29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/42

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Določili so ukrepe, ki morajo biti sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Francije za leto 2013 in dal mnenje o dopolnjenem programa Francije za stabilnost za obdobje 2012–2017. Komisija je 15. novembra 2013 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Francije za leto 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Francijo, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Franciji še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni posebno spremljanje in odločni ukrepi politike. Zlasti poslabšanje trgovinske bilance in konkurenčnosti ter posledice visoke ravni zadolženosti javnega sektorja zahtevajo stalno pozornost politike.

(8)

Komisija je 5. marca 2014 Franciji priporočila, naj si dodatno prizadeva, da bo v celoti izpolnila priporočilo Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(9)

Francija je 7. maja 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014 in svoj program za stabilnost za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Cilja proračunske strategije iz programa za stabilnost za leto 2014 sta odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj v letu 2017. V programu za stabilnost je potrjen prejšnji srednjeročni cilj strukturno uravnoteženega proračuna, ki je strožji od zahtev Pakta za stabilnost in rast. V programu za stabilnost je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja na 3 % BDP v letu 2015, kar je nad ciljno ravnjo, določeno v priporočilu Sveta z dne 21. junija 2013. Zato je načrtovani (preračunani) letni napredek pri doseganju srednjeročnega cilja pod zahtevanim minimumom v višini 0,5 % BDP. Proračunska strategija iz programa za stabilnost je tako le delno v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. V programu za stabilnost je napovedano, da bo javni dolg najvišji v letih 2014 in 2015 s 95,6 % BDP, nato pa se bo v letu 2017 zmanjšal na 91,9 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je verjeten za leto 2014 ter nekoliko optimističen za leto 2015, saj napoveduje, da se bo BDP v tem in prihodnjem letu povečal za 1,0 % oziroma 1,7 %, za razliko od 1,0 % oziroma 1,5 %, kot je bilo navedeno v pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2014. Aprila 2014 je neodvisni visoki svet za javne finance („Haut Conseil des finances publiques“) izdal mnenje o makroekonomskem scenariju iz programa za stabilnost. V programu za stabilnost so navedeni številni dodatni ukrepi za leto 2014, med katerimi so razveljavitev odobrenih proračunskih sredstev ministrstev, ki se sprejmejo kot del dodatnega proračuna, in prvi učinki varčevalnega načrta v vrednosti 50 milijard EUR, ki ga je napovedala vlada.

Glede na to in tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil fiskalni napor, dosežen v letu 2013, višji od pričakovanj ob izdaji priporočila Komisije, se lahko šteje, da je program za stabilnost na splošno ustrezen odziv na priporočilo Komisije. Ukrepi za konsolidacijo javnih financ niso dovolj podrobni, da bi lahko verodostojno zagotovili odpravo stanja čezmernega primanjkljaja do leta 2015, kot je bilo potrjeno v napovedi Komisije, v skladu s katero naj bi primanjkljaj naslednje leto znašal 3,4 % BDP, okvirna strukturna prilagoditev pa bi bila precej pod ravnjo, ki jo je priporočil Svet. Poleg tega so tveganja glede vladnih ciljev premalo upoštevana. Zlasti je treba del dodatnih ukrepov za leto 2014, ki so bili napovedani v programu za stabilnost, še sprejeti, načrtovani znesek prihrankov za leto 2015 pa je zelo ambiciozen. Po napovedi Komisije je fiskalni napor za obdobje 2013–2014 za 0,2 odstotne točke BDP premajhen v smislu (popravljene) spremembe strukturnega salda in vsaj za 0,1 odstotne točke BDP v smislu količine ukrepov, ki so bili ocenjeni kot potrebni ob izdaji priporočila Sveta. Na podlagi ocene programa za stabilnost in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je treba ukrepe, ki podpirajo proračunsko strategijo, podrobneje opredeliti ter da so potrebna dodatna prizadevanja za izpolnitev priporočila Sveta, ki bi nato zagotovila ustrezno približanje doseganju srednjeročnega cilja. Zlasti bi morala biti dodatna prizadevanja določena v napovedani spremembi zakona o proračunu za leto 2014.

(11)

Glede na visok javni dolg, ki se še povečuje, in dejstvo, da je bil rok za odpravo čezmernega primanjkljaja podaljšan na leto 2015, je toliko bolj pomembno, da se proračun za leto 2014 dosledno izvrši ter da se v letu 2015 odločno vztraja pri precejšnjih prizadevanjih za konsolidacijo. Zlasti bi se morala v skladu z načrti vlade javna poraba povečevati precej počasneje kot v prejšnjih letih. Zato je treba podrobno opredeliti strategijo za zmanjšanje odhodkov, in sicer z okrepitvijo tekočega pregleda porabe in po potrebi s ponovno opredelitvijo obsega vladnih ukrepov. Konkretnih kratkoročnih prihrankov ni mogoče doseči brez bistvenega zmanjšanja povišanja porabe za socialno varnost, ki predstavlja skoraj polovico odhodkov v javnem sektorju.

V ta namen je treba zmanjšati stroške zdravstvenega varstva in pokojnin, na primer z določitvijo ambicioznejših ciljev glede letnih odhodkov za zdravstveno varstvo in začasno zamrznitvijo pokojnin ter drugih socialnih nadomestil, kot trenutno načrtuje vlada. Poleg tega bi moral načrtovani novi zakon o decentralizaciji racionalizirati različne upravne ravni v Franciji, s čimer bi se odpravilo upravno prekrivanje ter dosegli dodatne sinergije, večja učinkovitost in prihranki z združitvijo ali odpravo upravnih ravni. V tem pogledu strukturne reforme iz programa za stabilnost ne bodo zgolj imele šele srednjeročnega učinka, čeprav je bil načrtovani časovni razpored po sprejetju programa za stabilnost prestavljen na zgodnejši čas, temveč se lahko pojavijo tudi znatne težave pri njihovem izvajanju. Okrepiti bi bilo treba tudi nadzor nad odhodki lokalnih oblasti, vključno z omejitvijo letnega povečanja davčnih prihodkov lokalnih oblasti ob upoštevanju obstoječih zgornjih meja pri več lokalnih davkih, ter hkrati strogo izvajati načrtovano zmanjšanje finančnih pomoči iz sektorja centralne države. Poleg potrebe po zagotovitvi kratkoročnih prihrankov vzbuja skrb tudi dolgoročna vzdržnost javnih financ.

Čeprav so bili javni odhodki za zdravstvo v zadnjih nekaj letih pod nadzorom, so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje stroškovne učinkovitosti zdravstvenega sistema. Zlasti je treba izvesti dodatne politike omejevanja stroškov, saj naj bi se glede na napovedi srednje- in dolgoročno odhodki v zdravstvu močno povečali. Področja, na katerih bi bilo treba povečati učinkovitost, vključujejo izdatke za farmacevtske izdelke in upravne storitve ter tudi bolnišnično oskrbo. Poleg tega je bila decembra 2013 sprejeta pokojninska reforma, ki naj bi zagotovila dolgoročno vzdržnost sistema. Vendar pokojninska reforma ne bo dovolj za odpravo primanjkljaja v sistemu, zlasti primanjkljaja v shemah za državne uradnike in zaposlene v številnih državnih podjetjih, in v skladu z napovedmi francoskih organov bo skupni primanjkljaj v sistemu z novimi pokojninskimi ukrepi do leta 2020 na splošno zmanjšan na približno 0,5 % BDP, kar je le za polovico. Prav tako v zvezi z obsegom prilagoditve obstajajo znatna tveganja, saj bi se lahko izkazalo, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te napovedi, preveč optimističen. Novo ustanovljeni odbor za spremljanje pokojnin („Comité de suivi des retraites“) bi moral zagotoviti postopno odpravo primanjkljaja v sistemu.

(12)

Francija je med državami članicami z najvišjimi stroški dela. Zlasti visoka davčna obremenitev dela zmanjšuje dobičkonosnost podjetij in otežuje zaposlovanje. V podporo stroškovni konkurenčnosti je vlada sprejela številne pobude za zmanjšanje davčne obremenitve dela. Decembra 2012 je bila sprejeta davčna olajšava za konkurenčnost in zaposlovanje (CICE), ki je enaka zmanjšanju stroškov dela za plače pod 2,5-kratni znesek minimalne plače. Januarja 2014 je bilo v okviru „pakta za odgovornost in solidarnost“ napovedano dodatno zmanjšanje stroškov dela v višini 10 milijard EUR. Ta ukrepa bosta znašala 30 milijard EUR oziroma 1,5 % BDP, kar je sorazmerno s splošnim povišanjem obdavčitve pravnih oseb, zabeleženim v obdobju 2010–2013, ter bi zapolnila le polovico vrzeli med Francijo in povprečjem euroobmočja v smislu prispevkov delodajalcev za socialno varnost. Poleg tega bodo imela izvozna podjetja, ki ponavadi izplačujejo visoke plače, manjše koristi od CICE od neizvoznih podjetij, s čimer se bo zmanjšal vpliv ukrepa na konkurenčnost. Pakt za odgovornost in solidarnost vključuje znižanje stroškov dela v zvezi z nizkimi plačami ter v zvezi s plačami med 1,6- in 3,5-kratnim zneskom minimalne plače. Slednji ukrep, ki naj bi začel veljati z letom 2016, bi imel bolj neposreden vpliv na izvozna podjetja. Določanje plač v Franciji običajno povzroči izkrivljanja v plačni strukturi in omeji možnost podjetij, da v času gospodarskih recesij prilagajajo plače. Višji svet za financiranje socialne zaščite („Haut Conseil du financement de la protection sociale“) je ocenil vpliv različnih scenarijev oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost na zaposlovanje, vendar je namenil premalo poudarka vplivu na gibanje plač in konkurenčnost.

Čeprav so bile za delavce, ki prejemajo minimalno plačo, odobrene obsežne oprostitve, so stroški dela pri minimalni plači še naprej visoki. Zaradi teh oprostitev so bili stroški dela v letu 2013 pod nadzorom, kar je pozitiven trend, vendar je v primerjavi z drugimi državami članicami v Franciji stopnja minimalne plače še vedno visoka. Minimalna plača bi se zato še naprej morala razvijati na način, ki podpira konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Francija ima le nekaj izjem od zajamčene minimalne plače in lahko bi se naredilo več za zmanjšanje stroškov dela za ranljive skupine.

(13)

Globalna ocena Francije se je poslabšala v več pregledih mednarodnega poslovnega okolja. Kljub prizadevanjem v okviru „poenostavitvenega šoka“, ki se je začel julija 2013, da bi se sprostili odnosi med podjetji in vlado, še vedno obstaja potreba po nadaljnjem izboljšanju poslovnega okolja. Poleg tega je treba številne ukrepe, ki se proučujejo v okviru načrta za poenostavitev, še opredeliti in izvesti. Zlasti bi bilo treba posebno pozornost nameniti predpisom iz delovnopravne zakonodaje ali računovodskim pravilom, povezanim s posebnimi pragi glede velikosti, ki ovirajo rast francoskih podjetij. To lahko prispeva k težavam MSP pri doseganju velikosti, ki bi jim omogočila izvoz in inovacije. Pobude politike za povečanje izdatkov zasebnih podjetij za raziskave in razvoj ter inovacije, zlasti davčna olajšava za raziskave in pole konkurenčnosti, so do zdaj prinesle mešane rezultate. Čedalje manjši pomen industrijskega sektorja v francoskem zasebnem sektorju kaže na stagnacijo izdatkov za raziskave in razvoj s strani zasebnih podjetij, kljub velikim prizadevanjem na ravni podjetja. Posledično se velik delež tovrstnih izdatkov še naprej krije z javnimi sredstvi, in sicer neposredno prek javnih raziskav ali posredno prek subvencij. Dodatno bi bilo treba izboljšati učinkovitost obstoječih instrumentov, da bi se povišali izdatki zasebnih podjetij za raziskave in razvoj ter spodbudile inovacije v zasebnem sektorju. Zlasti bi lahko sredstva, namenjena polom konkurenčnosti, bolje spodbudila nastanek učinkov obsega in izboljšala razširjanje inovacij. Poleg tega bi se učinkovitost politike lahko okrepila, če bi se tem polom omogočilo, da postanejo prave mreže podjetij s pozitivnimi učinki prelivanja. Pričakovati je, da bodo stroški davčne olajšave na področju raziskav v letu 2014 dosegli 5,8 milijarde EUR (skoraj 0,3 % BDP). Kljub stroškom tega ukrepa ni na voljo nobene naknadne ocene njegove učinkovitosti za raziskave in razvoj, pri kateri bi bile upoštevane zadnje reforme.

(14)

Čeprav so bile ovire v zvezi s pravno obliko, zahtevami glede lastniških deležev ali tarifami za nekatere poklice (npr. veterinarje in računovodje) odpravljene in z zakonom o potrošnji, ki je bil nedavno sprejet, uvedeni novi ukrepi za večjo konkurenčnost, je za nekatere poklice še vedno precej ovir pri vstopu na trg ali opravljanju dejavnosti (npr. taksi službe, zdravstveni sektor, notarji in pravni poklici na splošno). Načelo numerus clausus za dostop do številnih poklicev (zdravniki, farmacevti itd.) še vedno ovira dostop do storitev ter bi ga bilo mogoče pregledati brez tveganj za kakovost in varnost. Do danes ni bila opravljena temeljita ocena potrebe po omejitvah, ki vplivajo na regulirane poklice, in njihove sorazmernosti. V maloprodajnem sektorju še vedno obstajajo obremenjujoče zahteve glede dovoljenja za odprtje prodajnih mest, ki so predvsem posledica predpisov prostorskega načrtovanja mest, in prepovedi prodaje z izgubo, ki imajo negativen učinek na konkurenco in potrošnike. Do danes v Franciji niso bili sprejeti konkretni ukrepi za odpravo ovir za vstop v maloprodajnem sektorju. Na področju distribucije električne energije in plina se za odjemalce, ki niso gospodinjstva, postopno odpravljajo regulirane cene. Vendar so cene za gospodinjstva in za električno energijo še naprej regulirane, določene so pod stroškovno ravnjo, dostop drugih dobaviteljev pa je omejen. Na področju energetskih povezav bi bilo treba zaključiti tekoče projekte, zlasti s Španijo, da bi se okrepile elektroenergetske in plinske povezave s sosednjimi državami. V železniškem sektorju še vedno obstajajo ovire za vstop na trg, ki preprečujejo učinkovito delovanje trga. Francija ni odprla svojega domačega trga železniškega potniškega prometa konkurenci, razen za mednarodne storitve, kjer je malo novih udeležencev. Začela je reformo svojega železniškega sistema, da bi ta postal bolj finančno vzdržen. Oktobra 2013 je bil predstavljen osnutek zakona, ki se trenutno obravnava v parlamentu. Predstavljeni ukrepi vključujejo vzpostavitev polnopravnega upravljavca železniške infrastrukture znotraj vertikalno integrirane strukture, ki vključuje prvotnega prevoznika. Ta nova struktura lahko ovira dostop drugih prevoznikov do omrežja.

(15)

Skupna davčna obremenitev Francije je velika in se še povečuje. V letu 2013 je delež davka v BDP znašal 45,9 %, kar je med najvišjimi v Uniji; po konsolidaciji javnih financ, ki se je začela leta 2010, se je povečal za 3,3 odstotne točke. Zaradi tega je poseben odbor („Assises de la fiscalité“) pripravil predlog za reformo davčnega sistema. Do zdaj je bil pri znižanju zakonsko določene stopnje dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter povečanju učinkovitosti sistema DDV dosežen skromen napredek. Namesto tega so bile začasne dodatne kapitalske zahteve za velike gospodarske družbe podaljšane do leta 2015, kar bo povzročilo, da bo skupni zakonsko določeni davek od dohodkov pravnih oseb dosegel najvišjo vrednost 38,1 % (zakonsko določena stopnja je s 33,3 % že med najvišjimi v Uniji). Vlada je napovedala postopno ukinitev socialnega solidarnostnega prispevka podjetij („C3S“) in postopno znižanje zakonsko določene stopnje na 28 % do leta 2020, pri čemer pa ni podrobnih podatkov o časovni izvedbi tega znižanja.. V lanskem letu je bil dosežen tudi omejen napredek pri zmanjšanju in racionalizaciji izdatkov za davek na dohodek. Kljub določenemu napredku na področju okoljskih davkov (npr. s postopno uvedbo davka na emisije CO2 ali „contribution climat énergie“) je delež okoljskih davkov v BDP še vedno majhen. Zlasti trošarine v Franciji niso usklajene z inflacijo in poleg tega še vedno obstajajo nekatere pomembne okoljsko škodljive subvencije, kot je na primer preferencialna stopnja trošarine za dizelsko gorivo. V letu 2013 tudi niso bili sprejeti dodatni ukrepi za odpravo ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi pravnih oseb, s čimer bi se preprečilo dodatno povečanje zasebne zadolženosti.

(16)

Kljub številnim ukrepom politike, ki jih je sprejela Francija, so se razmere na trgu dela v letu 2013 še naprej slabšale in pomembni izzivi ostajajo. Brezposelnost se je v letu 2013 še naprej povečevala, in sicer na 10,3 % (za razliko od 7,5 % v letu 2008). Segmentacija francoskega trga dela ostaja z zelo nizko stopnjo prehoda s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas (verjetnost prehoda z zaposlitve za določen čas na zaposlitev za nedoločen čas je bila leta 2010 le 10,6-odstotna, za razliko od povprečne 25,9-odstotne verjetnosti v Uniji). Panožni dogovor o zagotavljanju delovnih mest je bil spremenjen v zakon, ki je bil sprejet julija 2013. Čeprav je ta reforma pozitiven korak, so njeni učinki na tej stopnji še vedno neenakomerni. Zlasti so le nekatera podjetja uporabila določbe o sporazumih na ravni podjetja, ki se oblikujejo na podlagi zakona, da bi se povečala prožnost delovnih pogojev v primeru začasnih gospodarskih težav. Vendar se je število tožb zaradi izvedenih odpustitev znatno zmanjšalo. Čeprav so v letu 2014 potekala pogajanja med socialnimi partnerji o reformi sistema nadomestil za brezposelnost, ni pričakovati, da bo novi sporazum bistveno zmanjšal primanjkljaj v sistemu. Skupni primanjkljaj v sistemu nadomestil za brezposelnost, ki je bil v letu 2013 blizu 1 % BDP, zahteva dodatne strukturne ukrepe za zagotovitev vzdržnosti sistema. Zlasti so bili na podlagi zadnjega sporazuma med socialnimi partnerji marca 2014 nekateri elementi, kot so pogoji za upravičenost do nadomestil, degresivnost nadomestil skozi čas ali nadomestne stopnje za delavce z najvišjimi plačami, le neznatno spremenjeni in bi jih bilo treba dodatno prilagoditi, da se zagotovijo ustrezne spodbude za delo. Po zaslugi zaporednih pokojninskih reform se je stopnja zaposlenosti delavcev, starih od 55 do 64 let, v zadnjih treh letih stalno povečevala.

Vendar je stopnja zaposlenosti starejših delavcev v Franciji (45,6 % leta 2013) še vedno precej pod povprečjem Unije (za - 4,5 puntos porcentuales odstotne točke) in le 55 % starejših delavcev v Franciji se upokoji takoj po prenehanju delovnega razmerja (2008–2011). Zato se je stopnja brezposelnosti za to skupino v zadnjih nekaj letih zelo povečala. Obstaja torej potreba po okrepitvi ukrepov za izboljšanje njihove zaposljivosti in pregledu pobud, da bi ti delavci ostali v delovnem razmerju ali se vanj vrnili.

(17)

Študija v okviru programa za mednarodno ocenjevanje učencev iz leta 2013 je pokazala, da je neenakost v izobraževanju v Franciji med največjimi v državah OECD. Šestina mladih v Franciji zapusti sistem izobraževanja in usposabljanja brez kvalifikacij. To je še posebej zaskrbljujoče, ker je bila konec leta 2013 stopnja brezposelnosti med mladimi 25,5 % in ker je bilo tveganje brezposelnosti skoraj dvakrat višje za najmanj kvalificirane mlade. Programi za spodbujanje vajeništva bi morali doseči zlasti najmanj kvalificirane mlade. Določen napredek pri obravnavanju tega problema je bil dosežen z začetkom reforme obveznega izobraževanja julija 2013 ter sprejetjem zakona o poklicnem izobraževanju in vseživljenjskem učenju marca 2014. Vendar je prezgodaj, da bi bilo mogoče oceniti, ali bodo ti ukrepi učinkovito zmanjšali neenakosti v izobraževalnem sistemu, nov načrt, ki je usmerjen na šole za nižje srednje izobraževanje na zapostavljenih območjih in je bil napovedan januarja 2014, pa je treba še izvesti. Poleg tega se je, čeprav je bil prehod iz izobraževanja v zaposlitev olajšan, število vajencev v letu 2012 zmanjšalo in od shem so imeli čedalje pogosteje koristi študentje v visokošolskem izobraževanju.

(18)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo francoske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk od 1 do 7 v nadaljevanju.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 spodaj.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 1 do 6 v nadaljevanju.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro (7). Francija bi kot država, katere valuta je euro, morala tudi zagotoviti, da se ta priporočila izvajajo v celoti in pravočasno –

1.

okrepi proračunsko strategijo, vključno s podrobno opredelitvijo osnovnih ukrepov, za leto 2014 in pozneje za zagotovitev odprave čezmernega primanjkljaja na vzdržen način do leta 2015 z dosego strukturne prilagoditve, določene v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za trajno odpravo proračunskih neravnotežij je potrebno verodostojno izvajanje ambicioznih strukturnih reform za povečanje zmožnosti prilagajanja ter okrepitev rasti in zaposlovanja. Po odpravi čezmernega primanjkljaja izvaja strukturno prilagajanje za dosego srednjeročnega cilja v višini najmanj 0,5 % BDP na leto, še več pa v ugodnih gospodarskih razmerah ali če je treba zagotoviti, da je pravilo o zadolževanju izpolnjeno, da se zagotovi vzdržno zmanjševanje visokega deleža javnega dolga sektorja država. Okrepi prizadevanja za dosego izboljšanja učinkovitosti v vseh podsektorjih sektorja država, po potrebi tudi s ponovno opredelitvijo obsega vladnih ukrepov. Sprejme zlasti ukrepe za bistveno zmanjšanje povišanja porabe za socialno varnost od leta 2015, kakor je bilo načrtovano, z določitvijo ambicioznejših ciljev glede letne porabe za zdravstveno varstvo, obvladovanjem stroškov pokojnin ter racionalizacijo družinskih nadomestil in stanovanjskih dodatkov. Določi jasen časovni razpored za tekoči proces decentralizacije in do decembra 2014 sprejme prve ukrepe, s katerimi bi se odpravilo upravno podvajanje, omogočile združitve med lokalnimi oblastmi ter pojasnile odgovornosti posameznih ravni lokalnih oblasti. Poveča spodbude za racionalizacijo odhodkov lokalnih oblasti, tako da uvede zgornjo mejo letnega povečanja davčnih prihodkov lokalnih oblasti ter hkrati zmanjša finančno pomoč iz sektorja centralne države, kot je bilo načrtovano. Poleg potrebe po zagotovitvi kratkoročnih prihrankov sprejme ukrepe za obravnavo napovedanega srednje- in dolgoročnega povišanja javnih odhodkov za zdravstvo, tudi na področju izdatkov za farmacevtske izdelke, ter po potrebi sprejme dodatne ukrepe za trajnostno vzpostavitev uravnoteženosti pokojninskega sistema do leta 2020 in pri tem zajame vse sheme, s posebnim poudarkom na obstoječih posebnih in dopolnilnih shemah.

2.

Zagotovi, da se zmanjšanje stroškov dela, ki je posledica „crédit d’impôt compétitivité emploi“, nemoteno nadaljuje. Sprejme ukrepe za dodatno znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost v skladu z zavezami iz pakta za odgovornost in solidarnost, pri čemer zagotovi, da drugi ukrepi ne bodo zmanjšali njegovih učinkov ter da se ohrani trenutno predvidena usmeritev. Dodatno oceni gospodarski vpliv oprostitev pri prispevkih za socialno varnost, s poudarkom na zaposlovanju, gibanju plač in konkurenčnosti, ter po potrebi sprejme ustrezne ukrepe. Na proračunsko nevtralen način dodatno zniža stroške dela, zlasti na spodnjem delu plačne lestvice, predvsem s ciljnimi znižanji prispevkov delodajalcev za socialno varnost, pri čemer upošteva različne sheme dohodkovne podpore.

3.

Poenostavi upravna, fiskalna in računovodska pravila podjetij ter do decembra 2014 sprejme konkretne ukrepe za izvajanje „načrta za poenostavitev“, ki ga trenutno izvaja vlada. Odpravi regulativne ovire za rast podjetij, zlasti z revizijo meril glede velikosti v predpisih, da bi se izognili učinkom pragov. Sprejme ukrepe za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti inovacijske politike, zlasti na podlagi ocen, pri katerih bodo upoštevane zadnje reforme, in po potrebi s prilagoditvijo „crédit d’impôt recherche“. Zagotovi, da so viri osredotočeni na najučinkovitejše pole konkurenčnosti, ter nadalje spodbuja gospodarski vpliv inovacij, razvitih v polih.

4.

Odpravi neupravičene omejitve pri dostopu do reguliranih poklicev in njihovem opravljanju ter zniža stroške vstopa na trg in spodbuja konkurenčnost na področju storitev. Sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje regulativne obremenitve, ki vpliva na delovanje maloprodajnega sektorja, zlasti s poenostavitvijo dovoljenj za odprtje prodajnih mest in odpravo prepovedi prodaje z izgubo. Zagotovi, da se regulirane tarife za plin in električno energijo za gospodinjske odjemalce določijo na ustrezni ravni, ki ne pomeni ovire za konkurenčnost, pri tem pa ohrani ugodne pogoje za ranljive skupine. Poveča zmogljivost električnih in plinskih povezav s Španijo; zlasti poveča zmogljivost plinskih povezav, da bi se omogočila popolna vključitev iberskega trga s plinom v evropski trg. V železniškem sektorju zagotovi neodvisnost novega združenega upravljavca infrastrukture od prvotnega prevoznika ter sprejme ukrepe za odprtje domačega potniškega prometa konkurenci v skladu z določbami prihodnjih direktiv in časovnim okvirom, ki bo v njih določen.

5.

Zmanjša davčno obremenitev dela ter okrepi prizadevanja za poenostavitev in povečanje učinkovitosti davčnega sistema. V ta namen od proračuna za leto 2015 dalje sprejme ukrepe za: odpravo neučinkovitih izdatkov za davek na osebni dohodek in davek od dohodka pravnih oseb na podlagi nedavnih ocen in pobude „Assises de la fiscalité“ ob hkratnem znižanju zakonsko določenih stopenj, sprejme dodatne ukrepe za odpravo ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi pravnih oseb, razširi davčno osnovo, zlasti za potrošnjo ter postopno odpravi okoljsko škodljive subvencije.

6.

Sprejme dodatne ukrepe za odpravo togosti trga dela, zlasti sprejme ukrepe za reformo pogojev „accords de maintien de l’emploi“, da bi jih podjetja v težavah več uporabljala. V povezavi s socialnimi partnerji sprejme dodatne ukrepe za reformo sistema nadomestil za brezposelnost, da bi se zajamčila njegova vzdržnost ter hkrati zagotovilo, da daje zadostne spodbude za vrnitev na delo. Zagotovi ustrezno svetovanje in usposabljanje za starejše delavce ter ponovno oceni zadevne posebne ureditve nadomestil za brezposelnost glede na položaj teh delavcev na trgu dela.

7.

Si prizadeva za modernizacijo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, izvede reformo obveznega izobraževanja ter sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje neenakosti na področju izobraževanja, zlasti z okrepitvijo ukrepov v zvezi s predčasnim opuščanjem šolanja. Zagotovi, da aktivne politike zaposlovanja učinkovito podpirajo najbolj ranljive skupine. Izboljša prehod iz izobraževanja v zaposlitev, zlasti z okrepitvijo ukrepov za nadaljnji razvoj vajeništva s posebnim poudarkom na nizkokvalificiranih osebah.