavnostih, povezanih s pripravo operacij, zlasti pri večjih projektih.

Komisija se lahko pred sprejetjem programov čezmejnega sodelovanja posvetuje z Evropsko investicijsko banko.

1.   Programi čezmejnega sodelovanja v okviru tega poglavja se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato so države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in nadzor programov v skladu s svojimi odgovornostmi, kot je navedeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012 in tej uredbi.

Za države članice, v katerih se nahaja organ upravljanja, se uporabljata člena 73 in 74 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki se nanašata na pristojnosti držav članic v okviru deljenega upravljanja.

Uporablja se tudi člen 75 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki se nanaša na pooblastila in pristojnosti Komisije v okviru deljenega upravljanja.

2.   Sodelujoče države pri programu čezmejnega sodelovanja v skladu s členom 123(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 imenujejo enotni organ upravljanja, v skladu s členom 123(2) navedene uredbe imenujejo enotni organ za potrjevanje in v skladu s členom 123(4) navedene uredbe imenujejo tudi enotni revizijski organ.

3.   Organ upravljanja in revizijski organ se nahajata v isti državi članici. Sodelujoče države lahko pri programu čezmejnega sodelovanja za izvajanje nalog organa za potrjevanje imenujejo enotni organ upravljanja.

Postopek za imenovanje organa upravljanja in po potrebi tudi organa za potrjevanje iz člena 124 Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvede država članica, v kateri ima organ sedež.

Imenovanja v okviru tega člena ne posegajo v razdelitev obveznosti v zvezi z uporabo finančnih popravkov med sodelujočimi državami, kot je navedeno v programu čezmejnega sodelovanja.

1.   Za naloge organa upravljanja se uporabljata člen 125 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člen 23(1), (2), (4) in (5) Uredbe (EU) št. 1299/2013.

2.   Za naloge organa za potrjevanje se uporabljata člen 126 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člen 24 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

Organ za potrjevanje prejme izplačila, ki jih opravi Komisija, in praviloma opravi izplačila vodilnemu upravičencu v skladu s členom 132 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Za naloge revizijskega organa se uporabljata člen 127 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člen 25 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

1.   Sodelujoče države ustanovijo skupni nadzorni odbor v treh mesecih od datuma uradnega obvestila o sklepu o potrditvi programa čezmejnega sodelovanja, ki je bilo posredovano državi članici.

2.   Skupni nadzorni odbor sestavljajo predstavniki Komisije, nacionalni koordinator IPA in drugi ustrezni nacionalni organi in telesa upravičenke do IPA II, sodelujoče države članice ter po potrebi mednarodne finančne institucije in drugi deležniki, vključno s predstavniki civilne družbe in organizacijami zasebnega sektorja.

3.   Skupnemu nadzornemu odboru predseduje predstavnik ene od sodelujočih držav ali organa upravljanja.

4.   Komisija pri delu skupnega nadzornega odbora sodeluje v vlogi svetovalke.

5.   Če Evropska investicijska banka prispeva k programu, lahko pri delu skupnega nadzornega odbora sodeluje v vlogi svetovalke.

6.   Skupni nadzorni odbor pregleda splošno uspešnost, kakovost in doslednost izvajanja vseh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, določenih v čezmejnem programu, sporazumih o financiranju in ustreznih strateških dokumentih. Po potrebi lahko pripravi tudi priporočila za korektivne ukrepe.

Za naloge navedenega odbora se uporabljata tudi člena 49 in 110 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Skupni nadzorni odbor in organ upravljanja izvajata spremljanje z opiranjem na kazalnike, določene v ustreznem programu čezmejnega sodelovanja, in sicer v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

7.   Skupni nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik.

8.   Skupni nadzorni odbor se sestane vsaj enkrat letno. Dodatna srečanja, zlasti tematska, se lahko skličejo na pobudo ene od sodelujočih držav ali Komisije.

1.   Operacije v okviru programov čezmejnega sodelovanja izbere skupni nadzorni odbor.

Skupni nadzorni odbor lahko za izbor operacij ustanovi usmerjevalni odbor, ki deluje pod njegovo pristojnostjo.

2.   Izbrane operacije vključujejo upravičence iz vsaj dveh sodelujočih držav, od katerih je vsaj ena država članica. Operacija se lahko izvaja v eni sodelujoči državi, pod pogojem, da se identificirajo čezmejni učinki in koristi.

3.   Upravičenci sodelujejo pri razvoju in izvajanju operacij. Poleg tega sodelujejo tudi pri zaposlovanju osebja ali financiranju operacij.

1.   Če ima operacija v okviru čezmejnega programa sodelovanja dva ali več upravičencev, ti enega od njih imenujejo za glavnega upravičenca.

2.   Glavni upravičenec izvaja naslednje naloge:

3.   Če v sporazumih iz točke (a) odstavka 2 ni določeno drugače, glavni upravičenec zagotovi, da drugi upravičenci čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek javne podpore. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali navedeni zneski za druge upravičence.

4.   Glavni ali edini upravičenec se nahaja v sodelujoči državi.

5.   Brez poseganja v člen 39(2) te uredbe se lahko evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki je bilo ustanovljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ali druga pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav, prijavi kot edini upravičenec za operacijo, in sicer pod pogojem, da ga ustanovijo javni organi in telesa iz vsaj dveh sodelujočih držav.

6.   Organ upravljanja glavnemu ali edinemu upravičencu za vsako operacijo predloži dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo operacije, vključno s posebnimi zahtevami za izdelke ali storitve, ki jih je treba izvesti v okviru operacije, finančnim načrtom in rokom za izvedbo.

1.   Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje programa. Vsa vrednotenja se objavijo.

2.   Sodelujoče države skupaj izvedejo predhodno vrednotenje v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Za vrednotenje v programskem obdobju se uporablja člen 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

4.   Za naknadno vrednotenje se uporablja člen 57 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.   Za poročila o izvajanju se uporablja člen 14 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

2.   Sestanek za letni pregled se organizira v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

3.   Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za vsak čezmejni program in po prednostnih oseh vsako leto do 31. januarja, 31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje:

Poleg tega podatki, ki se pošljejo do 31. januarja, vsebujejo podatke iz točk (a) in (b), razčlenjene po kategoriji ukrepov. Ta predložitev podatkov se šteje kot izpolnitev zahteve za predložitev finančnih podatkov iz člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Med podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega organ upravljanja namerava predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in naslednje proračunsko leto.

Presečni datum za podatke, predložene v skladu s tem odstavkom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve.

4.   Organ upravljanja usklajuje naloge, povezane z zahtevami glede objave informacij, obveščanja javnosti in preglednosti v skladu s členom 24(1) in (3) te uredbe.

Z odstopanjem od člena 25 te uredbe je organ upravljanja odgovoren za dejavnosti obveščanja in komuniciranja, kot je določeno v členih 115 in 116 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.   Z odstopanjem od člena 15(1) te uredbe so v okviru pomoči IPA II za čezmejno sodelovanje do financiranja upravičeni odhodki:

2.   Poleg pravil, določenih v členu 15(2) te uredbe, se v okviru pomoči IPA za čezmejno sodelovanje ne nameni podpora za:

Z odstopanjem od člena 15(2) te uredbe je nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega zemljišča v znesku do 10 % skupnih upravičenih odhodkov za zadevno operacijo upravičen do financiranja v okviru pomoči IPA II za čezmejno sodelovanje. Za opuščena območja in tista, ki so bila prej v industrijski rabi, skupaj z objekti, se ta meja lahko poveča na 15 %. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se ta meja dvigne nad ustrezne predhodne odstotke za operacije, povezane z ohranjanjem okolja;

3.   Operacije niso izbrane za pomoč IPA II, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je upravičenec organu upravljanja predložil zahtevek za financiranje v okviru programa čezmejnega sodelovanja, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa s tem povezana plačila.

4.   Za nepovratna sredstva se uporabljajo člen 61, člen 65(4) in (6) do (9) in (11), členi 66 do 68, člen 69(1) in (2) ter člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

5.   Poleg člena 6(2) te uredbe se s sporazumi o financiranju za programe čezmejnega sodelovanja v okviru tega poglavja vzpostavi hierarhija pravil za upravičenost, ki se uporabljajo za zadevni program čezmejnega sodelovanja v skladu z načeli, določenimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

6.   Za stroške za osebje se uporablja člen 19 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

1.   Operacije, za katere se uporabljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3, sodijo v programsko območje, ki zajema del teritorija sodelujočih držav, kot je določen v ustreznem programu o čezmejnem sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: programsko območje).

2.   Organ upravljanja se lahko strinja, da se operacija v celoti ali delno izvaja zunaj programskega območja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Za operacije v zvezi s tehnično pomočjo, promocijo in krepitvijo zmogljivosti lahko odhodki nastanejo zunaj programskega območja, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (c) odstavka 2.

1.   Pri oddaji javnih naročil storitev, blaga in dela s strani upravičencev se v zvezi s postopki za javna naročila upoštevajo določbe poglavja 3 naslova IV v drugem delu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in poglavja 3 naslova II v drugem delu Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se uporabljajo za celotno programsko območje na ozemlju države članice in upravičenk do IPA II.

2.   Pri oddaji javnih naročil storitev, blaga in gradenj s strani organa upravljanja v okviru posebnih proračunskih sredstev za operacije tehnične pomoči so postopki javnih naročil, ki jih uporablja organ upravljanja, lahko tisti iz odstavka 1 ali tisti, določeni z nacionalno zakonodajo.

1.   Za proračunske obveznosti se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Za plačila se uporabljajo členi 77 do 80, 82 do 83, 129 do 132, 134 do 135 in 142 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Poleg tega se za plačila na enoten račun uporablja člen 27(1) Uredbe (EU) št. 1299/2013. Za uporabo eura se uporablja člen 28 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

3.   Kar zadeva predfinanciranje, se na podlagi sklepa Komisije o sprejetju programa za čezmejno sodelovanje Komisija plača enkraten znesek predfinanciranja.

Znesek predfinanciranja znaša 50 % prvih treh proračunskih obveznosti do programa.

Znesek predfinanciranja se lahko po potrebi izplača v dveh obrokih v skladu s proračunskimi potrebami.

Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranja ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova programa čezmejnega sodelovanja.

4.   Za sprostitev obveznosti se uporabljajo členi 86 do 88 in 136 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

5.   Za pregled in potrditev zaključnih računov ter tudi njihov zaključek se uporabljajo členi 84 in 137 do 141 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

6.   Za finančne popravke in izterjave se uporabljajo členi 85, 122(2) in 143 do 147 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Uporablja se tudi člen 27(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1299/2013.

1.   Za splošna načela sistema upravljanja in nadzora se uporablja člen 72 in člen 122(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Za sodelovanje med Komisijo in revizijskimi organi se uporablja člen 128 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Za sorazmerni nadzor programov čezmejnega sodelovanja se uporablja člen 148 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

1.   Če nobena od sodelujočih upravičenk do IPA II ne sklene sporazuma o financiranju do konca leta, ki sledi letu po sprejetju programa, Komisija prekine program čezmejnega sodelovanja.

Letni obroki Evropskega sklada za regionalni razvoj, za katerega so že bile prevzete obveznosti, ostanejo na voljo v njihovim običajnem obdobju veljavnosti, vendar se lahko uporabljajo samo za dejavnosti, ki potekajo izključno v zadevnih državah članicah in je pogodba zanje sklenjena pred sklepom Komisije o prekinitvi programa. Organ upravljanja pošlje Komisiji končno poročilo v treh mesecih po izteku pogodb, slednja pa ravna v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Kadar programa čezmejnega sodelovanja ni mogoče izvajati zaradi težav pri odnosih med sodelujočimi državami in v drugih utemeljenih primerih, se Komisija lahko na zahtevo skupnega odbora ali na lastno pobudo in po posvetovanju s skupnim nadzornim odborom odloči za prekinitev programa pred datumom izteka roka za izvajanje.

Če se program prekine, organ upravljanja pošlje končno poročilo v šestih mesecih po sklepu Komisije. Po obračunu plačil predhodnih predfinanciranj Komisija opravi končno plačilo ali po potrebi izda nalog za izterjavo. Komisija tudi sprosti preostali saldo obveznosti.

Komisija se lahko v skladu s členom 31(5) odloči za možnost zmanjšanja sredstev, dodeljenih za program, in sicer glede na njegov obseg.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 se podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ni bila prevzeta kot obveznost in ustreza letnim obrokom, ki še niso bili prevzeti kot obveznost ali so bili v celoti ali deloma prevzeti in sproščeni v istem proračunskem letu, vendar niso bili ponovno dodeljeni drugemu programu v isti kategoriji programov zunanjega sodelovanja, dodeli notranjim programom čezmejnega sodelovanja v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1299/2013.

Pomoč IPA II, ki ustreza letnim obrokom, ki še niso bili v celoti prevzeti kot obveznost ali so bili deloma prevzeti kot obveznost v istem proračunskem letu, se uporabi za financiranje drugih programov ali projektov, ki so upravičeni do pomoči IPA II.

1.   Program čezmejnega sodelovanja, ki ga v skladu z modelnim programom, ki ga zagotovi Komisija, skupaj pripravijo sodelujoče države, se Komisiji predloži z elektronskimi sredstvi.

2.   Program čezmejnega sodelovanja je v skladu s členom 29 sestavljen iz tematskih prednostnih nalog.

1.   Programi čezmejnega sodelovanja iz točk (b) in (c) člena 27 se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

2.   Programe čezmejnega sodelovanja upravlja en javni organ naročnik, kot je navedeno v Izvedbenem sklepu Komisije o odobritvi ustreznega programa čezmejnega sodelovanja.

1.   Pri upravljanju programov čezmejnega sodelovanja s strani upravičenk do IPA II sodelujejo naslednje strukture:

2.   Upravičenke do IPA II in države v okviru evropskega instrumenta sosedstva, ki sodelujejo v programu čezmejnega sodelovanja, vzpostavijo skupni nadzorni odbor, ki izpolnjuje tudi vlogo sektorskega nadzornega odbora iz člena 19.

3.   Skupni tehnični sekretariat se ustanovi za pomoč Komisiji, operativnim strukturam in skupnemu nadzornemu odboru.

4.   Vloge in odgovornosti teh struktur se določijo v okvirnem sporazumu iz člena 5.

5.   Sodelujoče države v okviru posrednega upravljanja sklenejo dvostranski dogovor, ki določa njihove pristojnosti za izvajanje ustreznega programa čezmejnega sodelovanja. Minimalne zahteve za tak dvostranski dogovor se določijo v okvirnem sporazumu iz člena 5.

1.   Operacije, izbrane v okviru programa čezmejnega sodelovanja, zagotovijo jasne čezmejne učinke in koristi.

2.   Operacije v okviru programov čezmejnega sodelovanja izbere javni organ naročnik prek razpisov za zbiranje predlogov, ki zajemajo celotno upravičeno območje.

3.   Sodelujoče države lahko opredelijo tudi operacije, ki niso zajete z razpisi za zbiranje predlogov. V tem primeru se operacije izrecno navedejo v programu čezmejnega sodelovanja iz člena 49.

4.   Operacije, izbrane za čezmejno sodelovanje, vključujejo upravičence iz vsaj dveh sodelujočih držav. Upravičenci sodelujejo pri razvoju in izvajanju operacij. Poleg tega sodelujejo bodisi pri zaposlovanju osebja bodisi pri financiranju operacij ali pri obojem.

5.   Operacija se lahko izvaja v eni sodelujoči državi, pod pogojem, da se identificirajo čezmejni učinki in koristi.

1.   Za programe čezmejnega sodelovanja iz točke (b) člena 27 imajo upravičenci sedež v upravičenki do IPA II. Za programe čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 27 imajo upravičenci sedež v upravičenki do IPA II ali v državi, ki spada v okvir evropskega instrumenta sosedstva.

2.   Enega od upravičencev, ki sodeluje v določeni operaciji, vsi upravičenci imenujejo za glavnega upravičenca.

3.   Glavni upravičenec prevzame odgovornost za zagotavljanje finančnega izvajanja celotne operacije, za nadzor, da se operacija izvaja v skladu s pogoji iz pogodbe, in z drugimi upravičenci sklene sporazume za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev, dodeljenih operaciji, vključno z ureditvami o izterjavi neupravičeno plačanih zneskov.