20.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/6

(1)

Unija in države članice so si zastavile cilj preprečevati goljufije, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, med drugim tudi tihotapljenje in ponarejanje cigaret. Da bi izboljšali dolgoročni učinek porabe in preprečili podvajanje, bi bilo treba poskrbeti za tesno in redno sodelovanje ter usklajevanje na ravni Unije in med organi držav članic.

(2)

Dejavnosti, katerih cilj je zagotavljati boljše obveščanje, specializirano usposabljanje, vključno s primerjalnimi analizami zakonodaje, in tehnično in znanstveno pomoč, pomembno prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije ter hkrati omogočajo doseganje enakovredne stopnje zaščite po vsej Uniji.

(3)

Pretekla podpora takim dejavnostim prek Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (program Herkul), ki je bil spremenjen in podaljšan s Sklepom št. 878/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) (program Herkul II), je omogočila izboljšanje dejavnosti Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(4)

Komisija je opravila pregled dosežkov programa Herkul II, v katerem je poročala o vložkih v program in realizaciji programa.

(5)

Komisija je leta 2011 izvedla oceno učinka, da bi presodila, ali bi bilo treba ta program nadaljevati.

(6)

Za nadaljevanje in celo za razvijanje dejavnosti na ravni Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, med drugim tudi tihotapljenja in ponarejanja cigaret, bi bilo treba sprejeti nov program (v nadaljnjem besedilu: program), pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi nove izzive v času proračunske varčnosti.

(7)

Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati priporočila in ukrepe iz sporočila Komisije z dne 6. junija 2013 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU“.

(8)

Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V skladu z navedeno uredbo so nepovratna sredstva namenjena finančni podpori ukrepu, namenjenemu v pomoč za dosego cilja politike Unije, ne smejo pa biti namenjena le za nabavo opreme.

(9)

Program bi moral biti odprt za sodelovanje držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, ter partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, kakor tudi držav Evropskega prostotrgovinskega združenja (EFTA), ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

(10)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti neodvisno vmesno poročilo vrednotenja izvajanja programa ter končno poročilo vrednotenja doseganja ciljev programa. Komisija bi poleg tega morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto posredovati informacije o letnem izvajanju programa, vključno z rezultati financiranih ukrepov ter podatki o doslednosti in dopolnjevanju z drugimi ustreznimi programi in ukrepi na ravni Unije.

(11)

Ta uredba je skladna z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Program bi moral omogočati lažje sodelovanje med državami članicami ter med Komisijo in državami članicami z namenom zaščite finančnih interesov Unije, pri čemer se sredstva uporabljajo učinkoviteje, kot bi se lahko uporabljala na nacionalni ravni. Ukrepanje na ravni Unije je potrebno in upravičeno, ker državam članicam jasno pomaga pri skupni zaščiti splošnega proračuna Unije in nacionalnih proračunov ter spodbuja uporabo skupnih struktur Unije za povečanje obsega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi. Program ne bi smel posegati v pristojnosti držav članic.

(12)

Program bi se moral izvajati v obdobju sedmih let, da bi bilo njegovo trajanje usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (6).

(13)

Da bi bilo mogoče zagotoviti prilagodljivo dodelitev sredstev, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v zvezi s spremembo okvirne dodelitve sredstev. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.

(14)

Komisija bi morala sprejeti letne delovne programe, ki bi vsebovali financirane ukrepe, merila za izbor in dodelitev ter izjemne in ustrezno utemeljene primere, kot so tisti, ki zadevajo države članice, izpostavljene visokemu tveganju v zvezi s finančnimi interesi Unije, v katerih se uporablja najvišja stopnja sofinanciranja v višini 90 % upravičenih stroškov. Komisija bi morala o uporabi te uredbe razpravljati z državami članicami v okviru Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij, ustanovljenega na podlagi Sklepa Komisije 94/140/ES (7).

(15)

Države članice bi si morale prizadevati za povečanje svojih finančnih prispevkov znotraj stopnje sofinanciranja za nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo v okviru programa.

(16)

Komisija bi morala sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so letni delovni programi skladni in komplementarni z drugimi ustreznimi programi, ki jih financira Unija, zlasti na področju carine, kar bi povečalo skupen učinek ukrepov iz programa in preprečilo vsakršno morebitno prekrivanje programa z drugimi programi.

(17)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa določa finančna sredstva, ki so za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom ključna referenca v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8).

(18)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.

(19)

Sklep št. 804/2004/ES bi bilo treba razveljaviti. Sprejeti bi bilo treba prehodne ukrepe, da se omogoči dopolnitev finančnih obveznosti v zvezi z ukrepi v okviru navedenega sklepa in izpolnitev obveznosti poročanja, določenih v njem.

(20)

Treba je zagotoviti nemoten prehod brez prekinitve med programom Herkul II in programom, prav tako je ustrezno uskladiti trajanje programa z Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013. Zato bi se program moral uporabljati od 1. januarja 2014 –

(a)

razvoju dejavnosti na ravni Unije in držav članic za preprečevanje goljufij, korupcije in kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključno z bojem proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret;

(b)

okrepljenemu nadnacionalnemu sodelovanju in usklajevanju na ravni Unije, in sicer med organi držav članic, Komisijo in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), ter zlasti glede uspešnosti in učinkovitosti čezmejnih operacij;

(c)

učinkovitemu preprečevanju goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, z zagotavljanjem skupnega specializiranega usposabljanja za osebje nacionalnih in regionalnih uprav ter druge zainteresirane strani.

(a)

številom zasegov, zaplemb in povračil na podlagi primerov goljufij, odkritih s skupnimi ukrepi in čezmejnimi operacijami;

(b)

dodano vrednostjo in učinkovito uporabo sofinancirane tehnične opreme;

(c)

izmenjavo informacij med državami članicami o rezultatih, ki so bili doseženi s tehničnim materialom;

(d)

številom in vrsto dejavnosti usposabljanja, vključno z obsegom specializiranega usposabljanja.

(a)

dvigniti raven preprečevanja in preiskovanja goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti nad trenutne ravni z okrepitvijo nadnacionalnega in multidisciplinarnega sodelovanja;

(b)

povečati zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami z olajševanjem izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks, vključno z izmenjavo osebja;

(c)

okrepiti boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim z zagotavljanjem tehnične in operativne podpore nacionalnim preiskovalnim organom ter zlasti carinskim organom in organom pregona;

(d)

omejiti trenutno znano izpostavljenost finančnih interesov Unije goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z namenom zmanjšanja razvoja nezakonitih gospodarskih dejavnosti na glavnih področjih tveganja, kot so organizirane goljufije, vključno s tihotapljenjem in ponarejanjem cigaret;

(e)

zvišati stopnjo razvoja posebnega pravnega in sodnega varstva finančnih interesov Unije pred goljufijami s spodbujanjem primerjalne analize zakonodaje.

(a)

nacionalne ali regionalne uprave sodelujoče države iz člena 7(1), ki spodbujajo krepitev ukrepanja na ravni Unije za zaščito njenih finančnih interesov;

(b)

raziskovalni in izobraževalni inštituti ter nepridobitni subjekti, ki so ustanovljeni in delujejo vsaj eno leto v sodelujoči državi iz člena 7(1) in ki spodbujajo krepitev ukrepanja na ravni Unije za zaščito njenih finančnih interesov.

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b)

partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija. Zadevne partnerske države sodelujejo v programu v skladu z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju v programih Unije;

(c)

države Evropskega prostotrgovinskega združenja (EFTA), ki sodelujejo v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) v skladu s pogoji iz Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(a)

zagotavljanje specializirane tehnične pomoči pristojnim organom držav članic z enim ali več od naslednjega:

(b)

organiziranje ciljnega specializiranega usposabljanja, delavnic za usposabljanje na področju analize tveganja in po potrebi konferenc, katerih cilj je eno ali več od naslednjega:

(c)

kateri koli drugi ukrep, ki ni zajet v točkah (a) ali (b) tega člena in je določen v letnih delovnih programih iz člena 11 ter potreben za doseganje splošnih, posebnih in operativnih ciljev iz členov 3, 4 oziroma 5.

(a)

nepovratnih sredstev;

(b)

javnih naročil;

(c)

povračil stroškov sodelovanja v dejavnostih iz programa, ki jih imajo predstavniki iz člena 7(3).

(a)

do 31. decembra 2017 neodvisno vmesno poročilo vrednotenja v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov, rezultati in učinki, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe sredstev in njegovo dodano vrednostjo za Unijo, kar je podlaga za odločanje o podaljšanju, spremembi ali začasni ustavitvi ukrepov; vmesno poročilo vrednotenja poleg tega obravnava možnosti poenostavitve, notranjo in zunanjo skladnost programa, nadaljnji pomen vseh ciljev programa ter prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast; upošteva tudi rezultate ocene doseganja ciljev programa Herkul II;

(b)

do 31. decembra 2021 končno poročilo vrednotenja o doseganju ciljev programa, vključno z njegovo dodano vrednostjo; poleg tega se ocenijo dolgoročni učinki programa in njihova trajnost, da bi se lahko to upoštevalo pri odločitvi o morebitnem podaljšanju, spremembi ali začasni ukinitvi katerega koli naslednjega programa.