14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1

(1)

Skupina Hypo Alpe Adria Group (v nadaljnjem besedilu: HGAA ali banka) je decembra 2008 od Republike Avstrije prejela 900 milijonov EUR za povečanje svojega temeljnega kapitala (Partizipationskapital (2)) v okviru avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju (v nadaljnjem besedilu: program pomoči bančnemu sektorju) (3).

(2)

Avstrija je 29. aprila 2009 Komisiji predložila načrt za uspešno poslovanje HGAA.

(3)

Komisija je s svojim sklepom z dne 12. maja 2009 v zadevi N 254/2009 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka iz leta 2009) (4) začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (5) in izrazila pomisleke glede združljivosti pomoči za prestrukturiranje, ki jo je Nemčija decembra 2008 dodelila večinskemu delničarju HGAA BayernLB, z notranjim trgom. V istem sklepu je Komisija podvomila, da je HGAA načeloma zdrava banka.

(4)

HGAA je bila nacionalizirana 23. decembra 2009. V zvezi s tem je Komisija v svojem sklepu z dne 23. decembra 2009 v zadevah C 16/2009 in N 698/2009 (6) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju iz decembra 2009) začasno odobrila več ukrepov pomoči na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) do predložitve verodostojnega načrta prestrukturiranja HGAA Komisiji. V istem sklepu je Komisija razširila formalni postopek preiskave na dodatne ukrepe pomoči, ki jih je Avstrija dodelila HGAA.

(5)

Komisija je 22. junija 2010 nadalje razširila formalni postopek preiskave, zlasti ker pregledani načrt prestrukturiranja HGAA, ki je bil predložen 16. aprila 2010, ni dokazal, da bo banka lahko ponovno vzpostavila uspešno poslovanje ali zagotovila ustrezno porazdelitev bremena in zadostno stopnjo ublažitve izkrivljanja konkurence. Komisija je poleg tega podaljšala odobritev pomoči, ki jo je v sklepu o reševanju iz decembra 2009 začasno razglasila za združljivo z notranjim trgom, in sicer dokler ne bo končala s pregledom načrta prestrukturiranja HGAA (v nadaljnjem besedilu: sklep o podaljšanju iz leta 2010) (7).

(6)

Avstrija je 29. decembra 2010 priglasila dodaten ukrep v korist HGAA v obliki jamstva za sredstva v znesku 200 milijonov EUR. Ta ukrep pomoči je bil odobren s Sklepom Komisije z dne 19. julija 2011 v zadevah SA.32172 (2011/NN) in SA.32554 (2009/C) (8) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju iz julija 2011).

(7)

Komisija je 7. februarja 2011 obvestila Avstrijo in Nemčijo, da bosta zadeva N 698/2009 (9) v zvezi s HGAA in zadeva C 16/2009 v zvezi z BayernLB obravnavani v ločenih postopkih. Pozneje je bil postopek v zvezi s HGAA vpisan pod številko zadeve SA.32554 (2009/C). Ta sklep se nanaša samo na zadevo SA.32554 (2009/C).

(8)

Avstrija je 21. aprila 2011 predložila nov načrt prestrukturiranja HGAA.

(9)

Avstrija je 3. decembra 2012 priglasila dodaten ukrep pomoči v korist HGAA v obliki kapitalskega vložka, ki ga je Republika Avstrija izvedla prek navadnih delnic, in državnega jamstva za podrejene dolžniške instrumente, ki naj bi jih izdala HGAA. Priglasitev je vsebovala seznam zavez za HGAA. Navedeni ukrepi so bili začasno odobreni s Sklepom Komisije z dne 5. decembra 2012 v zadevi SA.32554 (2009/C) (10) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju iz decembra 2012). Komisija je ukrepe odobrila zaradi določenih zavez, ki jih je predložila Avstrija. Vendar pa je Avstrija le delno spoštovala navedene zaveze.

(10)

Avstrija je 5. oktobra 2012 vložila tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 25. julija 2012 v zadevi SA.28487 (C 16/2009 ex N 254/2009) (11) (ki je bil pozneje razveljavljen in nadomeščen s Sklepom Komisije z dne 5. februarja 2013 (12)) v zvezi z BayernLB (v nadaljnjem besedilu: sklep o BayernLB).

(11)

Postopek je podrobno opisan v sklepu o začetku postopka iz leta 2009, sklepu o reševanju iz decembra 2009, sklepu o podaljšanju iz leta 2010, sklepu o reševanju iz julija 2011 in sklepu o reševanju iz decembra 2012.

(12)

Avstrijski organi in službe Komisije so med julijem 2010 in avgustom 2013 na več sestankih, telefonskih konferencah in drugih oblikah izmenjave informacij razpravljali o različnih načrtih prestrukturiranja HGAA in njihovih spremembah.

(13)

Avstrija je 29. junija 2013 priglasila načrt prestrukturiranja, ki predvideva likvidacijo HGAA in je bil pozneje dopolnjen s podatki, predloženimi 27. avgusta 2013.

(14)

HGAA je mednarodno dejavna finančna skupina s sedežem v Celovcu na Avstrijskem Koroškem, od koder nadzoruje in usmerja svoje bančne dejavnosti in dejavnosti lizinga, vključno z delom za likvidacijo, prek Hypo Alpe Adria Bank-International (v nadaljnjem besedilu: HBInt). HBInt opravlja osrednje funkcije skupine, vključno z nadzorovanjem skupine, skupinskim računovodstvom, splošnim obvladovanjem tveganj, pravnimi zadevami in skladnostjo, upravljanjem likvidnosti, izdajanjem vrednostnih papirjev ter refinanciranjem hčerinskih družb HGAA.

(15)

Konec leta 2012 je skupna bilanca stanja HGAA znašala 33,8 milijarde EUR, njena tveganju prilagojena aktiva pa približno 21 milijard EUR.

(16)

HGAA je v popolni lasti Republike Avstrije (13).

(17)

HGAA je bila 31. decembra 2008 prek svojih bančnih in/ali lizing hčerinskih družb prisotna v dvanajstih državah, in sicer v Avstriji, Sloveniji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Ukrajini ter Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (v nadaljnjem besedilu: NJRM).

(18)

Trenutno ima HGAA v Avstriji hčerinsko družbo HBA. Dejavna je tudi v Sloveniji (prek hčerinske družbe HBS in lizing družbe HLS), na Hrvaškem (prek HBC in integrirane lizing družbe HAALC), v Bosni in Hercegovini (prek dveh bančnih subjektov HBFBiH in v Republiki srbski HBRS, ki vključuje lizing družbo HLRS), v Srbiji (prek HBSE) ter Črni gori (prek HBM) (v nadaljnjem besedilu: države jugovzhodne Evrope).

(19)

Začet je bil postopek likvidacije za veliko industrijskih deležev banke in finančnih hčerinskih družb. Italijanska HBI je nove posle ustavila do 1. julija 2013. Druge hčerinske družbe v postopku likvidacije so hrvaška lizing družba (HLC) in hrvaška enota za likvidacijo, ki izvira iz prenesenih bančnih sredstev (H-ABDUCO), avstrijska lizing družba (HLA), nemška lizing družba (HLG), v Črni gori lizing družba (HLA) in enota za likvidacijo, ki izvira iz prenesenih bančnih sredstev (HDM), madžarska lizing družba (HLHU), bolgarska lizing družba (HLBG), lizing družba v NJRM (HLMK), lizing družba v Ukrajini (HLUA), v Bosni in Hercegovini lizing družba HETA BiH in enota za likvidacijo, ki izvira iz prenesenih bančnih sredstev (BORA), lizing družbi HLSE in HRSE v Srbiji, TCK in TCV v Sloveniji, ki sta dva subjekta, ki izvirata iz prenesenih bančnih dejavnosti in dejavnosti lizinga, ter lizing družba HLI v Italiji (14). Alpe Adria Privatbank v Lihtenštajnu je bila že likvidirana.

(20)

V naslednjih uvodnih izjavah so našteti subjekti, ki so še dejavni.

(21)

Avstrijska hčerinska družba HBA je dejavna v segmentih poslovanja s prebivalstvom, podjetji in ustanovami. Ponuja vse klasične storitve univerzalne banke. HBA, ki je regionalno osredotočena na Koroško in ima podružnice na Dunaju in v Salzburgu, ima v Avstriji tržni delež skoraj […] (15) %, če se meri v sredstvih, in […] % v vlogah.

(22)

V Sloveniji je skupina prisotna z banko HBS (tržni delež približno […] % v sredstvih in […] % v vlogah). Lizing družba HLS pa se osredotoča na dejavnosti zakupa premičnih sredstev in izbranih nepremičnin.

(23)

Hrvaška HBC je univerzalna banka (tržni delež približno […] % v sredstvih in […] % v vlogah). HAALC opravlja dejavnosti lizinga in ima tržni delež približno […] % v novih finančnih sredstvih.

(24)

V Bosni in Hercegovini delujeta dve banki, in sicer HBRS v Republiki srbski (tržni delež približno […] % v sredstvih in […] % v vlogah) ter HBFBiH v Federaciji Bosne in Hercegovine (s tržnim deležem […] % v sredstvih). Lizing družba HLRS, ki je v lasti HBRS, ima tržni delež približno […] % v novih finančnih sredstvih.

(25)

HBM v Črni gori ima tržni delež […] % v sredstvih. Posli lizinga banke imajo tržni delež […] %.

(26)

Srbska HBSE se osredotoča na zasebni in poslovni segment (tržni delež približno […] % v sredstvih in […] % v vlogah).

(27)

Leta 2008 je HGAA prejela pomoč od svojih takratnih delničarjev BayernLB in Republike Avstrije.

(28)

Ko je bila HGAA nacionalizirana, je prejela naslednje ukrepe pomoči:

(29)

Zaradi dodatne potrebe po odpisih je Avstrija skupini HGAA odobrila jamstvo za sredstva v znesku 200 milijonov EUR za obdobje od 31. decembra 2010 do 30. junija 2013.

(30)

V skladu z odločitvijo avstrijskega nadzornega organa je morala skupina HGAA do 31. decembra 2012 izpolniti zahtevo po povečanju deleža kapitala na 12,04 %. Zato je HGAA od avstrijskih organov prejela:

(31)

Banka in doslej odobreni ukrepi pomoči so podrobno opisani v uvodnih izjavah od (17) do (19) sklepa o začetku postopka, uvodnih izjavah od (13) do (15) in (27) do (40) sklepa o reševanju iz decembra 2009, uvodnih izjavah od (15) do (19) sklepa o reševanju iz julija 2011 ter uvodnih izjavah od (10) do (12) sklepa o reševanju iz decembra 2012.

(32)

Načrt prestrukturiranja za obdobje 2013–2017 predvideva dodatne potrebe po kapitalu za likvidacijo enote v višini približno 2,6 milijarde EUR v osnovnem primeru, 4,7 milijarde EUR v pesimističnem primeru in 5,4 milijarde EUR v najslabšem primeru. Ob predpostavki, da bo kapital zagotovljen v likvidni obliki, bi potrebe HGAA po dodatnih likvidnih sredstvih do leta 2017 v osnovnem primeru znašale 2,5 milijarde EUR, v izjemnem pesimističnem primeru pa bi po ocenah dosegle 3,3 milijarde EUR. (Če ukrepi ne bodo dodeljeni v likvidni obliki, bodo morda potrebni ukrepi v zvezi z likvidnostjo v višjem znesku.)

(33)

Avstrija je Komisijo iz preventivnih razlogov prosila za odobritev ukrepov državne pomoči, ki bi bili lahko potrebni za zadovoljitev potreb po dodatnem kapitalu ali likvidnih sredstvih, da bi se lahko izpolnile vse zakonske zahteve ali pokrile izgube. Morebitna dodelitev kapitala bo omejena na znesek, potreben za izpolnitev minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev, ki jih mora potrditi pristojni nadzorni organ.

(34)

Skupina HGAA je imela pred nacionalizacijo naslednje lastnike: BayernLB (67,08 %), zvezna dežela Koroška prek Kärntner Landesholding (12,42 %), Grazer Wechselseitige Versicherung AG (v nadaljnjem besedilu: GRAWE) (20,48 %) in Mitarbeiterstiftung Hypo Alpe Adria (0,02 %).

(35)

Vsi lastniki so svoje delnice prodali Avstriji po simbolični ceni 1 EUR in se s tem odpovedali svojim pravicam delničarjev.

(36)

BayernLB se je odpovedal vsem svojim pravicam delničarjev, vključno z obstoječim Ergänzungskapital (kapital drugega reda) v HGAA v višini 300 milijonov EUR, in skupino HGAA oprostil obveznosti vračila 525 milijonov EUR obstoječih kreditnih linij, ki so ji bile dodeljene v preteklosti (16).

(37)

Da bi zagotovil likvidnost HGAA, je BayernLB ponovno izdal bančno kreditno linijo, ki je potekla decembra 2009, v višini […] EUR. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bo HGAA do 31. decembra 2013 obdržala obstoječa finančna sredstva znotraj skupine v višini […] EUR, ki jih je prejela od BayernLB. V letu 2014 bi BayernLB v skupini HGAA pustil finančna sredstva v višini […] EUR, v letu 2015 pa […] EUR. Avstrija bo jamčila za navedene zneske v primeru razdelitve skupine HGAA ali v primeru, da bo sprejet drug ekonomsko primerljiv ukrep, ki ne bo zagotovil uspešnega poslovanja HGAA (17).

(38)

BayernLB je leta 2008 v HGAA že vložil kapital v višini 700 milijonov EUR, ki ga je skupina od takrat v celoti porabila, saj je z njim krila izgube.

(39)

Družba GRAWE je vpisala nekonvertibilni temeljni kapital prvega reda (Partizipationskapital) v višini 30 milijonov EUR, za katerega se leta 2013 v primeru dobička začnejo izplačevati dividende v višini 6 % na leto. Na podlagi odločitve Republike Avstrije z dne 30. maja 2011 je bila nominalna vrednost navedenega kapitala znižana na 9 milijonov EUR po razporeditvi izgube (Kapitalschnitt).

(40)

Družba GRAWE je prispevala tudi 100 milijonov EUR v obliki likvidnih sredstev do 31. decembra 2013. Likvidna sredstva so bila v celoti zavarovana (50 milijonov EUR z avstrijskimi kritimi obveznicami, preostalih 50 milijonov EUR pa z drugimi sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo kritih obveznic).

(41)

Koroška je decembra 2009 prispevala k reševanju prek:

(42)

Spodnja razpredelnica prikazuje prvotne zneske kapitala Partizipationskapital v HGAA (vsi v HBInt) in njegov sedanji znesek. Opozoriti je treba, da Partizipationskapital nima glasovalnih pravic. Vse delnice z glasovalnimi pravicami so v lasti Republike Avstrije.

Razpredelnica 1

Pregled zneskov kapitala Partizipationskapital

(43)

HGAA je ponovno odkupila več hibridnih in drugih instrumentov kapitala precej pod nominalno vrednostjo ali jih v celoti preklicala ter s tem povečala svoj lastni kapital. Aprila 2012 je opravila posel, zaradi katerega se je njen kapital prvega reda povečal za 153 milijonov EUR. Avgusta 2012 je HGAA preklicala nekaj hibridnih instrumentov in s tem ustvarila dodatnih 23,5 milijona EUR kapitala. Decembra 2012 je ponudila odkup drugih instrumentov kapitala in s tem ustvarila izredni dobiček v višini […] EUR.

(44)

Poleg tega imetniki instrumentov lastnih sredstev (Partizipationskapital in drugi hibridni instrumenti kapitala) zaradi izgub HGAA niso prejeli nobenih dividend ali kuponov, ki bi jih prejeli v primeru dobička. Zato bi lahko HGAA v letih 2009 in 2010 ohranila več kot […] EUR.

(45)

Težave HGAA so predvsem posledica agresivne strategije za rast na podlagi ugodnega financiranja z državnimi jamstvi.

(46)

HGAA se je preveč zanašala na hitro rast in dohitevanje na trgih v državah jugovzhodne Evrope. Predvsem v obdobju 2000–2007 je vstopila na veliko novih trgov. Zato se je bilančna vsota HGAA povečala z 9,8 milijarde EUR 31. decembra 2002 na 43,3 milijarde EUR 31. decembra 2008.

Razpredelnica 2

Širitev HGAA, po državah in poslovnih področjih

(47)

Strategijo širjenja so omogočili ugodni stroški financiranja HGAA zaradi državnih jamstev zvezne dežele Koroške (Ausfallshaftung), ki so se zvišala s 4,9 milijarde EUR 31. decembra 2002 na 20,7 milijarde EUR 31. decembra 2009. Zaradi dostopa do ugodnega financiranja je HGAA zapostavila ustvarjanje lokalnih vlog.

(48)

Hitro povečanje bilance stanja na trgih jugovzhodne Evrope je skupaj z ugodnim financiranjem z državnimi jamstvi ustvarilo kratkoročne dobičke. HGAA je med letoma 2002 in 2006 vsako leto ustvarila dobiček, razen v letu 2004. Vendar je poslovni model zakril tveganja, povezana z zmanjšanjem kakovosti sredstev in financiranjem, zato banka ni ustrezno prenovila in razvila postopkov notranjega nadzora in obvladovanja tveganj, ki bi jih po razširitvi potrebovala za zadovoljitev svojih spremenjenih potreb. Ker so strategijo banke poganjali premisleki o obsegu poslovanja in je zato veliko tvegala zlasti pri projektih v nepremičninskem in turističnem segmentu, je sistemsko napačno presojala gospodarska in poslovna tveganja. Zaradi pomanjkanja ustreznih mehanizmov nadzora je banka postala tudi dovzetna za goljufije, kar je imelo za posledico več kazenskih preiskav. Sčasoma je njen portfelj postal obremenjen z znatnim deležem slabih posojil, delno zaradi pomanjkanja ustreznega zavarovanja. V veliko primerih se je izkazalo, da je povezana zavarovanja težko ali nemogoče prodati, zato so bili potrebni veliki odpisi.

(49)

Poleg tega je banka mnogim svojim maloprodajnim podjetjem ter malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP) v državah jugovzhodne Evrope dodelila posojila v evrih ali švicarskih frankih, s tem pa se je izpostavila dodatnim tveganjem neplačila. Zaradi poznejšega povečanja vrednosti predvsem švicarskega franka glede na lokalne valute so se navedena tveganja delno uresničila.

(50)

Čeprav je takrat ostala znotraj predpisanih meja, je banka poslovala z nezadostnim kapitalom glede na njen profil tveganj zaradi ciljne skupine strank in portfelja sredstev. Navedeni dejavnik je postal težava skoraj takoj, ko je banka doživela negativen preobrat. Izračun iz predloženega načrta likvidacije kaže, da bi imela banka od leta 2013 negativen delež kapitala prvega reda […] in negativen delež skupnih lastnih sredstev […], če ne bi prejela ukrepov pomoči. Navedeni izračun je izmišljen, saj bi bilo treba v navedenem primeru še prej drastično zmanjšati poslovanje banke ali jo likvidirati. Avstrija meni, da bi likvidacija lahko imela učinke na stabilnost finančnega sistema v Avstriji, zlasti zaradi jamstev za obveznosti, ki jih je prevzela zvezna dežela Koroška, in da bi se ti učinki v takšnem scenariju lahko uresničili tudi v državah jugovzhodne Evrope, kjer ima HGAA znaten tržni delež.

(51)

Banka je prepozno spoznala, da je njen poslovni model neustrezen, in se je prepočasi odzvala, delno zaradi zapletene strukture skupine in težav pri upravljanju takšne velike in raznolike skupine.

(52)

Tudi v začetku leta […] je kakovost sredstev, povezana z novimi posli, ostala problematična, marže pa nezadostne, če se upoštevajo ustrezni stroški tveganja in kapitala.

(53)

Predhodno predloženi načrti prestrukturiranja niso dokazali, da bi lahko HGAA samostojno uspešno poslovala.

(54)

Poleg tega dokumenti, ki jih je predložila Avstrija in na katerih temelji ta sklep (18), vključujejo osnovne scenarije načrta prestrukturiranja, ki predvidevajo negativne poslovne rezultate skupine v celotnem obdobju 2013–2017 in določajo potrebo po dodatnem kapitalu v višini […] EUR. Tudi „primer upravljanja“, ki ne vključuje ustreznih ukrepov za omejevanje morebitnih izkrivljanj konkurence, kaže, da bi skupina lahko ponovno vzpostavila skromno donosnost ([…]) šele leta 2017, pred tem pa bi imela izgube. Poleg tega v navedeni napovedi niso vključeni morebitni stroški podaljšanja jamstev na čas po letu 2013.

(55)

Komisija je v sklepu o reševanju iz decembra 2012 odobrila ukrepe, ki jih je priglasila Avstrija, zaradi določenih zavez, ki jih je sprejela država članica in katerih namen je bil zagotoviti, da bo izkrivljanje konkurence čim bolj omejeno. Cilj zavez je bil omejiti poslovne dejavnosti banke, npr. v smislu stopenj donosnosti, kategorij tveganja v zvezi s strankami in ročnosti, ter s tem prispevati k omejitvi tveganega vedenja in možnosti za širitev poslovanja v škodo konkurentov.

(56)

Januarja 2013 je Avstrija Komisijo obvestila, da banka zaradi gospodarskih razlogov ni mogla spoštovati vseh navedenih zavez v zvezi z nekaterimi od njenih hčerinskih družb. Avstrija je navedla predvsem omejitev v zvezi s posojili v tujih valutah, omejitve poslov v zvezi z javnimi financami in kreditnega poslovanja s podjetji na stranke z bonitetno oceno […] ter trdila, da jih ni bilo mogoče izvesti v državah jugovzhodne Evrope, za HBA pa je navedla, da ni bilo mogoče omejiti obveznosti glede javnih financ na […].

(57)

Avstrija je 29. junija 2013 predložila načrt za likvidacijo, v skladu s katerim bo HGAA nadzorovano likvidirana, pri čemer bo na voljo dovolj časa za prodajo potencialno uspešnih sredstev, ostali deli pa bodo sčasoma ukinjeni.

(58)

V skladu z načrtom za likvidacijo se bo bilančna vsota HGAA zmanjšala za 85 %, in sicer s 43,3 milijarde EUR konec leta 2008 na 6,56 milijarde EUR leta 2017. V istem obdobju se bo njena tveganju prilagojena aktiva zmanjšala za 85 %, in sicer z 32,8 milijarde EUR konec leta 2008 na 4,75 milijarde EUR.

(59)

S ciljem izvedbe navedene likvidacije je v načrtu za likvidacijo predvidena strategija za preostale tri stebre, tj. (i) avstrijska banka (HBA); (ii) mreža v državah jugovzhodne Evrope in (iii) del za likvidacijo.

(60)

Usmerjanje postopka likvidacije bo zagotovljeno na centralni ravni skupine, kjer so bile medtem izvedene številne izboljšave, med drugim v zvezi z obvladovanjem tveganj, poročanjem, vrednotenjem zavarovanja in postopki v zvezi z ocenami (19).

(61)

Na splošno je načrt za likvidacijo osredotočen na dokončno prodajo HBA, ki se je že začela, in na povečanje privlačnosti mreže v jugovzhodni Evropi s ciljem prodaje vseh subjektov v jugovzhodni Evropi najpozneje do 30. junija 2015. Zato je Avstrija sprejela več zavez za kakršne koli nove posle, da bi zagotovila ustrezno ravnovesje med tveganjem in donosnostjo, dokler se subjekti v jugovzhodni Evropi ne prodajo.

(62)

Predvsem bo HGAA načeloma nudila samo nova hipotekarna posojila za prebivalstvo z razmerjem med posojilom in vrednostjo […] % ali več, matrika stroškov notranjega financiranja bo sorazmerna s stanjem financiranja zadevne podružnice ali hčerinske družbe in […] bo, razen izjemoma, stranki odobren samo, če ima ta stranka […].

(63)

31. maja 2013 je bila z družbo Anadi Financial Holdings Pte. Ltd. podpisana pogodba o prodaji vseh delnic HBA, trenutno pa se pričakuje, da bo prodaja zaključena pred 31. decembrom 2013 (20).

(64)

Do zaključka prodaje bo HBA še naprej osredotočena na svoj položaj regionalne banke na Koroškem s podružnicami na Dunaju in v Salzburgu. Velikost banke se je že občutno zmanjšala in problematični portfelj v vrednosti 1,99 milijarde EUR je bil izločen pred 31. decembrom 2011. Bilanca stanja HBA je 31. decembra 2012 znašala 4,15 milijarde EUR (medtem ko je 31. decembra 2008 znašala 7,05 milijarde EUR).

(65)

Poslovna dejavnost mreže v jugovzhodni Evropi se je že občutno zmanjšala in se osredotočila na glavne trge in osrednje sposobnosti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. Poleg tega so bili operativni subjekti v navedenih državah razbremenjeni z izločitvijo portfelja v vrednosti 2,4 milijarde EUR, za leto 2013 pa je načrtovana nadaljnja izločitev portfelja v vrednosti […] EUR, ki čaka na odobritev lokalnih nadzornih organov. Bilančna vsota celotne mreže v jugovzhodni Evropi je 31. decembra 2012 znašala 10,11 milijarde EUR in se bo po predvidenem dodatnem prenosu portfelja nadalje znižala na manj kot […] EUR, kar je približno […] % bilančne vsote v primerjavi z njeno vrednostjo 31. decembra 2008 (14,8 milijarde EUR).

(66)

Poleg tega je bila poslovna strategija delovanja navedenih subjektov v jugovzhodni Evropi spremenjena s ciljem izboljšanja njihove možnosti za prodajo s poudarkom na manjših poslih, poslovanju s prebivalstvom in MSP. Njihova strategija financiranja se prav tako spreminja, saj si lokalni subjekti v jugovzhodni Evropi prizadevajo zagotoviti bolj lokalno financiranje, da se ne bi preveč zanašali na financiranje s strani skupine. Nove poslovne dejavnosti se že v celoti lokalno financirajo.

(67)

V Sloveniji so bančne dejavnosti osredotočene na […] in […] stranke […] s ciljem […]. […] bo občutno zmanjšana in načrtuje izstop iz […], medtem ko bo banka ostala dejavna v […].

(68)

Na Hrvaškem banka namerava […] s ciljem […]. Cilj za […] je povečanje osredotočenosti na […]. […] je osredotočena na […].

(69)

V Bosni in Hercegovini se bo povečala osredotočenost na […] v povezavi s strogim […], boljšim […] in […]. […] bo zmanjšana, poudarek pa bo ostal na […].

(70)

V Srbiji je poudarek na […] s ciljem […]. V zvezi z […] je poudarek na […] kot tudi na […]. Cilj banke je […], tudi za uspešne portfelje […].

(71)

V Črni gori se […] osredotočajo na […], medtem ko se osredotoča na […].

(72)

Cilj sprememb v osredotočenosti in poslovni strategiji bank v jugovzhodni Evropi je povečanje možnosti, da se bodo subjekti sčasoma lahko prodali. Načrt za likvidacijo predvideva, da se bo mreža v jugovzhodni Evropi prodala kot celota ali po delih do 30. junija 2015. Vsaka prodaja bo izvedena na podlagi odprtih in preglednih postopkov prodaje, pri čemer bodo imeli kupci možnost kupiti celotno mrežo ali pa njene dele.

(73)

Deli mreže v jugovzhodni Evropi, ki ne bodo prodani do 30. junija 2015, bodo takoj prenehali sprejemati nove posle in bodo preneseni v enoto za likvidacijo (21).

(74)

Cilj enote za likvidacijo je čim prej zmanjšati vse subjekte in portfelje, ki bodo likvidirani.

(75)

Dejavnosti v Italiji so že v postopku likvidacije. Cilj je izvesti nadzorovan postopek likvidacije in se hkrati izogniti nenadnemu dvigovanju bančnih vlog (22).

(76)

Poleg tega del za likvidacijo zajema vse druge portfelje, ki so bili določeni za likvidacijo (vključno s subjekti, ki so ustavili nove posle, kar vključuje hčerinske družbe v Makedoniji, Ukrajini, Bolgariji, Nemčiji in na Madžarskem), ter deleže v industrijskih in turističnih družbah.

(77)

Če povzamemo, del za likvidacijo vključuje predvsem:

(78)

Za leto 2017 so skupne potrebe po kapitalu (zlasti zaradi odpisov knjigovodske vrednosti subjektov, ki jih je treba prodati, ter zaradi nadaljnjih izgub različnih portfeljev in potreb po refinanciranju) ocenjene na približno 2,6 milijarde EUR v osnovnem primeru in do 5,4 milijarde EUR v izjemnem pesimističnem primeru. Načrt za likvidacijo predvideva tudi potrebe po dodatni likvidnosti, ki so odvisne od tega, ali bo kapital zagotovljen v gotovini ali v obliki jamstva. Ob predpostavki, da bo kapital zagotovljen v likvidni obliki, bi potrebe HGAA po dodatnih likvidnih sredstvih do leta 2017 v osnovnem primeru znašale 2,5 milijarde EUR, v izjemnem pesimističnem primeru pa bi po ocenah dosegle 3,3 milijarde EUR (24).

(79)

Ker pa se različne možnosti za del za likvidacijo po navedbah Avstrije še vedno proučujejo, se lahko te ocene še spremenijo. Avstrija je na primer sporočila, da raziskuje možnost ustanovitve družbe za upravljanje premoženja, ki bi HGAA omogočila, da prenese sredstva za likvidacijo na navedeni subjekt, ki bo posloval brez dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Takšen prenos bi vplival na čas nastanka potreb po kapitalu.

(80)

Avstrija se je zavezala, da bo zagotovila, da bo načrt za likvidacijo, ki je bil predložen 29. junija 2013 in kot je bil nazadnje spremenjen s sporočilom Avstrije z dne 27. avgusta 2013, izveden v celoti, vključno z zavezami iz Priloge, in v skladu s časovnim razporedom iz navedene priloge.

(81)

Komisija opominja, da je začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe v zvezi z združljivostjo pomoči za prestrukturiranje HGAA z notranjim trgom, ker je na podlagi predhodno predloženih načrtov prestrukturiranja resno dvomila, da bo lahko HGAA ponovno vzpostavila svoje dolgoročno uspešno poslovanje. Komisija je poleg tega izrazila dvom, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena in da so izkrivljanja konkurence ustrezno omejena.

(82)

Komisija je večkrat podvomila v zmožnost skupine HGAA, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje (25), in izrecno izrazila resne dvome glede njenega poslovnega modela (26). Komisija je izrazila tudi dvome, da bo lahko HGAA ustrezno izplačala nadomestila za svoj kapital, kar je predpogoj, ki ga mora banka izpolniti, da se lahko šteje za donosno (27). Komisija je v svojem sklepu o reševanju iz decembra 2009 od države članice že zahtevala, da razmisli o možnosti nadzorovane likvidacije banke (28).

(83)

Pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja je Komisija izrazila zlasti dvom glede strategije financiranja (29), kakovosti sredstev (30) in struktur notranjega nadzora (31). Komisija je v uvodni izjavi 37 svojega sklepa o reševanju iz decembra 2012 izrazila dvom glede kakovosti novih poslov HGAA.

(84)

V zvezi s porazdelitvijo bremena je v sklepu o začetku postopka iz leta 2009 (32) in v sklepu o reševanju iz decembra 2009 (33) omenjena morebitna pomanjkljiva porazdelitev bremena na BayernLB in nekdanje lastnike HGAA (GRAWE in zvezna dežela Koroška). V uvodni izjavi 102 sklepa o začetku postopka iz leta 2009 je omenjena pomanjkljiva porazdelitev bremena na lastnike hibridnega kapitala HGAA.

(85)

V uvodni izjavi 41 sklepa o podaljšanju iz leta 2010 so izraženi pomisleki, ali je za kapital, ki ga je Avstrija vložila v HGAA pod pogoji avstrijskega programa, zagotovljeno zadostno nadomestilo, saj je Avstrija banko štela za načeloma zdravo in je bila banka zato deležna ugodnejših stopenj nadomestila, kot bi jih sicer imela v primeru, da bi se štela za banko v težavah.

(86)

V zvezi z izkrivljanjem konkurence je Komisija na podlagi načrtov, ki jih je Avstrija predhodno predložila, izrazila dvom, da bo obseg zmanjšanja bilančne vsote zadosten (34), in večkrat pozvala k ukrepom za odpravo izkrivljanj konkurence (35). Zaradi čedalje večjega zneska pomoči je Komisija večkrat pozvala k dodatnim ukrepom za odpravo izkrivljanj konkurence (36).

(87)

Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb.

(88)

Pripombe Avstrije se nanašajo predvsem na obravnavanje državne pomoči družbi BayernLB s strani Komisije. Komisija je v svojem Sklepu z dne 25. julija 2012 v zadevi SA. 28487 (C16/2009) (37) v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje BayernLB sklenila, da je jamstvo Republike Avstrije za likvidna sredstva v znesku 2,638 milijarde EUR, ki jih je družba BayernLB v okviru reševanja leta 2009 sklenila pustiti v HGAA, pomenilo državno pomoč v korist BayernLB, in je pozneje odobrila ta ukrep pomoči kot združljivega z notranjim trgom. Avstrija je 5. oktobra 2012 vložila tožbo (38) za razglasitev ničnosti navedenega sklepa in predvsem trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj bi bilo treba ukrep šteti za združljivega z notranjim trgom, ter vztrajala, da ukrep ni pomoč v korist BayernLB.

(89)

Avstrija se zavezuje, da bo zagotovila popolno spoštovanje vseh zavez iz Priloge.

(90)

Člen 107(1) Pogodbe določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(91)

Da bi ukrep veljal za državno pomoč, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: (i) ukrep se mora financirati iz državnih sredstev, (ii) ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, (iii) ta prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco ter prizadel trgovino med državami članicami. Ker so ti pogoji kumulativni, morajo biti izpolnjeni vsi, da se lahko ukrep šteje za državno pomoč.

(92)

Uvodne izjave 51 do 56 odločbe, s katero je bil odobren program pomoči bančnemu sektorju, potrjujejo, da je vsak ukrep, dodeljen v okviru navedene sheme, državna pomoč. Komisija poleg tega opozarja, da je v uvodnih izjavah 48 do 53 sklepa o reševanju iz decembra 2009, uvodni izjavi 25 sklepa o reševanju iz julija 2011 in uvodni izjavi 16 sklepa o reševanju iz decembra 2012 že ugotovila, da ukrepi pomoči, navedeni v (a) in (b), izpolnjujejo pogoje iz člena 107(1) Pogodbe ter da navedeni ukrepi zato pomenijo pomoč. Komisija vztraja pri svojem mnenju, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(93)

Vsi ukrepi, dodeljeni v okviru programa pomoči bančnemu sektorju, in sicer dokapitalizacija v znesku 900 milijonov EUR ter jamstva v skupnem znesku 1,35 milijarde EUR, ki jih je banka prejela leta 2008, pomenijo pomoč, kot je določeno v uvodnih izjavah 51 do 56 odločbe o odobritvi navedenega programa.

(94)

Avstrija je zunaj okvira programa pomoči bančnemu sektorju odobrila dokapitalizacijo v znesku 450 milijonov EUR, jamstvo za sredstva v znesku 100 milijonov EUR (ki je že poteklo), jamstvo za sredstva v znesku 200 milijonov EUR, povečanje kapitala za 500 milijonov EUR v obliki delnic in jamstvo za podrejene instrumente kapitala drugega reda v nominalni vrednosti 1 milijarde EUR.

(95)

Tako kapitalski vložek kot tudi jamstva so bili dodeljeni iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) Pogodbe. Dodeljeni bodo enemu podjetju, zato so selektivni. Dodeljeni so bili pod pogoji, ki jih HGAA na trgih sicer ne bi bila deležna, čemur Avstrija ne oporeka. Ker je HGAA podjetje, dejavno v finančnem sektorju, ki je odprt za intenzivno mednarodno konkurenco, lahko kakršna koli prednost, dodeljena banki HGAA iz državnih sredstev, prizadene trgovino znotraj Unije in izkrivlja konkurenco. Navedene ugotovitve so bile že predstavljene v uvodni izjavi 16 sklepa o reševanju iz decembra 2012 in so potrjene v tem sklepu.

(96)

Svobodna dežela Bavarska je leta 2008 dokapitalizirala družbo BayernLB, ki je del sredstev uporabila za dokapitalizacijo svoje hčerinske družbe HGAA. Glede na uvodno izjavo 124 odločbe o BayernLB je celotni znesek dokapitalizacije, ki ga je dodelila Svobodna dežela Bavarska, pomoč družbi BayernLB. Ker se znesek pomoči v okviru enega ukrepa ne more šteti dvakrat, Komisija ugotavlja, da dokapitalizacija HGAA s strani BayernLB ni državna pomoč v korist HGAA. Poleg tega se zdi, da je družba BayernLB v času dokapitalizacije HGAA delovala tako, da bi zavarovala svoje naložbe v hčerinsko družbo, v skladu s premisleki glede tržnega gospodarstva, in da njene odločitve za dokapitalizacijo HGAA ni mogoče pripisati državi članici.

(97)

Avstrija je zaprosila za odobritev ukrepov pomoči za zadovoljitev morebitnih prihodnjih potreb po kapitalu in likvidnosti, ki bi v izjemnem scenariju lahko znašale do 5,4 milijarde EUR za kapital in do 3,3 milijarde EUR za likvidnost. Navedeni morebitni prihodnji ukrepi pomoči za likvidacijo HGAA bodo dodeljeni iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) Pogodbe. Dodeljeni bodo enemu podjetju, zato so selektivni. Ker bodo dodeljeni pod pogoji, ki jih HGAA na trgih sicer ne bi bila deležna, pomenijo prednost. Ker je HGAA podjetje, dejavno v finančnem sektorju, ki je odprt za intenzivno mednarodno konkurenco, lahko kakršna koli prednost, dodeljena banki HGAA iz državnih sredstev, prizadene trgovino znotraj Unije in izkrivlja konkurenco.

(98)

Skupni znesek pomoči, ki jo je Avstrija dodelila banki HGAA prek povečanja kapitala, je 3,15 milijarde EUR (kar vključuje jamstva za sredstva v skupnem znesku 300 milijonov EUR, ki imajo enak učinek kot kapitalski vložek). Navedeni znesek predstavlja približno 9,6 % tveganju prilagojene aktive HGAA iz leta 2008. Poleg tega je HGAA prejela jamstva v skupnem znesku 1,35 milijarde EUR. Avstrija je zaprosila tudi za odobritev morebitnih ukrepov pomoči, ki bodo morda potrebni za kritje prihodnjih potreb po kapitalu v okviru likvidacije HGAA, ki bi v izjemnem primeru lahko znašale do 5,4 milijarde EUR, kar bi pomenilo, da bo skupni znesek pomoči v obliki kapitala in jamstev za sredstva znašal 8,55 milijarde EUR, kar je enako 26-odstotnemu tveganju prilagojene aktive. Poleg tega je Avstrija zaprosila za odobritev ukrepov v zvezi z likvidnostjo v znesku 3,3 milijarde EUR.

(99)

Člen 107(3)(b) Pogodbe določa, da se lahko državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se dodeli „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(100)

Na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe se lahko državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če je njen namen „odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija kljub počasnemu okrevanju gospodarstva po začetku leta 2010 še vedno meni, da so zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko državna pomoč odobri v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, še vedno izpolnjene, saj na finančnih trgih še vedno vlada negotovost. Komisija je julija 2013 potrdila navedeno mnenje s sprejetjem Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (39).

(101)

Avstrijska centralna banka je v preteklosti že potrdila, da je HGAA sistemsko pomembna banka za finančni trg v Avstriji in jugovzhodni Evropi, ter navedeno mnenje ponovila v svojem dopisu z dne 3. decembra 2012. Brez ukrepov pomoči bi nadzorni organi banko HGAA lahko zaprli zaradi njenega neizpolnjevanja kapitalskih zahtev.

(102)

Zaprtje banke, kot je HGAA, za katero država članica meni, da je sistemsko pomembna, bi pod takšnimi pogoji lahko neposredno vplivalo na finančne trge in s tem na celotno gospodarstvo države članice. Zato Komisija ob upoštevanju sedanjega ranljivega stanja finančnih trgov ukrepe državne pomoči v bančnem sektorju še naprej ocenjuje na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(103)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja in likvidacije HGAA. Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (40) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) določa pravila, ki se uporabljajo za dodelitev pomoči za prestrukturiranje in likvidacijo finančnim institucijam v sedanji krizi. Glede na sporočilo o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v sedanji finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, (i) privesti do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja banke, (ii) vključevati ustrezen lasten prispevek upravičenca (porazdelitev bremena) in zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek, ter (iii) zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(104)

Kot je Komisija navedla v sporočilu o prestrukturiranju, mora država članica predložiti obsežen načrt prestrukturiranja, iz katerega je razvidno, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje subjekta ponovno vzpostavljeno brez uporabe državne pomoči v razumnem času in najpozneje v petih letih. Glede na točko 13 sporočila o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. Če hoče banka to doseči, mora biti sposobna kriti vse svoje stroške in zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. V točki 14 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da dolgoročno uspešno poslovanje zahteva, da se vsaka prejeta državna pomoč sčasoma odplača ali pa se zanjo plača nadomestilo po običajnih tržnih pogojih, s čimer se zagotovi prenehanje vseh oblik dodatne državne pomoči.

(105)

Na podlagi načrtov za prestrukturiranje HGAA, ki so bili predloženi v preteklosti, ni bilo mogoče sklepati, da je ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja celotne skupine izvedljiva.

(106)

Komisija nadalje opozarja, da se bo ugodno financiranje, ki izhaja iz jamstev, ki jih ponuja Koroška, sčasoma končalo in da se je hitro dohitevanje gospodarstev jugovzhodne Evrope ustavilo.

(107)

Zato banka ne more ustrezno nadomestiti svojega kapitala ali vrniti državnega kapitala, torej ne more ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja do konca obdobja prestrukturiranja. Zato se zdi nemogoče, da bi HGAA lahko samostojno ponovno vzpostavila uspešno poslovanje. Komisija zato ugotavlja, da njeni dvomi glede ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja niso odpravljeni.

(108)

Kot določa točka 9 sporočila o prestrukturiranju, mora vsak načrt prestrukturiranja vključevati primerjavo z drugimi možnostmi, vključno z razdelitvijo ali pripojitvijo k drugi banki. Če ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke ni možna, je treba v načrtu prestrukturiranja pojasniti, kako bi bilo mogoče izvesti njeno pravilno likvidacijo. Točka 21 določa, da je treba v primeru, da banka ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, vedno razmisliti o pravilni likvidaciji ali prodaji neuspešne banke na dražbi.

(109)

Avstrijski organi so predložili načrt za likvidacijo, ki določa strategijo za takšno pravilno likvidacijo. Predloženi načrt predvideva odprt postopek, v okviru katerega bodo operativni subjekti, avstrijska HBA (za katero je prodajna pogodba že podpisana) in mreža v jugovzhodni Evropi prodani najpozneje do konca junija 2015. Vsi ostali deli bodo vključeni v nadzorovan in pravilen postopek likvidacije. V zvezi s tem se Avstrija zavezuje, da italijanski subjekt HBI po 1. juliju 2013 ne bo izvajal novih poslov. Če operativnih enot v jugovzhodni Evropi ne bo mogoče prodati do 30. junija 2015, bodo prav tako ustavile nove posle in bodo likvidirane. S tem bo HGAA najpozneje 30. junija 2015 prenehala delovati kot dejavno podjetje v finančnem sektorju.

(110)

Prodaja operativnih subjektov bo izvedena na podlagi brezpogojnih, preglednih in odprtih postopkov, ki bodo vsem zainteresiranim udeležencem na trgu omogočili, da podajo ponudbo za subjekte. Takšni odprti postopki zagotavljajo, da je najboljša ponudba tržna cena, in s tem preprečijo, da bi kupec dobil pomoč (41). Če Komisija ugotovi, da je kupec dobil pomoč, združljivost te pomoči oceni v ločenem postopku.

(111)

Glede vprašanja, ali bi subjekti, ki bodo prodani, lahko pomenili gospodarsko kontinuiteto družbe HGAA in ali bi ukrepi pomoči zato pomenili pomoč za navedene subjekte, Komisija najprej ugotavlja, da še ni jasno, ali bo mreža v jugovzhodni Evropi prodana enemu kupcu kot celota ali pa bo več različnih kupcev kupilo dele sedanje mreže.

(112)

Pri ugotavljanju obstoja gospodarske kontinuitete bi se lahko med drugim upoštevali naslednji dejavniki: predmet prenosa, cena prenosa, identiteta delničarjev ali lastnikov podjetja, ki bo subjekt prevzelo, in prvotnega podjetja ter gospodarska logika transakcije (42).

(113)

Komisija najprej ugotavlja, da odobrena pomoč ni bila dodeljena za odpravo težav posameznih operativnih subjektov v Avstriji ali državah jugovzhodne Evrope, temveč za odpravo težav HGAA kot skupine. Nobena od hčerinskih družb v državah jugovzhodne Evrope ali HBA ni osrednji subjekt skupine HGAA, poleg tega pa so subjekti, ki bodo prodani, le del sredstev HGAA. Poleg tega se poslovni model subjektov, ki bodo prodani, razlikuje od poslovnega modela družbe HGAA, ki je bila mednarodna bančna skupina, ki se je zanašala na ugodno financiranje, zlasti na podlagi državnih jamstev Koroške, in se osredotočala na hitro širitev, pri čemer je izkoristila možnost nastajajočih trgov za dohitevanje. Financiranje hčerinskih družb v državah jugovzhodne Evrope v prihodnosti ne bo več odvisno od državnih jamstev, temveč bo temeljilo na lokalnih (in zato dražjih) sredstvih, kar bo zahtevalo bolj preudaren pristop glede marž in obvladovanja tveganj. Medtem ko se je HGAA osredotočala na večje posle in ključne stranke, se bodo subjekti, ki bodo prodani, osredotočali na posle z MSP. V praksi bodo subjekti, ki bodo prodani, usmerjeni v drugačno ciljno skupino strank.

(114)

Komisija nadalje ugotavlja, da je namen prodaje operativnih subjektov čim bolj povečati vrednost sredstev HGAA pred njeno likvidacijo, kar je v interesu njenih upnikov.

(115)

Na podlagi predmeta prenosa, dejstva, da delničarji HGAA in subjekti, ki bodo prodani, ne bodo isti, ter gospodarske logike prodajne transakcije Komisija meni, da se gospodarska dejavnost HGAA po tem, ko bodo operativni subjekti prodani in bo HGAA prenehala obstajati, ne bo nadaljevala.

(116)

Načrt za likvidacijo določa, da bodo nekatera sredstva izločena iz operativnih subjektov, ki bodo prodani. Navedena izločitev bo izboljšala sposobnost subjektov za financiranje in povprečno kakovost preostalih sredstev v bilanci stanja, s tem pa bo prispevala k tržnosti zadevnih subjektov.

(117)

V točki 21 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da je tudi ustanovitev avtonomne „dobre banke“ iz kombinacije „dobrih“ sredstev in obveznosti obstoječe banke lahko sprejemljiva pot do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja, pod pogojem, da takšen novonastali subjekt ne more neupravičeno izkrivljati konkurence. V zvezi s tem bi bila ustanovitev holdinga za jugovzhodno Evropo ali prenos določenih sredstev z družbe HBInt na holding za jugovzhodno Evropo s ciljem ustvariti uspešno in tržno bančno enoto v jugovzhodni Evropi sprejemljiva rešitev (43).

(118)

Ker so stroški tveganja in oslabitve naraščali, težave glede kakovosti sredstev, ki izvira iz preostanka portfelja in novejših tveganih poslov, ni bilo mogoče rešiti ob predpostavki delujočega podjetja. Zato Komisija meni, da je načrt za likvidacijo, ki ga je predložila Avstrija in vključuje obsežen prenos problematičnih sredstev v enoto za likvidacijo, ustrezna strategija.

(119)

V zvezi s financiranjem je v načrtu za likvidacijo predvideno, da se bodo subjekti, ki bodo prodani, vse bolj osredotočali na lokalno financiranje in si prizadevali zmanjšati svojo odvisnost od financiranja podjetij, ki ga zagotavlja HGAA. Komisija pozdravlja navedeno spremembo v strategiji financiranja. Ugotavlja, da bo HGAA še naprej zavezana k financiranju subjektov, ki bodo prodani.

(120)

Poleg tega načrt za likvidacijo predvideva občutno zmanjšanje dejavnosti lizinga banke HGAA, ki so bile v preteklosti pomemben vir težav HGAA, saj imajo dejavnosti lizinga relativno nizko donosnost glede na njihove zahteve v zvezi s tveganjem in financiranjem. Navedeno zmanjšanje bo tudi pozitivno vplivalo na tržnost operativnih subjektov.

(121)

Komisija ugotavlja, da ni mogoče ponovno vzpostaviti uspešnega poslovanja HGAA in da je strategija za pravilno likvidacijo HGAA, kot jo je predlagala Avstrija, ustrezen način obravnavanja HGAA glede na to, da uspešnega poslovanja banke kot take ni mogoče ponovno vzpostaviti.

(122)

V sporočilu o prestrukturiranju je navedeno, da mora upravičenec zagotoviti ustrezen lastni prispevek, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek ter zmanjšata izkrivljanje konkurence in moralno tveganje. V ta namen določa, da (i) morajo biti omejeni tako stroški za prestrukturiranje kot tudi znesek pomoči ter (ii) da je potreben znaten lastni prispevek.

(123)

Da bi se višina pomoči omejila na najnižjo potrebno, sporočilo o prestrukturiranju nadalje določa, da mora banka za financiranje prestrukturiranja najprej uporabiti svoje lastne vire. Stroškov, povezanih s prestrukturiranjem, ne bi smela kriti le država, temveč tudi tisti, ki so vlagali v banko. Navedeni cilj se doseže predvsem tako, da se izgube absorbirajo z razpoložljivim kapitalom.

(124)

Vsi prejšnji delničarji HGAA so svoje delnice prodali Republiki Avstriji po simbolični ceni 1 EUR, kar je zmanjšalo tveganje, da bodo ukrepi pomoči koristili nekdanjim delničarjem. Nekdanji lastniki so skupini HGAA zagotovili tudi kapital ali likvidna sredstva, ki so se uporabila za kritje izgub in izboljšanje likvidnosti.

(125)

Večinski delničar HGAA v času navedene prodaje je bil BayernLB. BayernLB je skupaj prispeval približno 1,5 milijarde EUR v obliki kapitala, hkrati pa se je odpovedal nadaljnjim lastninskim pravicam in tudi morebitnim nadaljnjim nadomestilom. BayernLB je skupini HGAA zagotovil tudi približno 4,3 milijarde EUR likvidnih sredstev. Poleg tega je imel BayernLB znatno izgubo zaradi odpisov, ko je prodal svoje delnice v HGAA, kar prispeva k odpravi moralnega tveganja v skladu s točko 22 sporočila o prestrukturiranju.

(126)

Komisija zato meni, da je stopnja porazdelitve bremena na nekdanjega lastnika BayernLB znatna in ustrezna.

(127)

Končni izid sedanje pravde v zvezi z odplačilom neporavnanih posojil družbi BayernLB ne bo vplival na navedeno ugotovitev. Če bo BayernLB v pravdi izgubil, bo njegova stopnja porazdelitve bremena še višja. Če pa bo BayernLB v pravdi zmagal, bo njegova stopnja porazdelitve bremena ostala taka, kot je ocenjena v tem sklepu.

(128)

Prispevek družbe GRAWE vključuje kapital in ukrepe v zvezi z likvidnostjo. Prvotni kapitalski vložek družbe GRAWE v HGAA, ki je znašal 30 milijonov EUR, je bil zmanjšan na približno 9 milijonov EUR na podlagi odločitve Republike Avstrije kot edinega delničarja banke, da dodeli kapital za absorpcijo izgub (Kapitalschnitt). GRAWE je skupini HGAA zagotovila tudi likvidna sredstva.

(129)

Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da je porazdelitev bremena na GRAWE zadostna.

(130)

V zvezi s Koroško Komisija meni, da je zvezna dežela Koroška prispevala k porazdelitvi bremena z vlaganjem kapitala, ki se je pozneje občutno zmanjšal zaradi zmanjšanja kapitala (Kapitalschnitt).

(131)

Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da je porazdelitev bremena na zvezno deželo Koroško zadostna.

(132)

Dejstvo, da je nadomestilo za Partizipationskapital za GRAWE in zvezno deželo Koroško višje kot nadomestilo za kapital, ki ga je vložil BayernLB, je upravičeno, saj je BayernLB zagotovil drugačen instrument kapitala. V nasprotju z GRAWE in zvezno deželo Koroško ni zagotovil kapitala Partizipationskapital, temveč se je enostavno odpovedal vsem pravicam, ki izhajajo iz instrumentov kapitala, in nekaj likvidnostnim sredstvom. Zato je BayernLB prevzel višjo stopnjo porazdelitve bremena, kar se zdi primerno, saj je bil prevladujoči lastnik banke HGAA, preden jo je kupila Avstrija.

(133)

Še eno odprto vprašanje je, ali je za Partizipationskapital, ki ga je v HGAA vložila Avstrija pod pogoji programa pomoči bančnemu sektorju, zagotovljeno ustrezno nadomestilo. Opozoriti je treba, da se v okviru programa pomoči bančnemu sektorju uporabljata dve različni obrestni meri, ki se plačujeta glede na to, ali je bila banka, ki prejema pomoč, banka v težavah ali načeloma zdrava banka. Avstrija je banko HGAA štela za načeloma zdravo, zato so bile stopnje nadomestila, ki jih je plačevala banka, nižje od stopenj, ki bi jih plačevala, če bi se štela za banko v težavah.

(134)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da preostali Partizipationskapital ostaja v HBInt, torej v delu HGAA za likvidacijo. Ker del za likvidacijo ni več dejaven na trgu in ker uspešnega poslovanja HGAA ni mogoče ponovno vzpostaviti (in bo zato HGAA likvidirana), Komisija ugotavlja, da so nizke stopnje nadomestila v tem primeru sprejemljive.

(135)

Družba Mitarbeiterstiftung Alpe Adria je bila najmanjša lastnica HGAA z 0,02-odstotnim deležem. Tudi njene delnice so bile prodane po ceni 1 EUR, ko je Republika Avstrija decembra 2009 kupila HGAA. Glede na popolno izgubo vseh pravic delničarjev brez kakršnega koli nadomestila Komisija meni, da je stopnja porazdelitve bremena ustrezna, zlasti zaradi relativno majhne velikosti deleža družbe v primerjavi z drugimi lastniki.

(136)

V zvezi z lastniki hibridnega kapitala je HGAA sprejela številne ukrepe, da bi zagotovila porazdelitev bremena z odkupom navedenih instrumentov precej pod nominalno vrednostjo ali z njihovim preklicem, kar je znatno vplivalo na kapital.

(137)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so dividende ali kuponi za veliko hibridnih instrumentov kapitala in instrumentov kapitala Partizipationskapital izplačani samo v primeru dobička. Ker banka v zadnjih letih ni bila donosna, imetniki navedenih instrumentov niso prejeli takšnih plačil. Poleg tega bodo izplačila dividend in kuponov omejena tudi v prihodnosti. Zato Komisija meni, da je porazdelitev bremena na imetnike navedenih instrumentov zadostna.

(138)

Zaradi navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da načrt za likvidacijo HGAA zagotavlja ustrezno porazdelitev bremena.

(139)

Nazadnje oddelek 4 sporočila o prestrukturiranju zahteva, da načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. Takšni ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno posluje. V obravnavanem primeru je treba zagotoviti, da subjekti, ki bodo ostali dejavni na trgu, dokler ne bodo prodani, ne uporabljajo državnih sredstev, prejetih na način, ki škoduje konkurentom, in delujejo brez izkrivljanja konkurence.

(140)

V ta namen se Avstrija zavezuje k omejitvam glede poslovanja, navedenim v oddelku 4 Priloge, ki bodo zagotovile, da se pred dokončno prodajo čim bolj omeji izkrivljanje konkurence zaradi obstoja in dejavnosti operativnih subjektov.

(141)

Narava in oblika ukrepov v zvezi s konkurenco se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo posloval upravičenec.

(142)

Komisija poudarja, da je HGAA prejela državno pomoč v višini 3,15 milijarde EUR v obliki kapitala in jamstev za sredstva ter 1,35 milijarde EUR v obliki likvidnostnih jamstev in da bi v prihodnosti lahko za namene postopka likvidacije prejela dodatno državno pomoč v višini do 5,4 milijarde EUR v obliki kapitala in 3,3 milijarde EUR v obliki likvidnostnih sredstev.

(143)

Skupni znesek pomoči v obliki kapitala in jamstev za sredstva bi znašal 8,55 milijarde EUR, kar ustreza približno 26-odstotnemu tveganju prilagojene aktive HGAA, ki je 31. decembra 2008 znašala 32,8 milijarde EUR. Torej je znesek dodeljene pomoči zelo velik in zahteva ustrezne ukrepe.

(144)

Točka 35 sporočila o prestrukturiranju določa, da morajo strukturni ukrepi, kot je odprodaja, olajšati vstop konkurentov in hkrati omogočati, da se postopek izstopa izvede v ustreznem časovnem okviru, da se ohrani finančna stabilnost.

(145)

Komisija ugotavlja, da je v načrtu za likvidacijo predvidena pravilna likvidacija, s katero bo HGAA najpozneje do 30. junija 2015 prenehala delovati na trgih kot dejaven gospodarski subjekt in bo likvidirala samo dejavnosti, ki do takrat ne bodo prodane.

(146)

V zvezi z nadaljevanjem dejavnosti subjektov v jugovzhodni Evropi do njihove prodaje je Avstrija predložila več zavez glede novih poslov, ki jih bodo opravljali navedeni subjekti, s ciljem preprečiti morebitno izkrivljanje konkurence v času do prodaje.

(147)

Komisija v zvezi s tem pozdravlja zlasti omejitve glede novih poslov, h katerim sta se zavezali Avstrija in HGAA. Po upoštevanju stroškov tveganja in stroškov financiranja naj bi se z novimi posli dosegla minimalna stopnja donosa […] % na leto. Navedena minimalna donosnost novih poslov bo zagotovila, da operativni subjekti ne bodo izvajali protikonkurenčnih praks oblikovanja cen, in hkrati prispevala k dolgoročni donosnosti teh subjektov. Banka se v istem duhu zavezuje k omejitvam glede ročnosti v novih poslih, tako da bodo spremembe ročnosti prispevale k donosnosti le v omejenem obsegu. […] (44) […]. V zvezi z […] je Avstrija sprejela dodatno zavezo glede omejitve poslovanja […] na stranke z bonitetno oceno najmanj […] in omejitve njenega obsega poslovanja na največ […] EUR. Navedena zaveza zmanjšuje tveganja, povezana z devalvacijo valute, in omejuje obseg delovanja banke v navedenem segmentu trga. Če povzamemo, navedene zaveze zagotavljajo dolgoročno uspešno poslovanje in omejujejo konkurenčnost zadevnih subjektov.

(148)

Komisija nadalje pozdravlja zaveze glede izboljšanja obvladovanja tveganj, zlasti v zvezi z vsakoletno ponovno oceno vseh izpostavljenosti, ki presegajo […] EUR, ter zavezo, da bo banka na področju poslovanja s prebivalstvom in javnih financ poslovala samo s strankami z bonitetno oceno […] (45). Navedene zaveze zagotavljajo, da bo poslovanje preudarno in da se bodo zadevni subjekti izogibali tveganim poslovnim strategijam. Pri poslovanju bodo potrebe po donosnosti uravnotežene s potrebnimi vidiki obvladovanja tveganj. Obveznosti hkrati preprečujejo izvajanje agresivne politike širitve trga.

(149)

Komisija pozdravlja dvojni namen zavez iz uvodnih izjav (147) in (148). Te zaveze prispevajo k povečanju možnosti za prodajo družbe, saj ne bo opravljala preveč tveganih poslov, poleg tega pa zmanjšujejo izkrivljanje konkurence, saj preprečujejo agresivno ravnanje in s tem omejujejo obseg novih poslov.

(150)

V skladu z načrtom za likvidacijo bodo vsi operativni deli HGAA likvidirani ali prodani. Avstrija je sprejela trdno zavezo v zvezi s prodajo HBA in mreže v jugovzhodni Evropi (po delih ali kot celoto), saj je določila, da ju je treba prodati do 30. junija 2014 oziroma najpozneje do 30. junija 2015. Po navedenem datumu se morajo končati vsi novi posli in HGAA bo izstopila s trga, ker bodo vse dejavnosti v postopku likvidacije ali ker so bile dejavnosti prodane tretji strani na pregleden način. Postopek prodaje ali likvidacije skupine HGAA bo tako znatno prispeval k omejevanju izkrivljanja konkurence zaradi pomoči, saj bo HGAA kot taka prenehala delovati na trgih.

(151)

Komisija meni, da še vedno ranljivo stanje finančnih trgov, zlasti v državah jugovzhodne Evrope, upravičuje podaljšanje roka za prodajo subjektov v navedenih državah do 30. junija 2015. Ugotavlja, da so bile dejavnosti v Avstriji že prodane in da bodo navedene dejavnosti prav tako likvidirane, če prodaja ne bo zaključena do 30. junija 2014.

(152)

Komisija na splošno ugotavlja, da se bosta preostala bilančna vsota in tveganju prilagojena aktiva HGAA do leta 2017 zmanjšali za približno 85 % (če bo prodaja izvedena v skladu z načrtom).

(153)

Poleg navedenih daljnosežnih ukrepov Komisija ugotavlja, da se je Avstrija zavezala k prepovedi oglaševanja državne podpore in prepovedi agresivnih poslovnih praks. Pozdravlja tudi prepoved prevzemov, ki zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabljala za prevzem konkurentov, ampak bo služila svojemu pravemu namenu, in sicer financiranju postopka likvidacije.

(154)

Komisija obžaluje, da je Avstrija le delno spoštovala zaveze, ki jih je sprejela v okviru sklepa o reševanju iz decembra 2012. Vendar Komisija meni, da je nespoštovanje nekaterih od teh zavez, ki je trajalo le nekaj časa, izravnano s popolno razdružitvijo in likvidacijo banke.

(155)

Ob upoštevanju zavez ter primernosti lastnega prispevka in porazdelitve bremena, ki sta obravnavana v uvodnih izjavah od (122) do (138), Komisija meni, da je kljub visokemu znesku pomoči, dodeljenemu HGAA, predvidenih dovolj ukrepov za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence.

(156)

Ob upoštevanju zavez, ki jih je sprejela Avstrija, je bilo sklenjeno, da je strategija za likvidacijo v skladu s sporočilom o prestrukturiranju, da je pomoč za likvidacijo omejena na najmanjši potrebni znesek in da je zagotovljeno zadostno odpravljanje izkrivljanja konkurence. Pomoč za likvidacijo je zato združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe –

(a)

dokapitalizacija v znesku 900 milijonov EUR v okviru programa pomoči bančnemu sektorju;

(b)

dokapitalizacija v znesku 450 milijonov EUR v okviru programa pomoči bančnemu sektorju;

(c)

jamstva v znesku 1,35 milijarde EUR v okviru programa pomoči bančnemu sektorju;

(d)

jamstvo za sredstva v znesku 100 milijonov EUR;

(e)

jamstvo za sredstva v znesku 200 milijonov EUR;

(f)

dokapitalizacija v znesku 500 milijonov EUR;

(g)

državno jamstvo za podrejene instrumente kapitala drugega reda v nominalni vrednosti 1 milijarde EUR;

(h)

pogojni kapital za likvidacijo HGAA v višini največ 5,4 milijarde EUR;

(i)

pogojna likvidnostna podpora v višini največ 3,3 milijarde EUR.