15.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 76/26

(1)

Unija se je glede na seznam koncesij, priložen Splošnemu sporazumu o tarifah in trgovini iz leta 1994, sklenjenem s Sklepom Sveta 94/800/ES (2), zavezala, da bo za nekatera žita uvozno dajatev določila na takšni ravni, da uvozna cena s plačano dajatvijo ne bo višja od dejanskih intervencijskih cen, povečanih za 55 %.

(2)

Za izpolnitev te zaveze člen 136 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) določa, da je uvozna dajatev za nekatera žita enaka intervencijski ceni, ki velja ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena CIF, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Uredba Komisije (EU) št. 642/2010 (4) določa podrobna pravila za izvajanje navedenega člena.

(3)

Uredba (EU) št. 1308/2013, ki razveljavlja in nadomešča Uredbo (ES) št. 1234/2007, ne vsebuje določbe, ki bi bila podobna členu 136 Uredbe (ES) št. 1234/2007. V zvezi z izračunom uvoznih dajatev kmetijskih proizvodov člen 180 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe za izpolnjevanje zahtev, med drugim iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni v skladu s Pogodbo.

(4)

V Uredbo (EU) št. 642/2010 bi bilo zaradi spoštovanja mednarodnih zavez Unije treba vključiti metodo izračuna uvoznih dajatev, skladno s seznamom koncesij Evropske unije.

(5)

Člen 2(1) Uredbe (EU) št. 642/2010 določa, da se na petnajsti in na zadnji delovni dan vsakega meseca določijo uvozne dajatve za uporabo v naslednjih petnajstih dneh ter morebitno prilagoditev med vsakim obdobjem uporabe. Za poenostavitev sedanje metode bi bilo treba odpraviti načelo samodejne določitve dajatev, ki se uporablja na začetku vsakih petnajstih dni, in uporabljati navedeno določitev samo, kadar se izračunani rezultat razlikuje za določen znesek glede na rezultat, na podlagi katerega je bila opravljena prejšnja določitev, ali kadar se izkaže, da je izračun enak nič.

(6)

Za preprečitev kakršnih koli špekulacij in zagotovitev učinkovitega upravljanja ukrepa bi bilo primerno določiti, da se določitev uvoznih dajatev uporablja od dneva njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Prvi pododstavek člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010 določa, da se za določitev in morebitne prilagoditve ne upoštevajo dnevne uvozne dajatve, ki so se uporabljale pri predhodni določitvi. Število uporabljenih dni torej niha glede na spremembe v petnajstdnevnem obdobju uporabe. Za določitev stalnega števila uporabljenih dni, enakega desetim delovnim dnem, bi bilo treba navedeno določbo odpraviti.

(8)

Drugi pododstavek člena 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010 določa, da je intervencijska cena, ki jo je treba uporabiti za izračun dajatev, cena tistega meseca, v katerem se uvozna dajatev uporablja. Ob upoštevanju dejstva, da mesečna zvišanja intervencijske cene ne veljajo več od tržnega leta 2009/2010 za trdo pšenico in od tržnega leta 2010/2011 za navadno pšenico, ječmen, koruzo in sirek ter da je intervencijska cena, ki jo je treba uporabiti, fiksna, bi bilo navedeno določbo treba spremeniti.

(9)

Drugi pododstavek člena 2(3) Uredbe (EU) št. 642/2010 določa objavo dajatev v Uradnem listu Evropske unije ob vsakem določanju ali prilagajanju. Glede na to, da je prilagajanje odpravljeno, bi bilo treba navedeno določbo spremeniti.

(10)

Člen 5 Uredbe (EU) št. 642/2010 določa, da se reprezentativne uvozne cene CIF za trdo pšenico določijo zlasti na podlagi referenčne borze iz Priloge III k Uredbi, tj. Minneapolis Grain Exchange. Zaradi spremenjenega obsega proizvodnje Združenih držav na mednarodnem trgu trde pšenice navedena borza ne zagotavlja več reprezentativne in zanesljive ocene trga trde pšenice. Poleg tega je drugih virov informacij na svetovnem trgu trde pšenice premalo ali so preveč nezanesljivi, da bi lahko zagotavljali osnovo za določitev uvoznih dajatev za ta proizvod. Iz virov, ki so na voljo, sledi tudi, da so gibanja cen kakovostne trde pšenice in kakovostne navadne pšenice, izvoženih iz Združenih držav, primerljiva. Zato bi bilo treba za kakovostno trdo pšenico uporabiti dajatev, izračunano za kakovostno navadno pšenico. Za srednje kakovostno trdo pšenico in trdo pšenico nizke kakovosti bi bilo treba upoštevati znižanja, povezana s kakovostjo zdroba.

(11)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 (5) s 1. januarjem 2012 določa spremembe oznak KN za žita. Zato bi bilo treba sklice na oznake KN, ki jih zajema Uredba (EU) št. 642/2010, prilagoditi navedenim spremembam.

(12)

Uredbo (EU) št. 642/2010 bi bilo zato treba spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1.   Ne glede na stopnje uvoznih dajatev skupne carinske tarife je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 11 00, 1001 19 00, ex 1001 91 20 (navadna semenska pšenica), ex 1001 99 00 (kakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka intervencijski ceni, ki velja v trenutku uvoza, povečani za 55 % in nato znižani za uvozno ceno CIF, ki velja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatev skupne carinske tarife, kakor je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.

2.   Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 se za proizvode iz navedenega odstavka redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

3.   Stopnje uvoznih dajatev skupne carinske tarife iz odstavka 1 so stopnje, ki se uporabljajo v trenutku, določenem v členu 112 Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2.

člen 2 se spremeni:

3.

člen 5 se spremeni:

4.

prilogi II in III se nadomestita z besedilom v Prilogi k tej uredbi.