DIREKTIVA SVETA 2014/48/EU

z dne 24. marca 2014

o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 2003/48/ES (3) se v državah članicah uporablja od 1. julija 2005 in se je v mejah, določenih z njenim področjem uporabe, v prvih treh letih uporabe izkazala za učinkovito. Vendar iz prvega poročila Komisije z dne 15. septembra 2008 o njeni uporabi izhaja, da ciljev, zapisanih v soglasno sprejetih sklepih Sveta na zasedanju 26. in 27. novembra 2000, ne izpolnjuje v celoti. Zlasti ne zajema nekaterih finančnih instrumentov, enakovrednih obrestonosnim vrednostnim papirjem, in nekaterih posrednih načinov posedovanja obrestonosnih vrednostnih papirjev.

(2)

Da bi lahko bolje izpolnili cilj Direktive 2003/48/ES, je treba najprej izboljšati kakovost informacij za ugotavljanje identitete in rezidentstva upravičenih lastnikov. V ta namen bi moral plačilni zastopnik uporabiti datum in kraj rojstva ter davčno številko, če ta obstaja, ali ustrezno drugo številko, ki jo dodelijo države članice. Direktiva 2003/48/ES državam članicam ne nalaga obveznosti uvedbe davčnih številk. V ta namen bi bilo treba izboljšati tudi informacije v zvezi s skupnimi računi in drugimi primeri skupnega upravičenega lastništva.

(3)

Direktiva 2003/48/ES se uporablja samo za plačila obresti v neposredno korist posameznikov, ki so rezidenti Unije. Ti posamezniki se lahko zato izognejo določbam Direktive 2003/48/ES s posredništvom subjekta ali pravnega dogovora, zlasti takega, ki je osnovan v jurisdikciji, v kateri obdavčitev dohodka, plačanega temu subjektu ali dogovoru, ni zagotovljena. Ob upoštevanju ukrepov proti pranju denarja, določenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (4), je zato primerno od plačilnih zastopnikov zahtevati, da za plačila nekaterim subjektom ali pravnim dogovorom, ki so osnovani ali imajo sedež dejanske uprave v nekaterih državah ali ozemljih, kjer se Direktiva 2003/48/ES ali ukrepi z enakim ali enakovrednim učinkom ne uporabljajo, uporabijo „pristop spregleda“. Ti plačilni zastopniki bi morali uporabljati informacije, ki jih že imajo o dejanskih upravičenih lastnikih takih subjektov ali pravnih dogovorov, da se zagotovi uporaba Direktive 2003/48/ES, kadar je tako ugotovljeni upravičeni lastnik posameznik in rezident države članice, ki ni država članica, v kateri je ustanovljen plačilni zastopnik. Da bi zmanjšali upravno breme plačilnih zastopnikov, bi bilo treba sestaviti okviren seznam subjektov in pravnih dogovorov v tretjih državah in jurisdikcijah, za katere velja ta ukrep.

(4)

Poleg tega bi bilo treba preprečiti izogibanje določbam Direktive 2003/48/ES z umetnim posredovanjem plačil obresti prek nosilcev gospodarske dejavnosti, ustanovljenih zunaj Unije. Zato je treba jasno določiti naloge nosilcev gospodarske dejavnosti za primere, ko vedo, da je plačilo obresti nosilcu gospodarske dejavnosti, ustanovljenemu zunaj ozemlja uporabe Direktive 2003/48/ES, opravljeno v korist posameznika, za katerega vedo, da je rezident druge države članice in ki se lahko šteje za njihovo stranko. V takih okoliščinah bi bilo treba te nosilce gospodarskih dejavnosti obravnavati kot plačilne zastopnike. S tem bi zlasti pripomogli k preprečevanju možnih zlorab mednarodne mreže finančnih institucij, in sicer podružnic, hčerinskih in povezanih družb ter holdingov, za izogibanje Direktivi 2003/48/ES.

(5)

Izkušnje so pokazale, da je treba dodatno pojasniti obveznost delovanja kot plačilni zastopnik ob prejemu plačila obresti. Zlasti bi bilo treba jasno opredeliti posredniške strukture, za katere velja ta obveznost. Subjekti in pravni dogovori, za katere ne velja učinkovito obdavčevanje, bi morali ob prejemu kakršnega koli plačila obresti od katerega koli predhodnega gospodarskega subjekta v plačilni verigi uporabljati določbe Direktive 2003/48/ES. Okviren seznam takih subjektov in pravnih dogovorov v vsaki državi članici bo omogočal lažje izvajanje novih določb.

(6)

Iz prvega poročila o uporabi Direktive 2003/48/ES izhaja, da se je uporabi določb te direktive mogoče izogniti z uporabo finančnih instrumentov, ki so ob upoštevanju stopnje tveganja, prilagodljivosti in dogovorjene donosnosti enakovredni dolžniškim terjatvam. Zato je treba zagotoviti, da bo v njej zajet tudi drug, obrestim bistveno enakovreden dohodek in ne samo obresti.

(7)	Podobno bi morale biti v področje uporabe Direktive 2003/48/ES vključene pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki vsebujejo zajamčen donos ali katerih učinkovitost je več kot 40-odstotno vezana na dohodek od dolžniških terjatev ali enakovreden dohodek, zajet z navedeno direktivo.

(8)

Kar zadeva naložbene sklade, ustanovljene v Uniji, Direktiva 2003/48/ES trenutno zajema samo dohodek, prejet prek kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki dobi dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki je med drugim razveljavila in nadomestila Direktivo Sveta 85/611/EGS (6). Enakovreden dohodek od ne-KNPVP spada v področje uporabe Direktive 2003/48/ES samo, kadar so ne-KNPVP subjekti brez pravne osebnosti in zato delujejo kot plačilni zastopniki ob plačilu ali ob zagotovilu plačila obresti. Da se zagotovi uporaba enakih pravil za vse naložbene sklade ali sheme, neodvisno od njihove pravne oblike, bi bilo treba sklicevanje v Direktivi 2003/48/ES na Direktivo 85/611/EGS nadomestiti s sklicevanjem na njihovo registracijo v skladu s pravom države članice ali njihovimi pravili za sklade ali instrumenti o ustanovitvi, ki jih ureja pravo ene od držav članic. Enako obravnavo bi bilo treba zagotoviti tudi ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

(9)	Kar zadeva naložbene sklade, ki niso ustanovljeni v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, je treba pojasniti, da direktiva zajema obresti in enakovreden dohodek vseh teh skladov, ne glede na njihovo pravno obliko in način ponudbe vlagateljem.

(10)

Pojasniti bi bilo treba opredelitev pojma plačilo obresti in s tem zagotoviti, da se pri izračunu odstotka sredstev, vloženih v take instrumente, upoštevajo neposredne in posredne naložbe v dolžniške terjatve. Da se plačilnim zastopnikom omogoči uporaba Direktive 2003/48/ES za dohodek, ki izhaja iz kolektivnih naložbenih podjemov, ustanovljenih v drugih državah, bi bilo poleg tega treba pojasniti, da izračun sestave sredstev za obravnavo nekaterih vrst dohodka takih podjemov ureja zakonodaja države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri so ustanovljeni.

(11)

Tako postopek s predložitvijo potrdila, ki omogoča upravičenim lastnikom, rezidentom za davčne namene v eni državi članici, da se izognejo obdavčitvi z davčnim odtegljajem plačil obresti, prejetih v državi članici, navedeni v členu 10(1) Direktive 2003/48/ES, kot tudi nadomestni postopek prostovoljnega razkritja državi, v kateri je upravičeni lastnik rezident, imata dobre strani. Kljub temu pa je postopek prostovoljnega razkritja za upravičenega lastnika manj obremenjujoč, zato je primerno, da o izbiri postopka odločajo upravičeni lastniki.

(12)	Države članice bi morale zagotoviti ustrezne statistične podatke o uporabi Direktive 2003/48/ES, s katerimi bo Komisija dopolnila informacije, potrebne za pripravo poročila o uporabi navedene direktive, ki se predloži Svetu vsaka tri leta.

(13)	V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7), države članice za svoje potrebe in v interesu Evropske unije pripravijo ter objavijo lastne tabele, v katerih bo kar najbolje prikazano razmerje med to direktivo in ukrepi za prenos.

(14)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2003/48/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(15)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotavljati učinkovito obdavčevanje dohodka od prihrankov v obliki čezmejnih plačil obresti, ki so v vseh državah članicah na splošno vključene v obdavčljiv dohodek rezidenčnih posameznikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)	Direktivo 2003/48/ES bi bilo treba spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2003/48/ES se spremeni:

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da plačilni zastopniki in drugi nosilci gospodarske dejavnosti, ki so ustanovljeni oziroma, kjer je ustrezno, imajo sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju, opravljajo vse naloge, potrebne za izvajanje te direktive, ne glede na kraj ustanovitve dolžnika iz terjatve, ki prinaša obresti.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Opredelitve določenih pojmov

V tej direktivi:

(a)	‚nosilec gospodarske dejavnosti‘ pomeni kreditno ali finančno institucijo, katero koli drugo pravno osebo, fizično osebo, ki pri opravljanju poklicne dejavnosti redno ali občasno izvede ali zagotovi plačilo obresti v smislu te direktive;

(b)

‚sedež dejanske uprave‘ subjekta, ki je ali ni pravna oseba, pomeni naslov, kjer se sprejemajo ključne upravne odločitve, potrebne za opravljanje njegove dejavnosti kot celote. Če se takšne odločitve sprejemajo v več kot eni državi ali jurisdikciji, se šteje, da je sedež dejanske uprave na naslovu, kjer se sprejema večina ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive;

(c)

‚sedež dejanske uprave‘ skrbniškega sklada ali drugega pravnega dogovora pomeni:

(i)

stalni naslov fizične osebe, ki nosi glavno odgovornost za ključne upravne odločitve v zvezi s sredstvi pravnega dogovora, ali stalni naslov skrbnika, če gre za skrbniški sklad. Če takšno glavno odgovornost nosi več kot ena fizična oseba, se šteje, da je sedež dejanske uprave na stalnem naslovu osebe, ki nosi glavno odgovornost za večino ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive, ali

(ii)

naslov, na katerem pravna oseba, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje sredstev pravnega dogovora, ali skrbnik, če gre za skrbniški sklad, sprejema ključne upravne odločitve v zvezi s temi sredstvi. Če se ključne upravne odločitve sprejemajo v več kot eni državi ali jurisdikciji, se šteje, da je sedež dejanske uprave na naslovu, kjer se sprejema večina ključnih upravnih odločitev v zvezi s sredstvi, ki prinašajo obresti v smislu te direktive;

(d)	‚velja učinkovito obdavčevanje‘ pomeni, da je subjekt ali pravni dogovor zavezan za plačilo davka od svojega celotnega dohodka ali od dela dohodka, pripisanega udeležencem nerezidentom, vključno od kakršnih koli plačil obresti.“;

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Opredelitev upravičenega lastnika

1. V tej direktivi in brez poseganja v odstavke 2 do 4 ‚upravičeni lastnik‘ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti, ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da ga ni prejel sam ali da ni bilo zagotovljeno v njegovo korist, kar pomeni, da:

(a)	deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 4(1);

(b)	deluje v imenu subjekta, ki je ali ni pravna oseba, in nosilcu gospodarske dejavnosti, ki izvede ali zagotovi plačilo obresti, razkrije naziv, pravno obliko, naslov kraja ustanovitve subjekta in – če je ta v drugi državi ali jurisdikciji – naslov sedeža dejanske uprave subjekta;

(c)	deluje v imenu pravnega dogovora in nosilcu gospodarske dejavnosti, ki izvede ali zagotovi plačilo obresti, razkrije naziv – če je znan –, pravno obliko in naslov sedeža dejanske uprave pravnega dogovora ter naziv pravne ali fizične osebe iz točke (c) člena 1a, ali

(d)	deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, in identiteto tega upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku v skladu s členom 3(2).

2. Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja točka (a), (b) ali (c) odstavka 1, izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika v skladu s členom 3(2). Če plačilni posrednik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

3. Kadar nosilec gospodarske dejavnosti, za katerega se tudi uporablja člen 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (*1), izvede ali zagotovi plačilo obresti subjektu ali pravnemu dogovoru, za katerega ne velja učinkovito obdavčevanje in ki je ustanovljen ali ima sedež dejanske uprave v državi ali jurisdikciji zunaj ozemlja, določenega v členu 7 te direktive, in zunaj ozemlja uporabe sporazumov in dogovorov, ki določajo enake ali enakovredne ukrepe tistim iz te direktive, se uporabljajo drugi do peti pododstavek tega odstavka.

Šteje se, da je bilo plačilo izvedeno ali zagotovljeno v neposredno korist katerega koli posameznika, ki je rezident države članice, ki ni država nosilca gospodarske dejavnosti, in je v členu 3(6) Direktive 2005/60/ES opredeljen kot dejanski lastnik subjekta ali pravnega dogovora. Identiteta tega posameznika se ugotovi v skladu z dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 7 in točke (b) člena 8(1) navedene direktive. V tej direktivi se navedeni posameznik šteje tudi za upravičenega lastnika.

Za vrste subjektov in pravnih dogovorov z okvirnega seznama v Prilogi I se za namene prvega pododstavka šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje.

Nosilec gospodarske dejavnosti iz prvega pododstavka določi pravno obliko in kraj ustanovitve ali, če je ustrezno, sedež dejanske uprave subjekta ali pravnega dogovora z uporabo podatkov, ki jih razkrije kateri koli posameznik, ki deluje v imenu subjekta ali pravnega dogovora, zlasti v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 1, razen če ima nosilec gospodarske dejavnosti na voljo zanesljivejše podatke, ki kažejo, da so bili prejeti podatki netočni ali nepopolni za namene uporabe tega odstavka.

Kadar subjekt ali pravni dogovor ne spada v nobeno vrsto iz Priloge I ali kadar sicer spada v katero od teh vrst, vendar trdi, da zanj velja učinkovito obdavčevanje, nosilec gospodarske dejavnosti iz prvega pododstavka ugotovi, ali zanj velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošno priznanih dejstev ali uradnih dokumentov, ki jih predloži subjekt ali pravni dogovor ali so na voljo v skladu z ukrepi skrbnega pregleda strank, uvedenimi v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

4. Kadar se šteje, da je subjekt ali pravni dogovor plačilni zastopnik ob prejemu plačila obresti ali ob zagotovitvi takega plačila v skladu s členom 4(2), se šteje, da je bilo plačilo obresti obračunano naslednjim posameznikom, ki se v tej direktivi štejejo za upravičene lastnike:

(a)

vsakemu posamezniku, ki je upravičen do prejema dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali ki je upravičen do prejema drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, ko subjekt ali pravni dogovor prejme plačilo ali je plačilo zagotovljeno v njegovem imenu, sorazmerno z njegovo upravičenostjo do tega dohodka;

(b)

za vsak del dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali vsak del drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, do katerega ni upravičen noben posameznik iz točke (a), ko subjekt ali pravni dogovor prejme plačilo ali je to zagotovljeno v njegovem imenu, vsakemu posamezniku, ki je posredno ali neposredno prispeval k sredstvom zadevnega subjekta ali pravnega dogovora, ne glede na to, ali je tak posameznik upravičen do sredstev ali dohodka subjekta ali pravnega dogovora;

(c)

če ob prejemu ali zagotovitvi plačila obresti, ni posameznikov iz točke (a) ali (b), ki bi bili skupaj ali solidarno upravičeni do celotnega dohodka, ki izhaja iz sredstev, ki prinašajo tako plačilo, ali do vseh drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo, vsakemu posamezniku, sorazmerno z njegovo upravičenostjo do tega dohodka, ki naknadno postane upravičen do celotnih ali dela sredstev, ki prinašajo plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo tako plačilo obresti. Celotni znesek, za katerega se šteje, da je bil obračunan takemu posamezniku, ne sme presegati zneska plačila obresti, ki ga prejme subjekt ali pravni dogovor oziroma mu je zagotovljen, po odbitku katerega koli dela, ki je bil v skladu s tem odstavkom pripisan posamezniku iz točke (a) ali (b).

(*1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).“;"

člena 3 in 4 se nadomestita z:

„Člen 3

Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov

1. Vsaka država članica na svojem ozemlju sprejme in zagotovi uporabo potrebnih postopkov, ki plačilnemu zastopniku omogočajo identifikacijo upravičenih lastnikov in njihovo rezidentstvo za namene členov 8 do 12.

Taki postopki so v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v odstavkih 2 in 3.

2. Plačilni posrednik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim posrednikom in upravičenim lastnikom, na naslednji način:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljata ime in naslov, iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi v državi, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo 2005/60/ES;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljajo ime, naslov, datum in kraj rojstva ter v skladu s seznamom iz odstavka 4 davčna številka ali ustrezna druga številka, ki jo dodeli država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene. Pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja pred 1. julijem 2015, se informacije o datumu in kraju rojstva zahtevajo le, če ni podatka o takšni davčni številki ali ustrezni drugi številki.

Podrobni podatki iz točke (b) prvega pododstavka se ugotavljajo na podlagi potnega lista ali uradne osebne izkaznice ali katerega koli drugega uradnega osebnega dokumenta, kot je določen v seznamu iz odstavka 4, kjer je to ustrezno, ki ga predloži upravičeni lastnik. Podrobni podatki, ki jih ni v teh dokumentih, se ugotavljajo na podlagi katerega koli drugega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik.

3. Kadar upravičeni lastnik prostovoljno predloži potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdal pristojni organ države v treh letih pred datumom plačila ali poznejšim datumom, ko se šteje, da se plačilo obračuna upravičenemu lastniku, se za državo njegovega rezidentstva šteje ta država. Če posameznik takega potrdila ne predloži, se za državo njegovega rezidentstva šteje država, v kateri ima stalni naslov. Plačilni zastopnik ugotavlja stalni naslov upravičenega lastnika na podlagi naslednjih minimalnih standardov:

(a)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja trenutni stalni naslov upravičenega lastnika iz najpopolnejših podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi v državi, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo 2005/60/ES;

(b)

pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja trenutni stalni naslov upravičenega lastnika na podlagi naslova, ugotovljenega z identifikacijskimi postopki iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2, ki jih je treba posodobiti glede na najnovejšo dokumentacijo, ki je na voljo plačilnemu zastopniku.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka, kadar upravičeni lastniki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico ali kateri koli drug uradni osebni dokument, izdan v državi članici, in trdijo, da so rezidenti tretje države, se rezidentstvo ugotavlja s potrdilom o davčnem rezidentstvu, ki ga je v treh letih pred datumom plačila ali kasneje, ko se šteje, da se plačilo obračuna upravičenemu lastniku, izdal pristojni organ tretje države, katere rezident naj bi bil upravičeni lastnik po svojih trditvah. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list, uradno osebno izkaznico ali drug uradni osebni dokument. Pri upravičenih lastnikih, o katerih ima plačilni zastopnik na voljo uradno dokumentacijo, ki dokazuje, da niso rezidenti za davčne namene v državi, v kateri imajo stalni naslov, zaradi privilegijev, povezanih z njihovim diplomatskim statusom ali drugimi mednarodno dogovorjenimi pravili, se rezidentstvo ugotavlja s to uradno dokumentacijo, ki jo ima na voljo plačilni zastopnik.

4. Vsaka država članica, ki dodeljuje davčne številke ali ustrezne druge številke, Komisiji do 31. decembra 2014 sporoči strukturo in obliko teh številk in uradno dokumentacijo, ki vsebuje podatke o dodeljenih identifikacijskih številkah. Vsaka država članica Komisijo obvesti tudi, če v zvezi s tem pride do sprememb. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam prejetih podatkov.

Člen 4

Plačilni zastopniki

1. V tej direktivi se nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, ki izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo v neposredno korist upravičenega lastnika, šteje za plačilnega zastopnika.

Za namene tega odstavka ni pomembno, ali je zadevni nosilec gospodarske dejavnosti dolžnik ali izdajatelj terjatve ali vrednostnega papirja, ki prinaša dohodek, ali nosilec gospodarske dejavnosti, ki po nalogu dolžnika ali izdajatelja ali upravičenega lastnika plača dohodek ali zagotovi plačilo dohodka.

V tej direktivi je plačilni zastopnik tudi nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo drugemu nosilcu gospodarske dejavnosti, vključno s stalno poslovno enoto ali hčerinsko družbo prvega nosilca gospodarske dejavnosti, ustanovljenemu zunaj ozemlja iz člena 7 in zunaj ozemlja uporabe sporazumov in dogovorov, ki določajo enake ali enakovredne ukrepe tistim, ki so določeni v tej direktivi, in

(b)

če prvi nosilec gospodarske dejavnosti na podlagi razpoložljivih podatkov utemeljeno domneva, da bo drugi nosilec gospodarske dejavnosti plačal dohodek ali zagotovil tako plačilo v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je posameznik, za katerega prvi nosilec gospodarske dejavnosti ob upoštevanju člena 3 ve, da je rezident druge države članice.

Če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, se za plačilo, ki ga je izvedel ali zagotovil prvi nosilec gospodarske dejavnosti, šteje, da je bilo izvedeno ali zagotovljeno v neposredno korist upravičenega lastnika iz točke (b) navedenega pododstavka.

2. Subjekt ali pravni dogovor, ki ima sedež dejanske uprave v državi članici in za katerega ne velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošnih pravil o neposrednem obdavčenju, ki se uporabljajo v tej državi članici ali v državi članici, v kateri je subjekt ali pravni dogovor ustanovljen, ali v kateri koli državi ali jurisdikciji, kjer je sicer rezident za davčne namene, se ob prejemu plačila obresti ali ob zagotovilu takega plačila šteje za plačilnega zastopnika.

Za vrste subjektov in pravnih dogovorov z okvirnega seznama v Prilogi II se za namene tega odstavka šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje.

Kadar subjekt ali pravni dogovor ne sodi v nobeno vrsto z okvirnega seznama v Prilogi II ali kadar je v tej prilogi sicer zajet, vendar trdi, da zanj velja učinkovito obdavčevanje, nosilec gospodarske dejavnosti ugotovi, ali zanj velja učinkovito obdavčevanje na podlagi splošno priznanih dejstev ali uradnih dokumentov, ki jih predloži subjekt ali pravni dogovor ali so na voljo v skladu z ukrepi skrbnega pregleda strank, uvedenimi v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

Kateri koli nosilec gospodarske dejavnosti, ustanovljen v državi članici, ki izvede plačilo obresti ali zagotovi tako plačilo subjektu ali pravnemu dogovoru iz tega odstavka, ki ima sedež dejanske uprave v državi članici, ki ni država, v kateri je ustanovljen nosilec gospodarske dejavnosti, ob uporabi podatkov, navedenih v četrtem pododstavku člena 2(3), ali drugih razpoložljivih podatkov obvesti pristojni organ v državi članici, kjer je ustanovljen, o naslednjem:

(i)	nazivu subjekta ali pravnega dogovora, če naziv obstaja;

(ii)	njegovi pravni obliki;

(iii)

njegovem sedežu dejanske uprave;

(iv)	celotnem znesku plačila obresti, določenem v skladu s členom 8, izvršenem ali zagotovljenem subjektu ali pravnemu dogovoru;

(v)	datumu zadnjega plačila obresti.

Posamezniki, ki se štejejo za upravičene lastnike plačil obresti, ki so bila izvršena ali zagotovljena subjektom ali pravnim dogovorom iz prvega pododstavka tega odstavka, se določijo v skladu s pravili iz člena 2(4). Kadar se uporablja točka (c) člena 2(4), subjekt ali pravni dogovor, kadar koli posameznik naknadno postane upravičen do sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, zagotovi podatke iz drugega pododstavka člena 8(1). Subjekt ali pravni dogovor obvesti pristojni organ tudi o vsaki morebitni spremembi svojega sedeža dejanske uprave.

Obveznosti iz petega pododstavka veljajo deset let od datuma zadnjega plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen, ali od najnovejšega datuma, ko posameznik postane upravičen do sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pri čemer velja poznejši datum.

Če subjekt ali pravni dogovor v primeru, ko se uporablja točka (c) člena 2(4), premesti svoj sedež dejanske uprave v drugo državo članico, pristojni organ prve države članice sporoči pristojnemu organu nove države članice naslednje podatke:

(i)	znesek plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme ali mu je zagotovljen in še ni krit s preteklimi upravičenji do določenih sredstev;

(ii)

datum zadnjega plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen, ali najnovejši datum, ko posameznik postane upravičen do vseh ali dela sredstev, ki prinašajo tako plačilo obresti, ali do drugih sredstev, ki predstavljajo plačilo obresti, pri čemer velja poznejši datum.

Ta odstavek se ne uporablja, kadar subjekt ali pravni dogovor dokaže, da zanj velja eden od naslednjih primerov:

(a)	je kolektivni naložbeni podjem ali drug kolektivni naložbeni sklad ali shema, kot so opredeljeni v točki (d)(i) in (iii) ali točki (e)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 6(1);

(b)	je institucija, ki zagotavlja pokojninske ali zavarovalne storitve, oziroma podjetje, ki ga je taka institucija pooblastila za upravljanje njenih sredstev;

(c)	je po veljavnih postopkih v državi članici, katere rezident je za davčne namene ali ima v njej sedež dejanske uprave, priznan kot izvzet iz učinkovitega obdavčevanja v okviru splošnih pravil za neposredno obdavčevanje, ker deluje v izključno javnokoristne dobrodelne namene;

(d)	je skupno upravičeno lastništvo, za katero je nosilec gospodarske dejavnosti, ki je izvedel ali zagotovil plačilo, na podlagi člena 3 ugotovil identiteto in rezidentstvo vseh upravičenih lastnikov in nosilec gospodarske dejavnosti zato deluje kot plačilni zastopnik na podlagi odstavka 1 tega člena.

3. Subjekt iz odstavka 2, ki je podoben kolektivnemu naložbenemu podjemu ali kolektivnemu naložbenemu skladu ali shemi iz točke (a) osmega pododstavka odstavka 2, ima možnost, da se za namene te direktive obravnava kot takšen podjem, naložbeni sklad ali shema.

Možnost iz prvega pododstavka tega odstavka lahko subjekt izkoristi tako, da ji država članica, v kateri ima sedež dejanske uprave, izda potrdilo v tem smislu. Pravni subjekt potrdilo predloži nosilcu gospodarske dejavnosti, ki je plačal ali zagotovil plačilo obresti. Nosilec gospodarske dejavnosti je v tem primeru oproščen obveznosti iz četrtega pododstavka odstavka 2.

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba te direktive, države članice določijo podrobna pravila glede možnosti iz prvega pododstavka tega odstavka za subjekte, ki imajo sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju.“;

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Opredelitev plačila obresti

1. V tej direktivi ‚plačilo obresti‘ pomeni:

(a)

obresti, plačane ali pripisane na račun, ki se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko in ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic; kazni zaradi zamude pri plačilih se ne štejejo kot plačila obresti;

(b)

vsak dohodek, plačan, realiziran ali pripisan na račun, ki se nanaša na vrednostne papirje vseh vrst, razen kadar se dohodek neposredno šteje za plačilo obresti v skladu s točko (a), (c), (d) ali (e) in kadar:

(i)	pogoji donosa na kapital, določeni na dan izdaje, zagotavljajo, da vlagatelj ob zapadlosti prejme vsaj 95 % vloženega kapitala, ali

(ii)	pogoji, določeni na dan izdaje, določajo, da je vsaj 95 % dohodka iz vrednostnih papirjev povezanega z obrestmi ali vrstami dohodka iz točk (a), (c), (d) ali (e);

(c)	obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a) in kakršen koli obračunan ali h glavnici pripisan dohodek pri prodaji, povračilu ali odkupu vrednostnih papirjev iz točke (b);

(d)

dohodek, ki bodisi neposredno bodisi posredno, vključno prek subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), izvira iz plačil iz točk (a), (b) ali (c) tega odstavka, če ga razdelijo:

(i)

kolektivni naložbeni podjemi ali drugi kolektivni naložbeni skladi ali sheme, ki so registrirani kot taki v skladu z zakonodajo posamezne države članice ali držav Evropskega gospodarskega prostora, ki niso del Unije, ali ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja zakonodaja v zvezi s kolektivnimi naložbenimi skladi ali shemami ene od teh držav. To velja ne glede na pravno obliko takih podjemov, skladov ali shem in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njihovih delnic ali enot;

(ii)	subjekti, ki so izkoristili možnost iz člena 4(3);

(iii)

kakršen koli kolektivni naložbeni sklad ali shema, ki ni ustanovljena niti na ozemlju iz člena 7 niti v Evropskem gospodarskem prostoru. To velja ne glede na pravno obliko takega sklada ali sheme in ne glede na kakršno koli omejitev na omejeno skupino vlagateljev pri nakupu, prodaji ali odkupu njenih delnic ali enot;

(e)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih, subjektih, naložbenih skladih ali shemah, če ti neposredno ali posredno prek drugih podjemov, skladov ali shem oziroma subjektov ali pravnih dogovorov iz člena 4(2) naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a) tega odstavka ali vrednostne papirje iz točke (b) tega odstavka:

(i)

(ii)	subjekti, ki so izkoristili možnost iz člena 4(3);

(iii)

V tej točki se sredstva, ki jih morajo imeti podjemi ali subjekti oziroma naložbeni skladi ali sheme kot zavarovanje v skladu s svojimi sporazumi, pogodbami ali drugim pravnim dokumentom, da lahko izpolnijo svoje naložbene cilje, in pri katerih vlagatelj ni udeležen in do katerih nima zakonskih pravic, ne štejejo kot dolžniške terjatve iz točke (a) oziroma vrednostni papirji iz točke (b);

(f)

prejemki iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, če

(i)	je v pogodbi določen zajamčen donos dohodka, ali

(ii)	je dejanska izpolnitev pogodbe več kot 40-odstotno povezana z obrestmi ali dohodkom iz točk (a), (b), (c), (d) in (e).

V tej točki se presežni del vsakega povračila ali delnega povračila s strani zavarovalnice pred zapadlostjo pogodbe o življenjskem zavarovanju ter presežni del vsakega zneska nad vsoto vseh plačil zavarovalnici, ki jih zavarovalnica izplača na podlagi iste pogodbe o življenjskem zavarovanju, šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju. V primeru celotnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja na tretjo osebo se presežni del vrednosti prenesene pogodbe nad vsoto vseh plačil zavarovalnici ravno tako šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju. Prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri kateri se izplača samo pokojnina ali fiksna renta, ki se izplačuje najmanj pet let, se kot tak šteje le, če je povračilo ali prenos na tretjo osebo izvršen pred zaključkom petletnega obdobja. Znesek, ki se izplača samo v primeru smrti, invalidnosti ali bolezni, se ne šteje za prejemek iz pogodbe o življenjskem zavarovanju.

Države članice pa imajo možnost, da v opredelitev plačila obresti vključijo dohodek iz točke (e) prvega pododstavka za kolektivne naložbene podjeme ali druge naložbene sklade ali sheme, ki so registrirane v skladu z njihovimi pravili, ali ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja njihovo pravo, le v obsegu, da tak dohodek ustreza dobičkom, ki neposredno ali posredno izvirajo iz plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (c) navedenega pododstavka.

V zvezi s točko (f)(ii) prvega pododstavka ima država članica možnost, da v opredelitev plačila obresti vključi prejemke, ne glede na sestavo izpolnitve, če jih izplača ali se pridobijo od zavarovalnice, ki je ustanovljena v tej državi.

Če država članica uporabi eno ali obe možnosti iz drugega in tretjega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi, da je država članica uporabila to možnost, z dnem take objave pa uporaba te možnosti postane zavezujoča za druge države članice.

2. V zvezi s točko (b) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku dohodka, ki je plačan, realiziran ali pripisan, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku obresti ali dohodka, ki je obračunan ali pripisan h glavnici pri prodaji, povračilu ali odkupu, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točkama (d) in (e) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izhaja iz plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (c) navedenega pododstavka, se skupni znesek dohodka šteje kot plačilo obresti.

V zvezi s točko (f) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o znesku prejemka iz pogodbe o življenjskem zavarovanju, se skupni znesek plačila šteje kot plačilo obresti.

3. V zvezi s točko (e) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima informacij o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve, ustrezne vrednostne papirje ali delnice ali enote, kakor je opredeljeno v omenjenem odstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

V zvezi s točko (f)(ii) prvega pododstavka odstavka 1, kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotni vrednosti izpolnitve, ki je povezana s plačili obresti v smislu točke (a), (b), (c), (d) ali (e) navedenega pododstavka, se šteje, da ta odstotek presega 40 %.

4. Kadar se plačilo obresti, kakor je opredeljeno v odstavku 1, plača ali pripiše na račun subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), se šteje, da se obračuna posamezniku iz člena 2(4). Pri subjektu to velja samo v primeru, da ta ni uporabil možnosti iz člena 4(3).

5. V zvezi s točkama (c) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 imajo države članice možnost, da od plačilnih zastopnikov na svojem ozemlju zahtevajo obračun obresti ali drugega ustreznega dohodka v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta, ter da tako obračunane obresti ali drug ustrezni dohodek obravnavajo kot plačilo obresti, tudi če v tem obdobju ni prodaje, odkupa ali povračila.

6. Z odstopanjem od točk (d) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 imajo države članice možnost, da iz opredelitve plačila obresti izključijo kakršen koli dohodek iz navedenih določb od podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem, ki imajo pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi, ki jih ureja njihovo pravo, če neposredne ali posredne naložbe v dolžniške terjatve iz odstavka 1(a) navedenega pododstavka ali vrednostne papirje iz točke (b) navedenega pododstavka takih podjemov, subjektov, skladov ali shem ne presegajo 15 % njihovih sredstev.

Z odstopanjem od odstavka 4 imajo države članice možnost, da iz opredelitve plačila obresti v odstavku 1 izključijo tista plačila obresti, ki se izvedejo ali pripišejo na račun subjekta ali pravnega dogovora iz člena 4(2), ki ima sedež dejanske uprave na njihovem ozemlju, če neposredne ali posredne naložbe takega subjekta ali pravnega dogovora v dolžniške terjatve iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 ali vrednostne papirje iz točke (b) navedenega pododstavka ne presegajo 15 % njegovih sredstev. Pri subjektu to velja samo v primeru, da ta ni uporabil možnosti iz člena 4(3).

Če država članica uporabi možnost ali obe možnosti iz prvega in drugega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi, da je država članica uporabila to možnost, z dnem take objave pa uporaba te možnosti postane zavezujoča za druge države članice.

7. 40-odstotne mejne vrednosti iz točk (e) in (f)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 od 1. januarja 2016 znašajo 25 %.

8. Odstotki iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 6 se določajo glede na naložbeno politiko ali glede na naložbeno strategijo in cilje, kot jih opredeljuje dokumentacija, ki ureja delovanje zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem.

V tem odstavku dokumentacija vključuje:

(a)	pravila sklada ali instrumente o ustanovitvi zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem;

(b)	kakršen koli sporazum, pogodbo ali drugi pravni dokument, ki ga sklene zadevni podjem, subjekt, naložbeni sklad ali shema, ki je na voljo nosilcu gospodarske dejavnosti, in

(c)	kakršen koli prospekt ali podoben dokument, ki ga izdajo zadevni podjemi, subjekti, naložbeni skladi ali sheme ali je izdan v njihovem imenu in je na voljo njihovim vlagateljem.

Če naložbena politika oziroma naložbena strategija in cilji v tej dokumentaciji niso opredeljeni, se odstotne vrednosti določajo glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov, subjektov, naložbenih skladov ali shem, kot izhaja iz povprečja sredstev na začetku ali na dan izdaje njihovega prvega polletnega poročila in na koncu njihovega zadnjega obračunskega obdobja pred dnem, na katerega plačilni zastopnik upravičenemu lastniku plača ali zagotovi plačilo obresti. Pri novoustanovljenih podjemih, subjektih, naložbenih skladih ali shemah ta dejanska sestava izhaja iz povprečja sredstev na datum začetka in datum prve ocene sredstev, kot je določeno v dokumentaciji, ki ureja delovanje zadevnih podjemov, pravnih subjektov, skladov ali shem.

Sestava sredstev se ugotovi v skladu z veljavnimi pravili države članice ali države Evropskega gospodarskega prostora, ki ni članica Unije, v kateri je kot takšen registriran kolektivni naložbeni podjem ali drug kolektivni naložbeni sklad ali shema, oziroma v skladu s pravom te države, ki ureja njena pravila ali instrumente o ustanovitvi. Ugotovljena sestava je kot taka zavezujoča za druge države članice.

9. Dohodek iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 se za plačilo obresti šteje samo v obsegu, v katerem so bili vrednostni papirji, iz katerih izvira, prvič izdani 1. julija 2014 ali pozneje. Vrednostni papirji, izdani pred tem datumom, se ne upoštevajo, kar zadeva odstotni vrednosti iz točke (e) navedenega pododstavka in odstavka 6.

10. Prejemki iz pogodbe o življenjskem zavarovanju se za plačilo obresti na podlagi točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 štejejo samo v obsegu, v katerem so bile pogodbe o življenjskem zavarovanju, iz katerih izvirajo, prvič sklenjene 1. julija 2014 ali pozneje.

11. Države članice imajo možnost, da upoštevajo dohodek iz točke (e)(i) prvega pododstavka odstavka 1, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v registriranih kolektivnih naložbenih podjemih, ki niso KNPVP, priznani v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kot plačilo obresti samo v obsegu, ki se obračuna tem podjemom na dan 1. julija 2014 ali pozneje.

(*2) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).“;"

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Podatki, ki jih sporoča plačilni zastopnik

1. Če je upravičeni lastnik rezident druge države članice, kot je država članica, v kateri je ustanovljen plačilni zastopnik, so minimalni podatki, ki jih mora plačilni zastopnik sporočati pristojnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen:

(a)	identiteta in rezidentstvo upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s členom 3, ali pri skupnem upravičenem lastništvu identiteta in rezidentstvo vseh upravičenih lastnikov, ki spadajo v področje uporabe člena 1(1);

(b)	naziv in naslov plačilnega zastopnika;

(c)	številka računa upravičenega lastnika, ali če nima računa, podatki o dolžniški terjatvi, iz katere izhaja plačilo obresti, ali o pogodbi o življenjskem zavarovanju, vrednostnem papirju ali delnici ali enoti, iz katerih izhaja tako plačilo;

(d)	podatki o plačilu obresti v skladu z odstavkom 2.

Če je upravičeni lastnik rezident države članice, ki ni država članica, v kateri ima plačilni zastopnik iz člena 4(2) sedež dejanske uprave, takšen plačilni zastopnik predloži pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, podatke, določene v točkah (a) do (d) prvega pododstavka tega odstavka. Tak plačilni zastopnik sporoči tudi naslednje:

(i)	skupni znesek prejetih ali zagotovljenih plačil obresti, za katere se šteje, da se obračunajo njihovim upravičenim lastnikom;

(ii)	če posameznik v skladu s točko (c) člena 2(4) postane upravičeni lastnik, znesek, za katerega se šteje, da se obračuna temu posamezniku, ter datum takega obračuna.

2. Minimalni podatki o plačilu obresti, ki jih mora sporočati plačilni zastopnik, so razčlenjeni na naslednje skupine plačil obresti in vsebujejo:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 6(1): znesek plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi znesek vsakega plačanega, realiziranega ali pripisanega dohodka bodisi skupni znesek plačila;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): znesek obresti ali dohodka iz navedenih točk ali skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila;

(d)	v primeru plačila obresti v smislu točke (d) prvega pododstavka člena 6(1): znesek dohodka iz navedene točke ali skupni znesek razdelitve;

(e)	v primeru plačila obresti v smislu člena 6(4): znesek obresti, ki se lahko pripiše vsakemu upravičenemu lastniku, ki spada v področje uporabe člena 1(1);

(f)	če država članica uporabi možnost iz člena 6(5): znesek letno obračunanih obresti ali drugega ustreznega dohodka;

(g)

v primeru plačila obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi prejemek, izračunan v skladu s to določbo, bodisi skupni znesek plačila. Če v primeru prenosa na tretjo osebo plačilni zastopnik nima nobenih podatkov o preneseni vrednosti: vsoto izplačil zavarovalnici v skladu s pogodbo o življenjskem zavarovanju.

Ko plačilni zastopnik sporoči skupne zneske iz točk (b), (c), (d) in (g) prvega pododstavka tega odstavka, o tem obvesti pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljen, ali – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – pristojni organ države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave.

3. Pri skupnem upravičenem lastništvu plačilni zastopnik pristojnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen, ali – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež dejanske uprave, sporoči, ali je sporočeni znesek za vsakega upravičenega lastnika polni znesek, ki se lahko pripiše upravičenim lastnikom skupaj, delež, ki dejansko pripada zadevnemu upravičenemu lastniku, ali enakovredni delež.

4. Ne glede na odstavek 2 države članice lahko dovolijo plačilnim zastopnikom, da poročajo samo:

(a)	v primeru plačil obresti v smislu točk (a), (b) ali (d) prvega pododstavka člena 6(1): skupni znesek obresti ali dohodka;

(b)	v primeru plačil obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): skupni znesek iztržka od prodaje, odkupa ali povračila v zvezi s takimi plačili;

(c)

v primeru plačil obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi prejemke, o katerih pristojni organ države članice rezidentstva upravičenega lastnika ni bil obveščen drugače s strani plačilnega zastopnika, neposredno ali prek njegovega davčnega zastopnika ali pristojnega organa druge države članice v skladu s katero koli zakonodajno določbo, ki se razlikuje od določb, potrebnih za izvajanje te direktive, bodisi skupni znesek, izplačan na podlagi pogodb o življenjskem zavarovanju, iz katerih izhajajo taka plačila.

Plačilni zastopnik mora navesti, ali sporoča skupne zneske iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.“;

člen 9 se spremeni:

(a)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a. Pristojni organ države članice, v kateri je ustanovljen nosilec gospodarske dejavnosti, sporoči podatke iz četrtega pododstavka člena 4(2) pristojnemu organu druge države članice, v kateri ima subjekt ali pravni dogovor sedež dejanske uprave.

1b. Če plačilni zastopnik v smislu člena 4(2) premesti sedež dejanske uprave v drugo državo članico, pristojni organ prve države članice pristojnemu organu nove države članice sporoči podatke iz sedmega pododstavka člena 4(2).“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v šestih mesecih po izteku davčnega leta države članice plačilnega zastopnika ali nosilca gospodarske dejavnosti ter zajema naslednje primere, ki so nastopili v tem letu:

(i)	vsa plačila obresti;

(ii)	vse primere, ko posamezniki v skladu s členom 2(4) postanejo upravičeni lastniki;

(iii)

vse premestitve sedeža dejanske uprave plačilnega zastopnika iz člena 4(2).“;

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V prehodnem obdobju, ki se začne z dnem iz člena 17(2) in (3), ter ob upoštevanju člena 13(1) Luksemburg in Avstrija nista dolžna uporabljati določb iz poglavja II.

Navedeni državi prejemata podatke od druge države članice v skladu s poglavjem II.

V prehodnem obdobju je cilj te direktive zagotoviti minimalno stopnjo učinkovitega obdavčevanja prihrankov v obliki plačil obresti, ki se v državi članici plačajo upravičenim lastnikom, ki so posamezniki in za davčne namene rezidenti druge države članice.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Po končanem prehodnem obdobju morata Luksemburg in Avstrija začeti uporabljati določbe iz poglavja II ter prenehati uporabljati davčni odtegljaj in delitev prihodkov iz členov 11 in 12. Če se v prehodnem obdobju Luksemburg ali Avstrija odločita za uporabo določb iz poglavja II, prenehata uporabljati davčni odtegljaj in delitev prihodkov iz členov 11 in 12.“;

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Če je upravičeni lastnik rezident države članice, ki ni država članica, v kateri je plačilni zastopnik ustanovljen, ali v kateri ima – v primeru plačilnega zastopnika iz člena 4(2) – sedež dejanske uprave, Luksemburg in Avstrija v prehodnem obdobju iz člena 10 pobirata davčni odtegljaj po stopnji 15 % v prvih treh letih prehodnega obdobja, po stopnji 20 % v nadaljnjih treh letih in nato po stopnji 35 %.

2. Plačilni zastopnik pobira davčni odtegljaj na naslednji način:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska plačanega, realiziranega ali pripisanega dohodka;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu točke (c) ali (e) prvega pododstavka člena 6(1): bodisi od zneska obresti ali dohodka iz navedenih točk bodisi z enakovredno dajatvijo od skupnega zneska iztržka od prodaje, odkupa ali povračila, ki bremeni upravičenega lastnika;

(d)	v primeru plačila obresti v smislu točke (d) prvega pododstavka člena 6(1): od zneska dohodka iz navedene točke;

(e)

v primeru plačila obresti v smislu člena 6(4): od zneska obresti, ki se lahko pripišejo vsakemu upravičenemu lastniku, ki spada v področje uporabe člena 1(1). Celotni znesek, od katerega se obračuna davek, ne sme presegati zneska plačila obresti, ki ga subjekt ali pravni dogovor prejme oziroma mu je zagotovljen;

(f)	če država članica uporabi možnost iz člena 6(5): od zneska letno obračunanih obresti ali drugega ustreznega dohodka;

(g)

v primeru plačila obresti v smislu točke (f) prvega pododstavka člena 6(1): od prejemka, izračunanega v skladu s to določbo. Države članice lahko plačilnim zastopnikom dovolijo, da pobirajo davčni odtegljaj le od prejemkov, o katerih pristojni organ države članice rezidentstva upravičenega lastnika še ni bil obveščen s strani plačilnega zastopnika ali njegovih davčnih zastopnikov v skladu s katero koli zakonodajno določbo, ki se razlikuje od določb, potrebnih za izvajanje te direktive.

Plačilni zastopnik ob prenosu prihodkov od davčnega odtegljaja pristojnemu organu ta organ obvesti o številu upravičenih lastnikov, ki jih zadeva pobrani davčni odtegljaj in so razvrščeni glede na svojo državo članico rezidentstva.“;

(b)	v odstavku 3 se izraz „točke (a) in (b) odstavka 2“ nadomesti s „točki (a), (b) in (c) odstavka 2“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. V prehodnem obdobju lahko države članice, ki pobirajo davčni odtegljaj, določijo, da se nosilec gospodarske dejavnosti, ki plača obresti ali zagotovi tako plačilo subjektu ali pravnemu dogovoru iz člena 4(2), ki ima sedež dejanske uprave v drugi državi članici, šteje za plačilnega zastopnika namesto subjekta ali pravnega dogovora in da odtegne davek od teh obresti, razen če se je subjekt ali pravni dogovor uradno strinjal, da se podatki o njegovem nazivu, če ta obstaja, pravni obliki, sedežu dejanske uprave in skupnem znesku plačanih ali zagotovljenih obresti sporočijo v skladu s četrtim pododstavkom člena 4(2).“;

10.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Izjeme pri postopku davčnega odtegljaja

1. Države članice, ki pobirajo davčni odtegljaj v skladu s členom 11, predpišejo naslednje postopke, po katerih lahko upravičeni lastnik zahteva, da se davek ne odtegne:

(a)	postopek, ki omogoča, da upravičeni lastnik izrecno pooblasti plačilnega zastopnika za sporočanje podatkov v skladu s poglavjem II, pri čemer takšno pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih upravičenemu lastniku lahko pripiše ta plačilni zastopnik; v takem primeru se uporablja člen 9;

(b)	postopek, ki zagotavlja, da se davek ne odtegne, če upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži potrdilo, ki se glasi na njegovo ime in ga je izdal pristojni organ države članice, katere je upravičeni lastnik rezident za davčne namene, v skladu z odstavkom 2.

2. Na zahtevo upravičenega lastnika pristojni organ države članice, katere je rezident za davčne namene, izda potrdilo, ki vsebuje:

(a)	ime, naslov, davčno številko ali enakovredno številko ter datum in kraj rojstva upravičenega lastnika;

(b)	naziv in naslov plačilnega zastopnika;

(c)	številko računa upravičenega lastnika ali, če račun ne obstaja, podatke o vrednostnem papirju.

Takšno potrdilo velja največ tri leta. Potrdilo se izda vsakemu upravičenemu lastniku, ki ga zahteva, v dveh mesecih od vložitve take zahteve.“;

11.

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Če je bil od plačila obresti, ki je bilo pripisano upravičenemu lastniku, v državi članici plačilnega zastopnika odtegnjen davek, država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojim nacionalnim pravom prizna davčni odbitek v višini davčnega odtegljaja.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Če je bilo plačilo obresti, ki je bilo pripisano upravičenemu lastniku, poleg davčnega odtegljaja iz člena 11 obdavčeno še s katero koli drugo obliko davčnega odtegljaja in je država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, v skladu s svojim nacionalnim pravom ali konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju priznala odbitek davka za takšen davčni odtegljaj, se takšen davčni odtegljaj odbije pred uporabo postopka, določenega v odstavku 2.“;

12.	v drugem pododstavku člena 15(1) se izraz „prilogi“ nadomesti s „Prilogi III“;

13.	prvi stavek člena 18 se nadomesti z naslednjim: „Komisija na podlagi statističnih podatkov iz Priloge IV, ki jih ji pošlje vsaka država članica, Svetu vsaka tri leta poroča o izvajanju te direktive.“;

14.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 18a

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 18b(2) sprejme ukrepe za:

(a)	opredelitev ponudnikov podatkov, ki jih lahko uporabljajo plačilni zastopniki za pridobitev potrebnih podatkov za ustrezno obravnavo, za namene točk (b), (d) in (e) prvega pododstavka člena 6(1);

(b)	določitev skupnih oblik in praktičnih rešitev, potrebnih za elektronsko izmenjavo podatkov iz člena 9;

(c)	določitev skupnih oblik potrdil in drugih dokumentov, ki omogočajo lažjo uporabo te direktive, zlasti dokumentov, izdanih v državah članicah, ki pobirajo davčni odtegljaj, ki jih država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, uporablja za namene člena 14.

2. Komisija posodobi seznam iz Priloge III na zahtevo države članice, ki jo to neposredno zadeva.

Člen 18b

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju (v nadaljnjem besedilu: odbor).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

15.	Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2016. Komisiji takoj pošljejo besedilo navedenih predpisov.

Te predpise začnejo uporabljati prvi dan tretjega koledarskega leta po koledarskem letu, v katerem začne veljati ta direktiva.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. marca 2014

Za Svet

Predsednik

A. TSAFTARIS

(1) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 488.

(2) UL C 277, 17.11.2009, str. 109.

(3) Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L 157, 26.6.2003, str. 38).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(5) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(6) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).

(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA

Priloga k Direktivi 2003/48/ES se spremeni:

1.	Priloga postane „Priloga III“;

vstavi se naslednja priloga kot „Priloga I“:

„PRILOGA I

Okvirni seznam vrst subjektov in pravnih dogovorov, za katere se šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje za namene člena 2(3)

Subjekti in pravni dogovori, katerih kraj ustanovitve ali sedež dejanske uprave je v državi ali jurisdikciji, ki je zunaj ozemlja uporabe te direktive, kot je opredeljeno v členu 7, in ni država ali jurisdikcija iz člena 17(2):

Države in jurisdikcije	Vrste subjektov in pravnih dogovorov
Antigva in Barbuda	Mednarodna družba
Anjouan (Komori)	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Bahami	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Fundacija Mednarodna družba
Bahrajn	Finančni skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Barbados	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba Mednarodna družba z omejeno odgovornostjo
Belize	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Bermudi	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Izvzeta družba
Brunej	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba Mednarodni skrbniški sklad Mednarodna komanditna družba
Cookovi otoki	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodni skrbniški sklad Mednarodna družba Mednarodno partnerstvo
Kostarika	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba
Džibuti	Izvzeta družba Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Dominika	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Fidži	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Francoska Polinezija	Société (družba) Société de personnes (osebna družba) Société en participation (mešana družba) Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Grenada	Mednarodna družba Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Guam	Družba Samostojno podjetništvo Partnerstvo Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Gvatemala	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Fundación (fundacija)
Hongkong	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba z omejeno odgovornostjo
Kiribati	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Labuan (Malezija)	Offshore družba Malezijska offshore banka Offshore komanditna družba Offshore skrbniški sklad
Libanon	Družbe, ki imajo koristi v okviru sistema offshore družb Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Liberija	Nerezidenčna družba Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Macao	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Fundação (fundacija)
Maldivi	Družba Partnerstvo Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Severni Marijanski otoki	Izvozna družba Offshore bančna korporacija Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Marshallovi otoki	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Mavricij	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Globalna družba kategorij 1 in 2
Mikronezija	Družba Partnerstvo Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Nauru	Skrbniški sklad/skrbniška družba Družba Partnerstvo Samostojno podjetništvo Tuje volilo Tuja zapuščina Druge oblike poslov, o katerih se pogaja z vlado
Nova Kaledonija	Société (družba) Société civile (civilna družba) Société de personnes (osebna družba) Skupno podjetje Zapuščina pokojne osebe Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Nova Zelandija	Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Niue	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Panama	Fideicomiso (skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno pravo) in skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo Fundación de interés privado (fundacija) Mednarodna družba
Palav	Družba Partnerstvo Samostojno podjetništvo Predstavništvo Credit union (finančna zadruga) Zadruga Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Filipini	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Portoriko	Zapuščina Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodni bančni subjekt
Saint Kitts in Nevis	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Fundacija Izvzeta družba Izvzeta komanditna družba
Sveta Lucija	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Saint Vincent in Grenadine	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Sao Tome in Principe	Mednarodna družba Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Samoa	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodni skrbniški sklad Mednarodna družba Offshore banka Offshore zavarovalnica Mednarodno partnerstvo Komanditna družba
Sejšeli	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Singapur	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Salomonovi otoki	Družba Partnerstvo Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Južna Afrika	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Tonga	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo
Tuvalu	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Podporni sklad
Združeni arabski emirati	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Offshore družba
Zvezna država Delaware (ZDA)	Družba z omejeno odgovornostjo
Zvezna država Wyoming (ZDA)	Družba z omejeno odgovornostjo
Deviški otoki Združenih držav	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Izvzeta družba
Urugvaj	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Sociedad Anónima Financiera de Inversión
Vanuatu	Sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Izvzeta družba Mednarodna družba

Subjekti in pravni dogovori, katerih kraj ustanovitve ali sedež dejanske uprave je v državi ali jurisdikciji, navedeni v členu 17(2), za katere se uporablja člen 2(3), dokler zadevna država ali jurisdikcija ne sprejme določb, enakovrednih določbam člena 4(2):

Države in jurisdikcije	Vrste subjektov in pravnih dogovorov
Andora	Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo
Angvila	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Aruba	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Stichting Particulier Fonds
Britanski Deviški otoki	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba
Kajmanski otoki	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Izvzeta družba
Guernsey	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba Fundacija
Otok Man	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba
Jersey	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Družba Fundacija
Lihtenštajn	Anstalt (skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno pravo) in skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo Stiftung (fundacija)
Monako	Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo Fondation (fundacija)
Montserrat	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Mednarodna družba
Nizozemski Antili	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Stichting Particulier Fonds
San Marino	Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo Fondazione (fundacija)
Švica	Skrbniški sklad, ki ga ureja tuje pravo Fundacija
Otoki Turks in Caicos	Izvzeta družba Komanditna družba Skrbniški sklad, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo“;

vstavi se naslednja priloga kot „Priloga II“:

„PRILOGA II

Okvirni seznam vrst subjektov in pravnih dogovorov, za katere se šteje, da zanje ne velja učinkovito obdavčevanje za namene člena 4(2)

Države

Vrste subjektov in pravnih dogovorov

Pripombe

Vse države članice EU

Evropsko gospodarsko interesno združenje (EEIG)

Belgija

—	Société de droit commun/maatschap (družba civilnega prava ali gospodarska družba brez kakršnega koli pravnega statusa)

—	Société momentanée/tijdelijke handelsvennootschap (družba brez kakršnega koli pravnega statusa, katere namen je izvajanje ene ali več posebnih gospodarskih dejavnosti)

—	Société interne/stille handelsvennootschap (družba brez kakršnega koli pravnega statusa, v kateri ima ena ali več oseb pravico do deleža iz dejavnosti, ki jih ena ali več oseb upravlja v njihovem imenu)

Vključena le, če predhodni nosilec gospodarske dejavnosti v plačilni verigi, ki je izvedel ali zagotovil plačilo, ni ugotovil identitete in rezidentstva vseh njenih upravičenih lastnikov, v nasprotnem primeru pa spada v točko (d) člena 4(2).

Te ‚družbe‘ (imena katerih so navedena v francoskem in nizozemskem jeziku) nimajo pravnega statusa, z vidika obdavčitve se uporablja pristop spregleda.

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Bolgarija

—	Дружество със специална инвестиционна цел (posebna investicijska družba)

—	Инвестиционно дружество (investicijska družba, ki je ne zajema člen 6)

Subjekt je oproščen plačila davka od dobička pravnih oseb.

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Razen če lahko skrbnik dokaže, da za sklad dejansko velja bolgarsko obdavčenje dohodkov.

Češka

—	Veřejná obchodní společnost (veř. obch. spol. ali v.o.s.) (partnerstvo)

—	Sdružení (združenje)

—	Komanditní společnost

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Danska

—	Interessentskab (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Kommanditselskab (komanditna družba)

—	Kommanditaktieselskab/ Partnerselskab

—	Partrederi

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Nemčija

—	Gesellschaft bürgerlichen Rechts (družba civilnega prava)

—	Kommanditgesellschaft — KG, offene Handelsgesellschaft — OHG (osebna trgovinska družba)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Estonija

—	Seltsing (osebna družba)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Irska

—	Partnerstvo in združenje vlagateljev

Irski rezident skrbnik je običajno obdavčen na dohodek iz skrbniškega sklada. Vendar če upravičenec ali skrbnik ni irski rezident, je obdavčen le irski vir dohodka, ki izhaja iz takšnih primerov.

Grčija

—	Ομόρρυθμος εταιρεία (OE) (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Ετερόρρυθμος εταιρεία (EE) (komanditna družba)

Za osebne družbe se uporablja davek od dohodkov pravnih oseb. Vendar je do 50 % dobička osebnih družb obdavčenih po posameznih partnerjih v skladu z njihovo individualno davčno stopnjo.

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podobeni pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Španija

—

Subjekti, za katere se uporablja sistem obdavčevanja pripisanega dobička:

—	Sociedad civil con o sin personalidad juridica (partnerstvo civilnega prava s pravno osebnostjo ali brez nje),

—	Herencias yacentes (zapuščina pokojne osebe),

—	Comunidad de bienes (skupno lastništvo).

—	Drugi subjekti brez pravne osebnosti, ki so ločena gospodarska enota ali ločena skupina sredstev (člen 35(4) splošnega zakona o davkih – Ley General Tributaria)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Francija

—	Société en participation (mešana družba)

—	Société ou association de fait (dejanska družba)

—	Indivision (skupno lastništvo)

—

Fiducie

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Italija

—	Vse družbe civilnega prava in enakovredni subjekti

Kategorija družb civilnega prava vključuje: ‚società in accomandita semplice‘, ‚società semplici‘, associazioni (združenja) umetnikov ali strokovnjakov za izvajanje njihove umetnosti ali poklica brez pravne osebnosti, ‚società in nome collettivo‘, ‚società di fatto‘ (neobičajne ali dejanske družbe) in ‚società di armamento‘.

—	Države z omejenim številom delničarjev, ki izberejo fiskalno transparentnost

Režim ‚davčne transparentnosti‘ lahko sprejmejo družbe z omejeno odgovornostjo ali zadruge, katerih člani so posamezniki (člen 116 TUIR).

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Razen če lahko skrbnik priskrbi dokumentacijo, ki dokazuje, da je skrbniški sklad rezident za davčne namene in zanj velja učinkovito obdavčevanje pravnih oseb v Italiji.

Ciper

—	Συνεταιρισμός (partnerstvo)

—	Σύνδεσμος ali σωματείο (združenje)

—	Συνεργατικές (zadruga)

Samo transakcije s člani.

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Skrbniški skladi, ustanovljeni znotraj ciprske jurisdikcije, se obravnavajo kot transparentni subjekti v skladu z nacionalno zakonodajo.

Latvija

—	Pilnsabiedrība (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Komandītsabiedrība (komanditna družba)

—	Biedrība un nodibinājums (združenje in fundacija)

—	Lauksaimniecības kooperatīvs (kmetijska zadruga)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Litva

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Luksemburg

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Madžarska

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Madžarska na podlagi nacionalne zakonodaje skrbniške sklade priznava kot ‚subjekte‘.

Malta

—	Soċjetà In Akkomandita (komanditna družba ‚en commandite‘, kapital katere ni razdeljen na delnice)

—	Arrangement in participation (združenje ‚en participation‘)

—	Soċjetà Kooperattiva (zadruga)

Za komanditne družbe ‚en commandite‘, kapital katerih je razdeljen na delnice, velja splošni davek od dohodkov pravnih oseb.

Nizozemska

—	Vennootschap onder firma (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Commanditaire vennootschap (zaprta komanditna družba)

Družbe z neomejeno odgovornostjo, zaprta partnerstva in evropska gospodarska interesna združenja so transparentni za davčne namene.

—	Vereniging (združenje)

—	Stichting (fundacija)

Verenigingen (združenja) in stichtingen (fundacije) so izvzeti iz plačila davka, razen če trgujejo ali poslujejo.

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Avstrija

—	Offene Gesellschaft (OG) (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Offene Handelsgesellschaft (OHG) (osebna trgovinska družba)

—	Kommanditgesellschaft (KG) (komanditna družba)

—	Gesellschaft nach bürgerlichem Recht (družba civilnega prava)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Poljska

—	Spólka jawna (Sp. j.) (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Spólka komandytowa (Sp. k.) (Komanditna družba)

—	Spólka komandytowo-akcyjna (S.K.A.) (komanditna delniška družba)

—	Spólka partnerska (Sp. p.) (poklicno partnerstvo)

—	Spolka cywilna (s.c.) (družba civilnega prava)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Portugalska

—	Partnerstva civilnega prava, ki niso inkorporirana v gospodarski obliki

—	Inkorporirana podjetja, ki se ukvarjajo z navedenimi poklicnimi dejavnostmi, pri katerih so vsi partnerji posamezniki, usposobljeni v istem poklicu

—	Družbe le s sredstvi, ki jih nadzoruje družinska skupnost ali so v popolni lasti največ petih oseb

—	Družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslovne dejavnosti v Mednarodnem poslovnem središču na Madeiri, upravičene do izvzetja iz IRC (člen 33 EBF)

Člen 33 EBF, ki se uporablja za družbe z dovoljenjem, pridobljenim do 31. decembra 2000, določa, da so do 31. decembra 2011 oproščene plačila davka od dohodkov pravnih oseb.

—	Neinkorporirana združenja

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

V skladu s portugalskim pravom so dovoljeni le skrbniški skladi, ki jih na podlagi tujega prava ustanovijo pravne osebe v Mednarodnem poslovnem središču na Madeiri.

Romunija

—	Association (partnerstvo)

—	Cooperative (zadruga)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Slovenija

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Slovaška

—	Verejná obchodná spoločnosť (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	Komanditn á spoločnosť (komanditna družba)

—	Združenie (združenje)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Finska

—	avoin yhtiö/öppet bolag (partnerstvo)

—	kommandiittiyhtiö/kommanditbolag (komanditna družba)

—	’Skrbniški sklad’ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Švedska

—	handelsbolag (družba z neomejeno odgovornostjo)

—	kommanditbolag (komanditna družba)

—	enkelt bolag (osebna družba)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja tuje pravo

Združeno kraljestvo

—	Družba z neomejeno odgovornostjo

—	Komanditna družba

—	Družba z omejeno odgovornostjo

Družbe z neomejeno odgovornostjo; družbe z omejeno odgovornostjo so transparentne za davčne namene.

—	Združenje vlagateljev (v katerem so člani upravičeni do določenega deleža sredstev)

Gibraltar (1)

—	‚Skrbniški sklad‘ ali drug podoben pravni dogovor, ki ga ureja lokalno ali tuje pravo

Dohodki skrbniškega sklada so oproščeni plačila davka v skladu s pravili o davku od dohodka iz leta 1992, če:

(a)	skrbniški sklad ustanovi oseba, ki ni rezident, ali če se ustanovi v njenem imenu; in

(b)

je dohodek

—	obračunan ali dosežen zunaj Gibraltarja ali

—	ga prejme skrbniški sklad in v primeru, da bi ga prejel upravičenec neposredno, ne bi bil obdavčljiv v skladu z odlokom o davku od dohodka.

To ne velja, če je bil skrbniški sklad ustanovljen pred 1. julijem 1983 in če so rezidenti Gibraltarja v skladu s pogoji sklada izrecno izključeni kot upravičenci.

naslednja priloga se doda kot „Priloga IV“:

„PRILOGA IV

Seznam podatkov, ki jih morajo države članice vsako leto predložiti Komisiji za statistične namene

1. Ekonomski podatki

1.1 Davčni odtegljaj:

Za Avstrijo in Luksemburg (dokler uporabljata prehodne določbe, določene v poglavju III): skupni letni znesek davčnega prihodka od davčnega odtegljaja, razdeljen po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za Avstrijo in Luksemburg (dokler uporabljata prehodne določbe, določene v poglavju III): skupni letni znesek davčnega prihodka od davčnega odtegljaja na podlagi člena 11(5), ki si ga delita z drugimi državami članicami.

Podatke o skupnih zneskih, zbranih na podlagi davčnega odtegljaja, razdeljenih po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti, je treba poslati tudi nacionalni instituciji, ki je pristojna za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci.

1.2 Znesek plačil obresti/iztržkov od prodaje:

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13, znesek plačil obresti na njihovem ozemlju, za katerega velja izmenjava podatkov na podlagi člena 9, razdeljen po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13, znesek iztržkov od prodaje na njihovem ozemlju, za katerega velja izmenjava podatkov na podlagi člena 9, razdeljen po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za mehanizem prostovoljnega razkritja, znesek plačil obresti, za katere velja izmenjava podatkov, razdeljen po vrstah plačil obresti v skladu s skupinami iz člena 8(2).

Podatke v zvezi s skupnimi zneski plačil obresti in iztržki od prodaje, razdeljenimi po državah članicah, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti, je treba sporočiti tudi nacionalni instituciji, ki je pristojna za zbiranje statističnih podatkov o plačilni bilanci.

1.3 Upravičeni lastnik:

Za vse države članice: število upravičenih lastnikov, ki so rezidenti v drugih državah članicah ter na odvisnih in pridruženih ozemljih, razdeljeno po državah članicah ali odvisnih in pridruženih ozemljih, v katerih so upravičeni lastniki rezidenti.

1.4 Plačilni zastopniki:

Za vse države članice: število plačilnih zastopnikov (na državo članico pošiljateljico), ki so vključeni v izmenjavo podatkov ali davčni odtegljaj za namene te direktive.

1.5 Plačilni zastopniki ob prejemu:

Za vse države članice: število plačilnih zastopnikov ob prejemu, ki so prejeli plačila obresti v smislu člena 6(4). To zadeva države članice pošiljateljice, v katerih so se obresti izplačale plačilnim zastopnikom ob prejemu, katerih sedež dejanske uprave je v drugi državi članici, in države članice prejemnice, ki imajo takšne subjekte ali pravne dogovore na svojem ozemlju.

2. Tehnični podatki

2.1 Zapisi:

Za države članice, ki izmenjujejo podatke ali so se odločile za določbo o prostovoljnem razkritju iz člena 13: število poslanih in prejetih zapisov. En zapis pomeni eno plačilo za enega upravičenega lastnika.

2.2 Obdelani/popravljeni zapisi:

Število in odstotek sintaktično neveljavnih zapisov, ki jih je mogoče obdelovati.

Število in odstotek sintaktično neveljavnih zapisov, ki jih ni mogoče obdelovati.

Število in odstotek neobdelanih zapisov.

Število in odstotek zapisov, ki so bili popravljeni na zahtevo.

Število in odstotek zapisov, ki so bili popravljeni na lastno pobudo.

Število in odstotek zapisov, ki so bili uspešno obdelani.

3. Neobvezne postavke:

3.1

Za države članice: znesek plačil obresti subjektom ali pravnim dogovorom, za katerega velja izmenjava podatkov iz člena 4(2), razdeljen po državah članicah, kjer imajo subjekti sedež dejanske uprave.

3.2

Za države članice: znesek iztržkov od prodaje subjektom ali pravnim dogovorom, za katerega velja izmenjava podatkov iz člena 4(2), razdeljen po državah članicah, kjer imajo subjekti kraj ustanovitve.

3.3

Ustrezni deleži skupnega letnega davka, zbranega od davkoplačevalcev rezidentov s plačili obresti, ki so jih izvedli domači in tuji plačilni zastopniki.“

(1) Združeno kraljestvo je država članica, odgovorna za zunanje odnose Gibraltarja, v skladu s členom 355(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.“;