5.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/31

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 3. marca 2014

o oblikovanju in izvajanju načrtov proizvodnje in trženja v skladu z Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva

(2014/117/EU)

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Organizacije proizvajalcev morajo svojim pristojnim nacionalnim organom predložiti načrte proizvodnje in trženja v okviru člena 28 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba SUT) in tako prispevati k uresničevanju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

(2)

Načrti proizvodnje in trženja sestavljajo obvezen instrument za organizacije proizvajalcev.

(3)

Za enotno izvajanje načrtov proizvodnje in trženja mora Komisija zagotoviti podrobnejša priporočila o strukturi, obliki in rokih, opredeljenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1418/2013 (2), v okviru zagotavljanja jasnih in podrobnih smernic za države članice in organizacije proizvajalcev.

(4)

Za pomoč organizacijam proizvajalcev pri prispevanju k uresničevanju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva bi morala Komisija organizacijam proizvajalcev zagotoviti priporočila za predstavitev njihovih predvidenih strategij, da bi izpolnjevali zahteve proizvodnje in trga, zlasti s podrobnim opisom programa proizvodnje in strategije trženja, ki ju je treba razviti.

(5)

Komisija bi morala zagotoviti tudi primere različnih ukrepov, ki bi jih organizacije proizvajalcev lahko izvajale, da bi pokazala, kako bi ti ukrepi lahko dejansko prispevali k uresničevanju različnih ciljev organizacij proizvajalcev, navedenih v členu 7 Uredbe (EU) št. 1379/2013, ki naj bi jih obravnavali načrti proizvodnje in trženja.

(6)

Da se organizacijam proizvajalcev olajša spremljanje načrtov proizvodnje in trženja, pristojnim nacionalnim organom pa omogoči ocena prispevka različnih ukrepov načrtov proizvodnje in trženja k uresničevanju ciljev skupne ureditve trgov in preverjanje, da organizacije proizvajalcev izpolnjujejo obveznosti, povezane z izvajanjem načrtov, bi se morala priporočiti uporaba ustreznih kazalnikov.

(7)

Da se organizacijam proizvajalcev in pristojnim nacionalnim organom olajša ocena finančnih potreb, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov, vključenih v načrte proizvodnje in trženja, bi se morala priporočiti vključitev finančnega načrta v načrte proizvodnje in trženja.

(8)

Da se pristojnim nacionalnim organom omogoči, da ocenijo izvajanje načrtov proizvodnje in trženja s strani organizacij proizvajalcev, bi morala Komisija priporočiti, naj letno poročilo, ki ga predložijo organizacije proizvajalcev, vključuje ustrezne kazalnike, ki ocenjujejo izvajanje načrtovanih ukrepov in njihov prispevek k uresničevanju ciljev organizacij proizvajalcev.

(9)

To priporočilo se bo po potrebi spremenilo ali pregledalo, zlasti po sprejetju prihodnjega pravnega akta Unije, ki bo določil pogoje finančne podpore politikam za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 –

JE SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev naj upoštevajo:

(a)

obliko in strukturo, ki sta določeni v delu A tega priporočila, za načrte proizvodnje in trženja iz člena 28(1) Uredbe (EU) št. 1379/2013 (v nadaljnjem besedilu: načrti);

(b)

podrobnosti, določene v delu B tega priporočila, v zvezi z roki in postopkom za letno poročilo iz člena 28(5) Uredbe (EU) št. 1379/2013 (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo).

Kjer se to priporočilo nanaša na organizacije proizvajalcev, se nanaša tudi na združenja organizacij proizvajalcev.

DEL A

OBLIKA IN STRUKTURA NAČRTOV PROIZVODNJE IN TRŽENJA

Načrti, ki jih nacionalnim organom predložijo organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, bi morali vsebovati naslednje podrobne informacije:

1.   Splošne informacije o organizaciji proizvajalcev

Ime

Polno ime organizacije proizvajalcev.

Vrsta

Organizacija proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva ali organizacija proizvajalcev ribiških proizvodov.

Identifikacijska oznaka

Nacionalna identifikacijska oznaka.

Lokacija

Lokacija, kjer je organizacija proizvajalcev uradno registrirana (npr. mesto ali pristanišče), pa tudi območje pristojnosti, navedeno z ustrezno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS).

Število članov

Število proizvajalcev, ki so uradno registrirani v organizaciji proizvajalcev.

Promet (podrobno po vrstah)

Tabela s podatki o celotnem prometu organizacije proizvajalcev za pretekla tri leta s prikazom prometa po posamezni vrsti.

Promet bi se moral izračunati kot povprečna letna vrednost tržne proizvodnje pri prvi prodaji v zadnjih treh letih ali kot vsota tržne proizvodnje vsakega člana organizacije proizvajalcev pri prvi prodaji v istem obdobju za novopriznane organizacije proizvajalcev.

Obseg ulova in nabiranja (podrobno po vrstah)

Tabela s podatki o obsegu in vrednosti ulovov ali nabiranj, izraženimi v tonah in evrih na leto, za vsako vrsto za obdobje zadnjih treh let.

Opredelitev najpomembnejših vrst, ki jih trži organizacija proizvajalcev (prej 2.1)

Za opredelitev najpomembnejših vrst, ki se tržijo, se priporoča uporaba tabele, opisane v prejšnjem pododdelku. Najpomembnejše komercialne vrste bi morale predstavljati glavni del proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev v smislu prometa in obsega ulovov in gojenih vrst. Pravila, določena v členu 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2508/2000 (3), bi se morala uporabiti kot referenca.

2.   Program proizvodnje in strategija trženja

2.1   Uvod

Organizacija proizvajalcev bi morala razložiti splošno skladnost med ukrepi, ki jih namerava izvesti, in cilji načrta.

Na podlagi ocene sredstev, priložnosti, tveganj in slabosti organizacije proizvajalcev bi se morali načrti predstaviti s predstavitvijo strategije, s katero organizacija proizvajalcev namerava razviti in uskladiti svojo proizvodnjo z zahtevami trgov, v skladu s cilji, ki jih za organizacije proizvajalcev določata člena 3 in 7 uredbe SUT.

Predstavitev bi morala jasno ustvariti povezavo med programom proizvodnje in strategijo trženja, ki jo bo izvajala organizacija proizvajalcev.

2.2   Program proizvodnje

Program proizvodnje bi moral biti sestavljen iz okvirne dinamike dobave čez vse leto, ki temelji na sezonskih trendih (cene, proizvodnja in povpraševanje) na tržišču. Upoštevati bi moral zlasti naslednje elemente:

2.2.1   Za vse organizacije proizvajalcev

—

načrtovanje dejavnosti proizvodnje,

—

usklajevanje dejavnosti z drugimi proizvajalci.

Za organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov:

—

upravljanje ribolovnih pravic in dostopa med člani organizacije proizvajalcev, odvisno od načrtovanja proizvodnje,

—

izvajanje in upravljanje obveznosti iztovarjanja vsega ulova.

2.2.2   Za organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva

—

razvijanje trajnostnih praks ribogojstva.

2.3   Strategija trženja

Strategija trženja bi morala opisati, kako organizacija proizvajalcev namerava zagotoviti skladnost dobave s tržnimi zahtevami v smislu kakovosti, količine in predstavitve. Upoštevati bi morala zlasti naslednje elemente:

—

opredelitev tržnih zahtev (količina, kakovost, predstavitev),

—

opredelitev novih prodajnih mest ali drugih trgovskih priložnosti,

—

dialog in usklajevanje z drugimi subjekti v oskrbovalni verigi.

3.   Ukrepi za uresničevanje ciljev iz člena 7 uredbe SUT

3.1   Za organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov

3.1.1   Spodbujanje trajnostnih ribolovnih dejavnosti  (4)

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

skupno upravljanje ribolovnih pravic in dostopa med člani organizacije proizvajalcev na podlagi pravil o upravljanju, ki veljajo za različne staleže, ribištvo in ribolovna območja,

—

usklajevanje dialoga in sodelovanje z ustreznimi znanstvenimi organizacijami na področju ribištva in sodelovanje pri razvoju znanstvenih mnenj za podporo upravnih odločitev o ribolovnih virih,

—

priprava in upravljanje znanstvenih in tehničnih kampanj za izboljšanje znanja o virih, vplivih na ekosistem in razvoju trajnostnih ribolovnih tehnik,

—

izvajanje študij vplivov za uporabo novih upravnih ukrepov,

—

opredelitev in skupno preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo pri delu in varnostjo na morju,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev o predpisih v ribištvu, spodbujanju trajnostnih ribolovnih praks ali varnosti na krovu,

—

učinkovita udeležba v različnih ustreznih organih za upravljanje ribištva na nacionalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni,

—

usklajevanje dialoga med organizacijami proizvajalcev, vključno s tistimi iz drugih držav članic.

3.1.2   Preprečevanje in zmanjševanje neželenega ulova staležev  (5)

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

opredelitev in spodbujanje ribolovnih praks, ki pomagajo pri preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova staležev,

—

oblikovanje in izvajanje načrtov in skupnih dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje neželenega ulova staležev,

—

opredelitev čim koristnejše uporabe takšnega ulova (6).

3.1.3   Prispevanje k sledljivosti ribiških proizvodov ter dostopu potrošnikov do jasnih in razumljivih informacij

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

izboljšanje tehnik sledljivosti,

—

ocenjevanje potreb po sporočanju in dejavnosti za obveščanje potrošnikov,

—

izboljševanje označevanja proizvodov, vključno z izvajanjem postopkov certificiranja za podporo obveznih in dodatnih prostovoljnih informacij, kot je navedeno v členih 38 in 39 uredbe SUT,

—

pripravljanje in izvajanje sporočanja in dejavnosti za obveščanje potrošnikov.

3.1.4   Prispevanje k odpravljanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

usposabljanje za proizvajalce in izobrazba,

—

opazovalni programi in nadzor dejavnosti članov organizacije proizvajalcev.

3.1.5   Izboljšanje pogojev za dajanje ribiških proizvodov svojih članov na trg

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

opredelitev prodajnih mest za trženje proizvodnje in usmerjanje oskrbe s proizvodi svojih članov,

—

razvijanje strategij za boljše trženje proizvodnje, vključno s certificiranjem proizvodov,

—

razvijanje postopkov certificiranja, tudi na področjih hranljivosti in kakovosti,

—

podpiranje dodatnih prostovoljnih informacij, kot v členu 39 uredbe SUT,

—

oblikovanje in razvijanje novih metod in novih tržnih orodij,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev v zvezi s tržnimi tehnikami,

—

udeležba na trgovinskih sejmih na nacionalni, evropski in mednarodni ravni za spodbujanje proizvodnje članov organizacije proizvajalcev.

3.1.6   Povečanje gospodarskih dobičkov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in spremljanje znanstvenih in tehničnih kampanj za zmanjšanje stroškov delovanja,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev v zvezi s poslovnim upravljanjem ribolova,

—

razvijanje storitev za člane organizacij proizvajalcev v stroškovnem računovodstvu.

3.1.7   Stabilizacija trgov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

prispevanje k izboljšanim tržnim informacijam,

—

izboljšanje znanja članov organizacij proizvajalcev o glavnih gospodarskih gonilih v oskrbovalni verigi,

—

zagotavljanje praktične podpore proizvajalcem za boljše usklajevanje deljenja informacij s strankami in drugimi udeleženci (zlasti predelovalci, trgovci in dražbami).

3.1.8   Prispevanje k preskrbi s hrano in spodbujanje izpolnjevanja visokih meril o kakovosti in varnosti hrane ter hkrati k zaposlovanju na obalnih in podeželskih območjih

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje pobud o tržnih standardih (kakovost, velikost ali teža, pakiranje, predstavitev in označevanje),

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje novih vrst, ki bi se jih dalo trajnostno izkoriščati,

—

pripravljanje in vodenje kampanj za razvoj novih postopkov in proizvodov,

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje ribiških proizvodov,

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje zaposlovanja v ribištvu.

3.1.9   Zmanjševanje vpliva ribolova na okolje, vključno z ukrepi za izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in izvajanje znanstvenih raziskav in poskusnih programov za oceno in omejitev vplivov ribolovnih praks na okolje,

—

pripravljanje in vodenje poskusnih programov za razvoj ribolovnega orodja z zmanjšanim vplivom na okolje,

—

zagotavljanje usposabljanja in pomoči proizvajalcem za olajšanje uporabe ribolovnih praks in ribolovnih orodij, ki omejujejo vpliv na okolje.

3.2   Za organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva

3.2.1   Spodbujanje trajnostnih dejavnosti ribogojstva  (7)

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in upravljanje znanstvenih in tehničnih kampanj za izboljšanje znanja o vrstah in vplivih dejavnosti ribogojstva na okolje in za razvoj trajnostnih tehnik ribogojstva,

—

usklajevanje dialoga in sodelovanje z ustreznimi znanstvenimi organizacijami v ribogojstvu ter sodelovanje pri razvoju znanstvenih mnenj za podporo upravnih odločitev o ribogojstvu,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev za spodbujanje trajnostnih praks ribogojstva,

—

opredelitev in skupno preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo pri delu,

—

učinkovita udeležba v različnih ustreznih organih za ribogojstvo na nacionalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni,

—

usklajevanje dialoga med organizacijami proizvajalcev, vključno s tistimi iz drugih držav članic.

3.2.2   Zagotavljanje, da so dejavnosti njihovih članov skladne z nacionalnimi strateškimi načrti  (8)

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

sodelovanje pri razvoju nacionalnih strateških načrtov,

—

razvijanje sistemov certificiranja za trajnost krme za živali.

3.2.3   Prizadevanje za zagotovitev, da ribja krma za ribogojstvo izvira iz trajnostno upravljanega ribištva

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

sodelovanje pri razvoju postopkov sledljivosti,

—

razvijanje sistemov certificiranja za trajnost krme za živali.

3.2.4   Izboljšanje pogojev za dajanje proizvodov iz ribogojstva svojih članov na trg

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

opredelitev prodajnih mest za trženje in/ali usmerjanje proizvodnje svojih članov,

—

razvijanje strategij za boljše trženje proizvodnje, vključno s certificiranjem proizvodov,

—

podpiranje dodatnih prostovoljnih informacij, kot v členu 39 uredbe SUT,

—

razvijanje postopkov certificiranja, tudi na področjih hranljivosti in kakovosti,

—

oblikovanje in razvijanje novih metod in novih tržnih orodij,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev v zvezi s tržnimi tehnikami,

—

udeležba na trgovinskih sejmih na nacionalni, evropski in mednarodni ravni za spodbujanje proizvodnje članov organizacije proizvajalcev.

3.2.5   Povečanje gospodarskih dobičkov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in spremljanje znanstvenih in tehničnih kampanj za zmanjšanje stroškov delovanja,

—

zagotavljanje pomoči in usposabljanja za člane organizacije proizvajalcev v zvezi s poslovnim upravljanjem ribogojstva,

—

razvijanje storitev za člane organizacij proizvajalcev v stroškovnem računovodstvu.

3.2.6   Stabilizacija trgov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

usklajevanje zbiranja, obdelave, izmenjave in izkoriščanja ekonomskih informacij, povezanih s proizvodnjo članov organizacije proizvajalcev, med različnimi organizacijami proizvajalcev, vključno s podatki o staležu in cenami pri prvi prodaji,

—

prispevanje k izboljšanim tržnim informacijam,

—

izboljšanje znanja članov organizacij proizvajalcev o glavnih gospodarskih gonilih v oskrbovalni verigi,

—

zagotavljanje praktične podpore proizvajalcem za boljše usklajevanje deljenja informacij s predelovalci.

3.2.7   Prispevanje k preskrbi s hrano in spodbujanje izpolnjevanja visokih meril o kakovosti in varnosti hrane ter hkrati k zaposlovanju na obalnih in podeželskih območjih

V tem okviru bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

pripravljanje in vodenje kampanj za razvoj pobud o tržnih standardih (kakovost, velikost ali teža, pakiranje, predstavitev in označevanje),

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje zaposlovanja v ribogojstvu,

—

pripravljanje in vodenje kampanj za spodbujanje proizvodov iz ribogojstva.

4.   Ukrepi za uravnavanje ponudbe določenih vrst  (9)

V okviru tega oddelka bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

opredelitev ribiških proizvodov, ki so v določenih obdobjih leta težavni z vidika trženja,

—

razvoj namenskih strategij in orodij za proizvodnjo in trženje.

5.   Kazni in nadzorni ukrepi

V skladu z določbami člena 8(1)(d) uredbe SUT bi moral ta oddelek opisati kazni za člane, ki kršijo sklepe, sprejete za izvajanje načrtov (10), pa tudi ukrepe, ki jih bo izvedla organizacija proizvajalcev, da bo nadzirala skladnost dejavnosti svojih članov s pravili, ki jih je sama uvedla (11). V okviru tega oddelka bi morali načrti vsebovati enega ali več od naslednjih ukrepov:

—

razvoj sistema sankcij, sorazmernega s kršitvami članov organizacije proizvajalcev,

—

razvoj strategij in programov za izvrševanje pravil, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev,

—

izvajanje ocen tveganja pri izvajanju pravil, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev,

—

pripravljanje in izvajanje dejavnosti nadzora nad izvrševanjem pravil, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev,

—

usposabljanje opazovalcev in nadzornikov,

—

oblikovanje in razširjanje smernic za izvajanje:

(a)

uredb, ki izhajajo iz skupne ribiške politike,

(b)

pravil in upravnih ukrepov, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev.

6.   Odhodki, ki se morajo upoštevati

6.1   Finančni načrt

Priporoča se, da organizacije proizvajalcev v svoje načrte vključijo finančni načrt, ki podrobno navaja različne stroške, odhodke in pričakovana finančna sredstva za vsak ukrep, ki ga nameravajo izvesti.

Znotraj načrta bi se moralo ločiti med naslednjima dvema vrstama dejavnosti:

(a)

pripravljanje, spremljanje in usmerjanje dejavnosti, povezanih z načrtovanimi ukrepi (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti lastnika projekta), in

(b)

dejavnosti, povezane s praktično izvedbo vsakega posameznega načrtovanega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti upravljanja projekta).

6.2   Dejavnosti lastnika projekta

Odhodki za dejavnosti lastnika projekta bi morali vsebovati zlasti odhodke za tržne raziskave, ocenjevalne študije, projektiranje, analizo tveganja in morebitno študijo izvedljivosti, izvedeno še pred izvajanjem ukrepa, povezanega z uresničevanjem enega od ciljev načrta. Vsebovati bi morali tudi odhodke, povezane z dejavnostmi spremljanja in nadzora, ki jih izvede organizacija proizvajalcev med izvajanjem določenega ukrepa.

Upoštevani odhodki lahko pokrivajo različne kategorije, kot so delo, storitve ali blago.

6.3   Dejavnosti upravljanja projekta

Odhodki za dejavnosti upravljanja projekta bi morali vsebovati zlasti odhodke za dele izvedenih ukrepov, ki niso primerno povezani z dejavnostmi lastnika projekta, npr. znanstveni ali tehnični poskusi, oglaševalske akcije, nakup in uporaba novih tehničnih naprav za povečanje selektivnosti, razvijanje sledljivosti ali za trajnostne prakse ribogojstva.

7.   Načrt izvajanja

Načrti bi morali vsebovati časovni razpored načrtovanih ukrepov in povezanih stroškov, pri večletnih načrtih pa bi se posebej prikazalo vsako leto.

Časovni razpored bi moral za vsak ukrep navesti ustrezne kazalnike učinkov in rezultatov, kot je priporočeno v oddelku 8.

8.   Kazalniki

Kot je priporočeno v oddelku 7, bi se morali za vsak načrtovan ukrep zagotoviti kazalniki učinkov in rezultatov, da bi se organizacijam proizvajalcev in pristojnim nacionalnim organom omogočil nadzor nad izvajanjem teh ukrepov. Ti kazalniki bi se morali uporabiti v letnem poročilu iz člena 28(5) uredbe SUT. Morali bi oceniti uresničitev strateških ciljev načrtov v povezavi s prvotnimi razmerami, opisanimi v uvodu načrta.

Glede na ustreznost za različne načrtovane ukrepe bi se morali uporabljati naslednji kazalniki:

8.1   Kazalniki učinkov za izvajanje načrtovanih ukrepov

8.1.1   Za organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati kazalnike učinkov, ki bi ocenjevali skladnost z:

—

izraženo predvideno dejavnostjo plovil, med drugim v smislu dni na morju in obsega ulova ciljne vrste,

—

začasnim časovnim razporedom za trženje proizvodov po vrstah in predstavitev,

—

načrtom predvidenih dejavnosti za opredelitev priložnosti na trgih,

—

načrtom predvidenih dejavnosti za certificiranje/označevanje proizvodov,

—

začasnim časovnim razporedom za upravljanje ribolovnega napora in/ali zmogljivosti ribolovnega območja,

—

načrtom predvidenih ukrepov za zmanjšanje neželenega prilova,

—

načrtom usposabljanja v zvezi s skladnostjo in pravili ter ozaveščenostjo in nadzorom proizvajalcev.

Ti kazalniki učinkov bi morali izpostaviti tudi:

—

napovedno opredelitev prodajnih ciklov proizvodov,

—

skladnost povprečnega mesečnega prihodka proizvajalcev s pričakovano ravnjo prihodkov.

8.1.2   Za organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva

V tem okviru bi morali načrti vsebovati kazalnike učinkov, ki bi ocenjevali skladnost z:

—

nabiranjem ali ulovom ter skladiščenjem, predvidenim za gojene vrste,

—

začasnim časovnim razporedom za trženje proizvodov po vrstah in predstavitev,

—

načrtom predvidenih dejavnosti za opredelitev priložnosti na trgih,

—

načrtom predvidenih dejavnosti za certificiranje/označevanje proizvodov,

—

načrtom za zmanjšanje onesnaženja ekosistemov, povezanega z dejavnostmi ribogojstva,

—

načrtom za izvajanje trajnostnega krmljenja gojenih vrst,

—

načrtom usposabljanja v zvezi s skladnostjo in pravili ter ozaveščenostjo in nadzorom.

Navedeni kazalniki učinkov bi morali izpostaviti tudi:

—

napovedno opredelitev prodajnih ciklov proizvodov,

—

skladnost povprečnega mesečnega prihodka proizvajalcev s pričakovano stopnjo prihodkov.

8.2   Kazalniki rezultatov za oceno prispevka uporabljenih ukrepov k uresničevanju ciljev načrtov proizvodnje in trženja

8.2.1   Za organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov

V tem okviru bi morali načrti vsebovati kazalnike rezultatov, ki bi ocenjevali:

—

obseg in/ali vrednost ulovljenih ali trženih vrst,

—

povprečno velikost ulovljenih ali trženih vrst,

—

rast prodaje po vrstah in/ali proizvodih v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

število in obseg in/ali vrednost novih proizvodov, ki se prodajajo, v primerjavi s prejšnjim letom,

—

razvoj ribolovnega napora in/ali zmogljivosti,

—

razvoj sestave ulova in/ali obseg neželenega ulova staležev,

—

razvoj vrednotenja ulovljene ali gojene proizvodnje na prebivalca

—

razvoj stroškov proizvodnje na enoto proizvodnje,

—

razvoj stroškov prodaje na enoto proizvodnje,

—

razvoj povprečnega mesečnega prihodka proizvajalcev,

—

spremembe v stopnji neprodanih proizvodov v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

spremembe vrednosti občutljivih proizvodov v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

število nesreč (s poškodbami in/ali smrtnimi žrtvami),

—

spremembe števila zabeleženih kršitev pravil organizacije proizvajalcev.

8.2.2   Za organizacije proizvajalcev proizvodov iz ribogojstva

V tem okviru bi morali načrti vsebovati kazalnike rezultatov, ki bi ocenjevali:

—

obseg in/ali vrednost gojenih ali trženih vrst,

—

rast prodaje po vrstah in/ali proizvodih v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

število in obseg in/ali vrednost novih proizvodov, ki se prodajajo, v primerjavi s prejšnjim letom,

—

razvoj vrednotenja gojene proizvodnje na prebivalca,

—

razvoj deleža krme za gojene vrste, ki izhaja iz trajnostnih ali obnovljivih virov,

—

razvoj obsega učinkov onesnaženja,

—

razvoj stroškov proizvodnje na enoto proizvodnje,

—

razvoj stroškov prodaje na enoto proizvodnje,

—

razvoj povprečnega mesečnega prihodka proizvajalcev,

—

spremembe v stopnji neprodanih proizvodov v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

spremembe vrednosti občutljivih proizvodov v primerjavi s predhodnimi razmerami,

—

število nesreč (s poškodbami in/ali smrtnimi žrtvami),

—

spremembe števila zabeleženih kršitev pravil organizacije proizvajalcev.

DEL B

PREDLOŽITEV IN VSEBINA LETNEGA POROČILA

Organizacije proizvajalcev bi morale predložiti letno poročilo po dokončanju načrtov. V primeru večletnega načrta bi bilo treba poročilo predložiti vsako leto.

Letno poročilo bi moralo vsebovati kazalnike učinkov in rezultatov, kot so navedeni v načrtu izvajanja načrtov, ki se predloži pristojnim nacionalnim organom v odobritev.

V Bruslju, 3. marca 2014

Za Komisijo

Maria DAMANAKI

Članica Komisije

(1)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1418/2013 z dne 17. decembra 2013 glede načrtov proizvodnje in trženja v skladu z Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture (UL L 353, 28.12.2013, str. 40).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2508/2000 z dne 15. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z operativnimi programi v sektorju za ribištvo (UL L 289, 16.11.2000, str. 8).

(4)  Spodbujanje trajnostnih ribolovnih dejavnosti pri svojih članih, in sicer z zagotavljanjem možnosti za njihov razvoj ob celovitem upoštevanju ohranitvene politike, kot je določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22) (uredba o skupni ribiški politiki) in v okoljski zakonodaji, ob upoštevanju socialne politike.

(5)  Čim boljše preprečevanje in zmanjševanje neželenega ulova staležev komercialnih vrst ter po potrebi čim koristnejša uporaba takšnega ulova, ne da bi se ustvaril trg za ulov rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, v skladu s členom 15 uredbe o skupni ribiški politiki.

(6)  Ne da bi se ustvaril trg za ulov rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.

(7)  Spodbujanje trajnostnih dejavnosti ribogojstva pri svojih članih, in sicer z zagotavljanjem možnosti za njihov razvoj ob celovitem upoštevanju ohranitvene politike, kot je določena v uredbi o skupni ribiški politiki in v okoljski zakonodaji, ob upoštevanju socialne politike.

(8)  Iz člena 34 uredbe o skupni ribiški politiki.

(9)  Vrste, ki so med letom običajno težavne z vidika trženja, iz člena 28(2)(d) uredbe SUT.

(10)  Kazni so navedene v členu 28(2)(e) uredbe SUT.

(11)  Ukrepi so navedeni v členu 8(1)(d) uredbe SUT.