PRILOGA

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE TER ZAHTEVE ZA OCENJEVANJE

Merila za podelitev znaka EU za okolje vodnim grelnikom so opredeljena za vsakega izmed naslednjih vidikov:

1.	minimalna energijska učinkovitost; (a) minimalna sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov; (b) minimalna energijska učinkovitost pri ogrevanju vode;

2.	omejitve emisij toplogrednih plinov;

3.	hladilno sredstvo in sekundarno hladilno sredstvo;

4.	omejitve emisij dušikovih oksidov (NOx);

5.	omejitve emisij ogljikovega monoksida (CO);

6.	omejitve emisij organskih plinskih mešanic (OGC);

7.	omejitve emisij trdnih delcev (PM);

8.	omejitve emisij hrupa;

9.	nevarne snovi in zmesi;

10.	snovi, navedene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

11.	plastični deli;

12.	trajnostna zasnova izdelka;

13.	navodila za vgradnjo in uporabo;

14.	informacije na znaku EU za okolje.

Tabela 1 predstavlja uporabo različnih meril za vsako vrsto tehnologije generatorja toplote. V primeru kompleta grelnika prostorov, mora ta izpolnjevati vsa merila, ki se uporabljajo za vsako vrsto tehnologije generatorja toplote, iz katerih je sestavljen. Navedena merila, za katera obstaja posebna metodologija za komplete grelnikov prostorov, se uporabljajo za grelnike prostorov kot celoto.

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vložnik predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druga dokazila o izpolnjevanju meril, lahko ta izvirajo od vložnika ali njegovega dobavitelja ali obeh.

Kadar je mogoče, preskuse opravijo laboratoriji, ki izpolnjujejo splošne zahteve evropskega standarda EN ISO 17025 ali enakovrednega standarda.

Če ni določeno drugače, so preskusne metode za vsako merilo tiste, ki so navedene v ustreznih standardih, kot je prikazano v tabeli 2 in tabeli 3 (kot je ustrezno). Po potrebi se lahko poleg preskusnih metod, navedenih za vsako posamezno merilo, uporabijo tudi druge, če njihovo enakovrednost sprejme pristojni organ, ki ocenjuje vlogo. Metodologija za izračun sezonskih emisij pri ogrevanju prostorov je prikazana v tabeli 4.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo in opravijo neodvisna preverjanja.

Tabela 1

Uporaba različnih meril za vsako vrsto tehnologije generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote Merilo	Plinski grelniki s kotlom	Grelniki s kotlom na tekoče gorivo	Grelniki s kotlom na trdno gorivo	Električni grelniki s kotlom	Toplotne črpalke na gorivo	Električne toplotne črpalke	Grelniki prostorov s soproizvodnjo
1(a) – minimalna sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov	x	x	x	x	x	x	x
1(b) – minimalna energijska učinkovitost pri ogrevanju vode (samo za kombinirane grelnike)	x	x		x	x	x	x
2 – omejitve emisij toplogrednih plinov	x	x	x	x	x	x	x
3 – hladilno sredstvo in sekundarno hladilno sredstvo					x	x
4 – omejitve emisij dušikovih oksidov (NOx)	x	x	x		x		x
5 – omejitve emisij ogljikovega monoksida (CO)	x	x	x		x		x
6 – omejitve emisij organskih plinskih mešanic (OGC)			x
7 – omejitve emisij trdnih delcev (PM)		x	x				x
8 – omejitve emisij hrupa					x	x	x
9 – nevarne snovi in materiali	x	x	x	x	x	x	x
10 – snovi, navedene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006	x	x	x	x	x	x	x
11 – plastični deli	x	x	x	x	x	x	x
12 – trajnostna zasnova izdelka	x	x	x	x	x	x	x
13 – navodila za vgradnjo in uporabo	x	x	x	x	x	x	x
14 – informacije na znaku EU za okolje	x	x	x	x	x	x	x

Tabela 2

Ustrezni standardi za preskusne metode

Številka	Naslov
Plinski grelniki s kotlom
EN 676	Samodejni plinski ventilatorski gorilniki
EN 15502-1	Plinski kotli za gretje – 1.del: Splošne zahteve in preskusi
Grelniki s kotlom na tekoče gorivo
EN 267	Ventilatorski gorilniki za tekoča goriva
EN 303-1	Kotli za gretje – 1.del: Kotli z ventilatorskimi gorilniki – Terminologija, splošne zahteve, preskušanje in označevanje
EN 303-2	Kotli za gretje – 2.del: Kotli z ventilatorskimi gorilniki – Posebne zahteve za kotle z razprševalnimi oljnimi gorilniki
EN 303-4	Kotli za gretje – 4.del: Kotli z ventilatorskimi gorilniki – Posebne zahteve za kotle z razprševalnimi oljnimi ventilatorskimi gorilniki z močjo do 70 kW in najvišjim delovnim tlakom 3 bare – Terminologija, posebne zahteve, preskušanje in označevanje
EN 304	Kotli za gretje – Preskušanje kotlov z razprševalnimi oljnimi gorilniki
Grelniki s kotlom na trdno gorivo
EN 303-5	Kotli za gretje – 5.del: Kotli na trdna goriva z ročnim in samodejnim polnjenjem z imensko močjo do 500 kW – Terminologija, zahteve, preskušanje in označevanje
EN 14918	Trdna biogoriva – Metoda za ugotavljanje kalorične vrednosti
Električni grelniki s kotlom
EN 60335-2-35	Gospodinjski in podobni električni aparati – Varnost – 2-35. del: Posebne zahteve za pretočne grelnike vode
Toplotne črpalke na gorivo
Serija EN 12309	Absorpcijske in adsorpcijske klimatske naprave in/ali toplotne črpalke s plinskim ogrevanjem z grelno močjo do vključno 70 kW
DIN 4702, 8. del	Kotli za centralno ogrevanje; določitev standardne učinkovitosti in standardnih emisij
Grelniki s toplotno črpalko na električno energijo
Serija EN 14511	Klimatske naprave, enote za tekočinsko hlajenje in toplotne črpalke z električnimi kompresorji za segrevanje in hlajenje prostora
EN 14825	Klimatske naprave, enote za tekočinsko hlajenje in toplotne črpalke z električnimi kompresorji za segrevanje in hlajenje prostora – Preskušanje in ocenitev ob delni obremenitvi ter izračun letnega učinka
Grelniki prostorov s soproizvodnjo
EN 50465	Plinske naprave – Naprave za ogrevanje s plinskimi gorivnimi celicami – Naprave za ogrevanje s plinskimi gorivnimi celicami z imensko močjo do vključno 70 kW (2)
ISO 3046-1	Batni motorji z notranjim zgorevanjem – Učinek – 1. del: Izjave o moči, porabi goriva in mazalnega olja ter preskusne metode – Dodatne zahteve za motorje za splošno uporabo

Tabela 3

Dodatni ustrezni standardi za preskusne metode za emisije v zrak

Številka	Naslov
Emisije dušikovega oksida
EN 14792	Emisije nepremičnih virov – Določanje masne koncentracije dušikovih oksidov (NOx) – Referenčna metoda: kemiluminiscenca
Emisije ogljikovega monoksida
EN 15058	Emisije nepremičnih virov – Določevanje masne koncentracije ogljikovega monoksida (CO) – Referenčna metoda: nedisperzivna infrardeča spektrometrija
Emisije organskih plinskih mešanic
EN 12619	Emisije nepremičnih virov – Določevanje masnih koncentracij celotnega organskega ogljika v plinasti fazi – Kontinuirana metoda plamenske ionizacijske detekcije
Emisije suspendirane snovi
EN 13284-1	Emisije nepremičnih virov – Določevanje majhnih masnih koncentracij prahu – 1. del: Ročna gravimetrijska metoda
Emisije hrupa
EN ISO 3744	Akustika – Ugotavljanje ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka – Inženirska metoda v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino (ISO 3744:2010)
EN ISO 3746	Akustika – Določanje ravni zvočnih moči in ravni zvočne energije virov hrupa z zvočnim tlakom – Informativna metoda z merilno ploskvijo, sklenjeno okrog vira hrupa nad odbojno ravnino (ISO 3746:2010)
EN 12102	Klimatske naprave, enote za tekočinsko hlajenje, toplotne črpalke in razvlaževalniki z električnimi kompresorji za ogrevanje ali hlajenje prostora – Merjenje hrupa v zraku – Določanje ravni zvočne moči

Tabela 4

Metodologija za izračun sezonskih emisij pri ogrevanju prostorov

Vrsta kotla na trdno gorivo	Formula
Kotli na trdno gorivo z ročnim polnjenjem, ki lahko delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči v neprekinjenem načinu, in kotli na trdno gorivo s samodejnim polnjenjem
Kotli na trdno gorivo z ročnim polnjenjem, ki ne morejo delovati pri 50 % ali manj nazivne izhodne toplotne moči v neprekinjenem načinu, in grelniki prostorov s soproizvodnjo na trdno gorivo
Pri čemer so:   E s sezonske emisije pri ogrevanju prostorov;   E s,p emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri 30 % ali 50 % nazivne izhodne toplotne moči, kot je ustrezno;   E s,r emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri nazivni izhodni toplotni moči.

Merilo 1 – minimalna energijska učinkovitost

(a)   – minimalna sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov η s vodnih grelnikov ne sme biti nižja od mejnih vrednosti v tabeli 5.

Tabela 5

Minimalne zahteve za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov glede na vrsto tehnologije generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Minimalna sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov
Vsi grelniki razen grelnikov s kotlom na trdno biomaso	η s ≥ 98 %
Grelniki s kotlom na trdno biomaso	η s ≥ 79 %

(i)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov se izračuna v skladu s postopki, določenimi v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 813/2013 in Prilogi VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 811/2013 (3), vključno s, kjer je to primerno, harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali drugimi zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode in izpolnjujejo pogoje ter tehnične parametre iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 813/2013.

(ii)

Za grelnike s kotlom na trdno gorivo se η s izračuna v skladu s postopki iz točke (i), ob upoštevanju naslednjih dodatnih zahtev: (a) izračun η s temelji na zgornji kurilni vrednosti vlažnega goriva (kot je bilo prejeto) GCVar, ki vnaša popravek zaradi vsebnosti vlage v gorivu, toda vključuje energijsko vsebnost zaradi latentne toplotne energije, shranjene v vodiku, ki se s kisikom v procesu zgorevanja pretvori v vodo. Za oceno η s se uporabijo načela iz standarda EN 303-5, za izračun η s pa se namesto spodnje kurilne vrednosti vlažnega goriva (kot je bilo prejeto) NCVar uporabi GCVar; (b) za določitev kurilne vrednosti trdne biomase, se uporabijo načela iz standarda EN 14918; (c) zgornja kurilna vrednost vlažnega goriva pri konstantni prostornini GCVar,V se izračuna na naslednji način: GCVar,V = GCVdry,V × (100 – m) / 100 [MJ/kg] pri čemer je:   m vsebnost vlage vlažnega goriva (v odstotkih glede na maso);   GCVdry,V zgornja kurilna vrednost suhega goriva (brez vlage) pri konstantni prostornini; (d) zgornja kurilna vrednost suhega goriva pri konstantni prostornini GCVdry,V se izračuna na naslednji način: GCVdry,V = NCVdry,P + 0,2122 × Hdry + 0,0008 × (Odry + Ndry) [MJ/kg] pri čemer je:   NCVdry,P spodnja kurilna vrednost suhega goriva (vključno s pepelom) pri konstantnem tlaku;   Hdry vsebnost vodika suhega goriva (v odstotkih glede na maso);   Odry vsebnost kisika suhega goriva (v odstotkih glede na maso);   Ndry vsebnost dušika suhega goriva (v odstotkih glede na maso); (e) spodnja kurilna vrednost suhega goriva pri konstantnem tlaku NCVdry,P se izračuna na naslednji način: NCVdry,P = NCVar,P × 100 / (100 – m) + 2,443 × m / (100 – m) [MJ/kg] pri čemer je: NCVar,P spodnja kurilna vrednost vlažnega goriva pri konstantnem tlaku; (f) treba je opozoriti, da se lahko s kombiniranjem formul pod (c), (d) in (e) GCVar,V izračuna iz NCVar,P na naslednji način: GCVar,V = NCVar,P + [0,2122 × Hdry + 0,0008 × (Odry + Ndry)] × (100 – m) / 100 + 0,02443 × m [MJ/kg]

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik predloži izjavo o skladnosti izdelka s tem merilom in rezultate preskusov, opravljenih v skladu s preskusnim postopkom, navedenim v standardih EN (vključno s prehodnimi metodami, kjer je to ustrezno), ki veljajo za določeno vrsto izdelka (glej tabelo 2). Meritve in izračuni sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov se opravijo z metodologijo za sezonsko energijsko učinkovitost kompletov pri ogrevanju prostorov in v skladu s postopki iz točke (i). Za grelnike s kotlom na trdno gorivo se sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov izračuna v skladu s točko (ii).

(b)   – minimalna energijska učinkovitost pri ogrevanju vode

(i)	Energijska učinkovitost pri ogrevanju vode η wh kombiniranih grelnikov ali kompletov grelnikov prostorov, ki vsebujejo enega ali več kombiniranih grelnikov, ni nižja od 65 %. To merilo se ne uporablja za grelnike s kotlom na trdno gorivo.

(ii)	Energijska učinkovitost pri ogrevanju vode se izračuna v skladu s postopki iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 813/2013 in Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) št. 811/2013.

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik predloži izjavo o skladnosti izdelka s tem merilom in rezultate preskusov, opravljenih v skladu s preskusnim postopkom, navedenim v standardih EN (vključno s prehodnimi metodami, kjer je to ustrezno), ki veljajo za določeno vrsto izdelka (glej tabelo 2). Meritve in izračuni se opravijo z metodologijo za energijsko učinkovitost kompletov pri ogrevanju vode v skladu s postopki iz točke (ii).

Merilo 2 – omejitve emisij toplogrednih plinov

Emisije toplogrednih plinov vodnih grelnikov, izražene v gramih ekvivalenta CO2 na kWh izhodne toplote, izračunane z uporabo formul za skupni ekvivalentni učinek segrevanja v tabeli 7, ne presegajo vrednosti v tabeli 6.

Tabela 6

Omejitve emisij toplogrednih plinov glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Omejitve emisij toplogrednih plinov
Vsi grelniki, razen grelnikov s toplotno črpalko	200 g ekvivalenta CO2/kWh izhodne toplote
Grelniki s toplotno črpalko	150 g ekvivalenta CO2/kWh izhodne toplote

Emisije toplogrednih plinov se izračunajo z uporabo formul za skupni ekvivalentni učinek segrevanja v tabeli 7 (formula je odvisna od tehnologije generatorja toplote). Vsaka formula za skupni ekvivalentni učinek segrevanja je lahko sestavljena iz dveh delov, pri čemer je prvi v celoti odvisen od učinkovitosti grelnika (izražene v obliki sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov η s) in vsebnosti ogljika v gorivu (izražene s parametrom β), drugi (uporablja se samo za grelnike s toplotno črpalko) pa je odvisen od emisij toplogrednih plinov zaradi uhajanja hladilnega sredstva. Emisije toplogrednih plinov zaradi uhajanja hladilnega sredstva so odvisne od potenciala globalnega segrevanja (GWP100) hladilnega sredstva in uhajanja hladilnega sredstva v fazi uporabe (izraženega kot letna stopnja uhajanja ER v odstotkih skupne mase hladilnega sredstva na leto) ter na koncu življenjskega cikla (izraženega v odstotkih skupne mase hladilnega sredstva α).

Tabela 7

Formule za skupni ekvivalentni učinek segrevanja glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Formule za skupni ekvivalentni učinek segrevanja (g ekvivalenta CO2/kWh izhodne toplote)
Grelniki s kotlom
Grelniki s toplotno črpalko
Grelniki prostorov s soproizvodnjo
Kompleti grelnikov prostorov

Glavni parametri v formulah za skupni ekvivalentni učinek segrevanja iz tabele 7 so opisani v tabeli 8.

Tabela 8

Glavni parametri za izračun formul za skupni ekvivalentni učinek segrevanja

Parameter	Opis parametra	Enote	Konstantna vrednost ali preskus, ki se opravi za določitev parametra
βelec	Intenzivnost emisij toplogrednih plinov električne energije	[g ekvivalenta CO2/kWhelek]	384
βfuel	Intenzivnost emisij toplogrednih plinov goriva za grelnik	[g ekvivalenta CO2/kWh]	Glej Tabelo 9
ηs	Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov	[-]	Vložnik opravi preskus in vrednost deklarira (merilo 1)
ηs,B	Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov grelnika s kotlom pri povprečnih podnebnih razmerah	[-]	Vložnik opravi preskus in vrednost deklarira; to ustreza sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov kompleta brez dodatne toplotne črpalke, kot je navedeno na podatkovnih listih kompletov
ηs,HP	Sezonska energijska učinkovitost grelnika s toplotno črpalko pri ogrevanju prostorov pri povprečnih podnebnih razmerah	[-]	Vložnik opravi preskus in vrednost deklarira; to ustreza sezonski energijski učinkovitosti dodatne toplotne črpalke pri ogrevanju prostorov, kot je navedeno na podatkovnih listih kompletov
ηthermal	Toplotni izkoristek	[-]	Glej Tabelo 10
ηel	Električni izkoristek	[-]	Glej Tabelo 10
δ	Navidezna spremenljivka	[-]	= 0 v primeru grelnika s toplotno črpalko na električno energijo = 1 v primeru grelnika s toplotno črpalko na gorivo
GWP100	Potencial globalnega segrevanja (učinek za obdobje 100 let)	[g ekvivalenta CO2/g hladilnega sredstva za obdobje 100 let]	Vrednost deklarira vložnik v skladu z merilom 3
m	Masa hladilnega sredstva	[g]	Vrednost deklarira vložnik
ER	Letna izguba hladilnega sredstva	[%/leto]	Za ER se uporabi vrednost 3,5 %/leto
n	Življenjska doba	[leto]	Za n se uporabi vrednost 15
α	Izguba hladilnega sredstva na koncu življenjske dobe (izguba pri odstranitvi)	[%]	Za α se uporabi vrednost 35 %
P	Obratovalna obremenitev	[kW]	Vrednost deklarira vložnik
h	Ure obratovanja pri polni obremenitvi	[h/leto]	2 000
sHP	Delež izhodne toplote iz grelnika s toplotno črpalko v celotni izhodni toploti	[-]	= (16 – T HP)/26 pri čemer je T HP temperatura (°C), pri kateri je učinkovitost (primarne) toplotne črpalke enaka učinkovitosti primarnega kotla; domneva se, da pod to temperaturo potrebo po toploti zadovoljuje kotel, nad to temperaturo pa še toplotna črpalka

Tabela 9 prikazuje, kako se oceni parameter βfuel v formulah za skupni ekvivalentni učinek segrevanja v odvisnosti od goriva za grelnik. Če je kotel zasnovan za gorivo, ki ni navedeno v tabeli, se izbere najpodobnejše gorivo, in sicer glede na vir (fosilno ali biomasa) ter obliko (plinasto, tekoče ali trdno) uporabljenega goriva.

Tabela 9

Parameter βfuel (intenzivnost emisij toplogrednih plinov) za izračun formul za skupni ekvivalentni učinek segrevanja

Gorivo za grelnik	Intenzivnost emisij toplogrednih plinov	Vrednost [g ekvivalenta CO2/kWh]
Plinasta fosilna goriva	βfuel = βgas	202
Tekoča fosilna goriva	βfuel = βοil	292
Trdna fosilna goriva	βfuel = βcoal	392
Plinasta biomasa	βfuel = βbio-gas	98
Tekoča biomasa	βfuel = βbio-oil	149
Polena	βfuel = βbio-log	19
Lesni sekanci	βfuel = βbio-chip	16
Lesni peleti	βfuel = βbio-pellet	39
Mešanica fosilnih goriv in biomase	βfuel = tehtano povprečje, izpeljano iz vsote masnih deležev posameznih goriv, pomnoženih z njihovimi parametri emisij toplogrednih plinov	Σ (gorivo X % × βfuel X) + (gorivo Y % × βfuel Y) + … (gorivo N % × βfuel N)

Tabela 10 prikazuje, kako se ocenita parametra η thermal in η el v formuli za skupni ekvivalentni učinek segrevanja za grelnike prostorov s soproizvodnjo.

Tabela 10

Parametra η thermal in η el za izračun formule za skupni ekvivalentni učinek segrevanja za grelnike prostorov s soproizvodnjo

Parameter	Enačba
ηthermal
ηel	Za grelnike prostorov s soproizvodnjo, ki niso opremljeni z dodatnimi grelniki
	Za grelnike prostorov s soproizvodnjo, ki so opremljeni z dodatnimi grelniki
Pri čemer je: ηs sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 813/2013; ηel električni izkoristek, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 813/2013; ηel,CHP100+Sup0 električni izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči grelnika prostorov s soproizvodnjo, kadar dodatni grelnik, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 813/2013, ne deluje; ηel,CHP100+Sup100 električni izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči grelnika prostorov s soproizvodnjo, kadar dodatni grelnik, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 813/2013, deluje.

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo. Vložnik predloži izračunane emisije toplogrednih plinov na podlagi predlaganih formul za skupni ekvivalentni učinek segrevanja in podrobno navede vse parametre, ki so se uporabili za izračun emisij toplogrednih plinov.

Merilo 3 – hladilno sredstvo in sekundarno hladilno sredstvo

Hladilno sredstvo

Potencial globalnega segrevanja za obdobje 100 let (GWP100) hladilnega sredstva ne presega vrednosti 2 000. Vrednosti GWP100 ustrezajo vrednostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006. Viri sklicev na vrednosti GWP100 bi morali biti tisti, ki so opredeljeni v Prilogi I.1(7) k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2012 (4).

Sekundarno hladilno sredstvo

V primeru grelnikov prostorov, ki uporabljajo sekundarno hladilno sredstvo, zasnova teh grelnikov ne temelji na sekundarnem hladilnem sredstvu, slanici ali aditivih, razvrščenih kot okolju nevarne snovi ali snovi, nevarne za zdravje, v smislu Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktive Sveta 67/548/EGS (6), navodila za vgradnjo pa jasno nakazujejo, da se snovi, razvrščene kot okolju nevarne snovi ali snovi, nevarne za zdravje, ne smejo uporabiti kot sekundarno hladilno sredstvo.

Ocenjevanje in preverjanje:

Hladilno sredstvo

Imena uporabljenih hladilnih sredstev, uporabljenih v izdelku, se predložijo skupaj z vlogo ter njihovimi vrednostmi GWP100, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 842/2006. Vrednosti GWP100 hladilnih sredstev se izračunajo v smislu stoletnega potenciala segrevanja enega kilograma plina glede na en kilogram CO2. Viri sklicev na vrednosti GWP100 bi morali biti tisti, ki so opredeljeni v Prilogi I.1(7) k Uredbi (EU) št. 206/2012.

Samo za sekundarna hladilna sredstva

Imena uporabljenih sekundarnih hladilnih sredstev je treba predložiti skupaj z vlogo.

Merilo 4 – omejitve emisij dušikovih oksidov (NOx)

Vsebnost emisij dušikovih oksidov (NOx) v izpušnih plinih ne presega mejnih vrednosti v tabeli 11 (ne veljajo za električne grelnike). Emisije NOx se izmerijo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter pri naslednjih obratovalnih pogojih:

—	za plinske grelnike in grelnike na tekoče gorivo pri standardnih nazivnih pogojih in nazivni izhodni toplotni moči,

—	za grelnike na trdno gorivo kot sezonske emisije pri ogrevanju prostorov v skladu s tabelo 4.

Merska enota je izražena v mg/kWh GCV vhodne energije ali v mg/Nm3, kot je ustrezno.

Tabela 11

Omejitve emisij NOx glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Omejitev emisij NOx
Plinski grelniki	z motorjem z notranjim zgorevanjem: 170 mg/kWh GCV vhodne energije z zunanjim zgorevanjem: 36 mg/kWh GCV vhodne energije
Grelniki na tekoče gorivo	z motorjem z notranjim zgorevanjem: 380 mg/kWh GCV vhodne energije z zunanjim zgorevanjem: 100 mg/kWh GCV vhodne energije
Grelniki s kotlom na trdno gorivo	150 mg/Nm3 pri 10 % O2

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo.

Emisije NOx v izpušnem plinu se določijo kot standardni faktorji emisij v skladu s pripadajočimi standardi v tabeli 2 in tabeli 3 (kjer je ustrezno).

Merilo 5 – omejitve emisij ogljikovega monoksida (CO)

Vsebnost emisij ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne presega mejnih vrednosti iz tabele 12 (ne veljajo za električne grelnike). Emisije CO se izmerijo pri naslednjih obratovalnih pogojih:

—	za plinske grelnike in grelnike na tekoče gorivo pri standardnih nazivnih pogojih in nazivni izhodni toplotni moči,

—	za grelnike na trdno gorivo kot sezonske emisije pri ogrevanju prostorov v skladu s tabelo 4.

Merska enota je izražena v mg/kWh GCV vhodne energije ali v mg/Nm3, kot je ustrezno.

Tabela 12

Omejitve emisij CO glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Omejitev emisij CO
Plinski grelniki	z motorjem z notranjim zgorevanjem: 150 mg/Nm3 pri 5 % O2 z zunanjim zgorevanjem: 25 mg/kWh GCV vhodne energije
Grelniki na tekoče gorivo	z motorjem z notranjim zgorevanjem: 200 mg/Nm3 pri 5 % O2 z zunanjim zgorevanjem: 50 mg/kWh GCV vhodne energije
Grelniki na trdno gorivo	s samodejnim polnjenjem: 175 mg/Nm3 pri 10 % O2 z ročnim polnjenjem: 250 mg/Nm3 pri 10 % O2

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo.

Emisije CO v izpušnem plinu se določijo kot standardni faktorji emisij v skladu s pripadajočimi standardi v tabeli 2 in tabeli 3 (kjer je ustrezno).

Merilo 6 – omejitve emisij organskih plinskih mešanic (OGC)

Organske plinske mešanice (OGC) v izpušnem plinu, poznane tudi kot vsebnost organsko vezanega ogljika, ne presegajo mejnih vrednosti iz tabele 13 (veljajo samo za grelnike s kotlom na trdno gorivo). Emisije OGC se izmerijo kot sezonske emisije pri ogrevanju prostorov v skladu s tabelo 4. Merska enota je izražena v mg/Nm3.

Tabela 13

Omejitve emisij OGC glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Omejitev emisij OGC
Grelniki s kotlom na trdno gorivo	7 mg/Nm3 pri 10 % O2

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo.

Emisije OGC v izpušnem plinu se določijo kot standardni faktorji emisij v skladu s pripadajočimi standardi v tabeli 2 in tabeli 3 (kjer je ustrezno).

Merilo 7 – omejitve emisij trdnih delcev (PM)

Vsebnost emisij trdnih delcev (PM) v izpušnih plinih ne presega mejnih vrednosti iz tabele 14. Emisije PM se izmerijo pri naslednjih obratovalnih pogojih:

—	za grelnike na tekoče gorivo pri standardnih nazivnih pogojih in nazivni izhodni toplotni moči,

—	za grelnike na trdno gorivo kot sezonske emisije pri ogrevanju prostorov v skladu s tabelo 4.

Merska enota je izražena v mg/Nm3.

Tabela 14

Omejitve emisij PM glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Omejitev emisij PM
Grelniki na tekoče gorivo	z motorjem z notranjim zgorevanjem: 1 mg/Nm3 pri 5 % O2 z zunanjim zgorevanjem: ni omejitev
Grelniki na trdno gorivo	20 mg/Nm3 pri 10 % O2

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo.

Emisije PM v izpušnem plinu se določijo kot standardni faktorji emisij v skladu s pripadajočimi standardi v tabeli 2 in tabeli 3 (kjer je ustrezno).

Merilo 8 – omejitve emisij hrupa

Emisije hrupa ne presegajo vrednosti iz tabele 15. Emisije hrupa se izmerijo pri standardnih nazivnih pogojih in nazivni izhodni toplotni moči. Merska enota je izražena v dB(A) ali dB(C), kot je ustrezno.

Tabela 15

Omejitve emisij hrupa glede na tehnologijo generatorja toplote

Tehnologija generatorja toplote	Meritev	Omejitev emisij hrupa
Grelniki s toplotno črpalko z zunanjim zgorevanjem in električne toplotne črpalke	Mejna vrednost A-vrednotenega nivoja zvokovne moči (LWAd, lim)	17 + 36 × log(PN + 10) dB(A)
Grelniki s toplotno črpalko z motorjem z notranjim zgorevanjem	Mejna vrednost A-vrednotenega nivoja zvokovnega tlaka (LPAd, lim)	30 + 20 × log (0,4 × PN + 15) dB(A)
	Mejna vrednost C-vrednotenega nivoja zvokovnega tlaka (LPCd, lim)	LPAd, lim + 20 dB(C)
Grelniki prostorov s soproizvodnjo z motorjem z notranjim zgorevanjem	Mejna vrednost A-vrednotenega nivoja zvokovnega tlaka (LPAd, lim)	30 + 20 × log (PE + 15) dB(A)
	Mejna vrednost C-vrednotenega nivoja zvokovnega tlaka (LPCd, lim)	LPAd, lim + 20 dB(C)

Opomba: PN pomeni imensko (polna obremenitev) ali deklarirano izhodno toplotno moč; PE pomeni električno izhodno moč.

Ocenjevanje in preverjanje:

Podpisan certifikat proizvajalca, s katerim je deklarirana skladnost s tem merilom, se skupaj z ustrezno dokumentacijo predloži pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo.

Preskusi se izvajajo v skladu z EN 12102 za grelnike s toplotno črpalko z zunanjim zgorevanjem in električne toplotne črpalke ter EN ISO 3744 ali EN ISO 3746 za toplotne črpalke in grelnike prostorov s soproizvodnjo z motorji z notranjem zgorevanjem. Poročilo o preskusu se predloži skupaj z vlogo.

Merilo 9 – nevarne snovi in zmesi

V skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 izdelek ali njegovi deli ne smejo vsebovati snovi iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 niti snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti, navedenih v tabeli 16, v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali Direktivo 67/548/EGS.

Tabela 16

Seznam stavkov o nevarnosti in opozorilnih stavkov

Stavek o nevarnosti (7)	Opozorilni stavek (8)
H300 Smrtno pri zaužitju	R28
H301 Strupeno pri zaužitju	R25
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno	R65
H310 Smrtno v stiku s kožo	R27
H311 Strupeno v stiku s kožo	R24
H330 Smrtno pri vdihavanju	R23/26
H331 Strupeno pri vdihavanju	R23
H340 Lahko povzroči genetske okvare	R46
H341 Sum povzročitve genetskih okvar	R68
H350 Lahko povzroči raka	R45
H350i Lahko povzroči raka pri vdihavanju	R49
H351 Sum povzročitve raka	R40
H360F Lahko škoduje plodnosti	R60
H360D Lahko škoduje nerojenemu otroku	R61
H360FD Lahko škoduje plodnosti. Lahko škoduje nerojenemu otroku.	R60/61/60-61
H360Fd Lahko škoduje plodnosti. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.	R60/63
H360Df Lahko škoduje nerojenemu otroku. Sum škodljivosti za plodnost.	R61/62
H361f Sum škodljivosti za plodnost	R62
H361d Sum škodljivosti za nerojenega otroka	R63
H361fd Sum škodljivosti za plodnost. Sum škodljivosti za nerojenega otroka.	R62-63
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom	R64
H370 Škoduje organom	R39/23/24/25/26/27/28
H371 Lahko škoduje organom	R68/20/21/22
H372 Škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/25/24/23
H373 Lahko škoduje organom pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti	R48/20/21/22
H400 Zelo strupeno za vodne organizme	R50/50-53
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R50-53
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R51-53
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki	R52-53
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme	R53
EUH059 Nevarno za ozonski plašč	R59
EUH029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin	R29
EUH031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin	R31
EUH032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin	R32
EUH070 Strupeno ob stiku z očmi	R39-41

Uporaba snovi ali zmesi v končnem izdelku, ki se jim med obdelavo spremenijo lastnosti na način, da ugotovljena nevarnost ni več prisotna, je izvzeta iz zgoraj omenjenih zahtev.

Mejne koncentracije za snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v razrede ali kategorije nevarnosti iz tabele 16, in za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo splošnih ali posebnih mejnih koncentracij, določenih v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008. Če so določene posebne mejne koncentracije, imajo prednost pred splošnimi.

Mejne koncentracije za snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(d), (e) ali (f) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ne presegajo 0,1 % mase na maso.

Snovi ali zmesi v tabeli 17 so posebej izvzete iz prepovedi, določene v členu 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010.

Tabela 17

Odstopanja od prepovedi v členu 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010

Snovi, deli ali proizvodi za katere veljajo odstopanja	Odstopanja
Proizvodi z maso pod 25 g	Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki
Homogeni deli kompleksnih proizvodov z maso pod 25 g	Vsi stavki o nevarnosti in opozorilni stavki
Nikelj v nerjavnem jeklu	H351/372 in R40/48/23

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik za vsak proizvod in/ali homogeni del kompleksnega proizvoda z maso nad 25 g predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, kot so izjave o skladnosti, ki jih podpišejo dobavitelji snovi, in izvodi ustreznih varnostnih listov v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 za snovi ali zmesi. Mejne koncentracije za snovi in zmesi se v varnostnih listih določijo v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Merilo 10 – snovi, navedene v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Za snovi, opredeljene kot snovi, ki lahko vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene v seznam iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, odstopanje od prepovedi iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 66/2010 ni možno, če koncentracija teh snovi v zmeseh, proizvodu ali katerem koli homogenem delu kompleksnega proizvoda presega 0,1 % m/m. Če je koncentracija nižja od 0,1 % m/m, veljajo posebne mejne koncentracije, določene v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Ocenjevanje in preverjanje:

Seznam snovi, ki so opredeljene kot snovi, ki zbujajo veliko skrb, in so vključene na seznam snovi, ki bodo morda vključene v postopek avtorizacije v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na naslovu:

http://echa.europa.eu/chem_data/authorisation_process/candidate_list_table_en.asp

Sklic na seznam se navede na datum vloge.

Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, kot so izjave o skladnosti, ki jih podpišejo dobavitelji snovi, in izvodi ustreznih varnostnih listov v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 za snovi in zmesi. Mejne koncentracije za snovi in zmesi se v varnostnih listih določijo v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Merilo 11 – plastični deli

Če se v proizvodnem procesu uporabi kakršen koli mehčalec, ta izpolnjuje zahteve glede nevarnih snovi iz meril 9 in 10.

Vsebnost klora v plastičnih delih proizvodov ali homogenih delih kompleksnih proizvodov z maso 25 g ali več ne presega 50 % mase.

Plastični deli z maso 50 g ali več so označeni v skladu z zahtevami iz evropskega standarda EN ISO 11469, da se zagotovi njihova reciklaža, predelava ali odstranitev na ustrezen način na koncu življenjske dobe.

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik skupaj z dokumentacijo, kot so izjava o skladnosti, ki jo podpišejo dobavitelji snovi, in izvodi ustreznih varnostnih listov, predloži tudi izjavo o skladnosti s tem merilom. Vložnik predloži informacije o mehčalcih, uporabljenih v izdelku. Vložnik predloži informacije o najvišji vsebnosti klora v plastičnih delih. Prav tako se pristojnemu organu, ki ocenjuje vlogo, predložijo izjava o skladnosti, ki jo podpišejo dobavitelji plastičnih delov, ter izvodi ustreznih varnostnih listov o materialih in snoveh. Vložnik predloži informacije o namerno dodanih snoveh, ki se uporabljajo kot zaviralci gorenja.

Merilo 12 – trajnostna zasnova izdelka

Izdelek je zasnovan tako, da lahko njegove zamenljive sestavne dele preprosto zamenjajo serviserji. Informacije o tem, katere dele je mogoče zamenjati, so jasno navedene na informativnem listu, ki je priložen izdelku. Vložnik tudi zagotovi, da so originalni ali enakovredni rezervni deli na voljo najmanj deset let od dneva nakupa.

Popravilo ali zamenjava izdelka sta za vsaj pet let zajeta v garancijo.

Vložnik poskrbi, da na koncu življenjske dobe izdelek brezplačno prevzame in zagotovi njegovo ustrezno reciklažo ali predelavo materialov, medtem ko dele, ki jih ni možno reciklirati, odstrani na okolju sprejemljiv način. V informacijah o izdelku so zajete podrobnosti veljavnega sistema za vračanje.

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik skupaj z ustrezno dokumentacijo, vključno z vzorcem ali vzorci informacijskih listov izdelka in garancijskimi pogoji, predloži tudi izjavo o skladnosti s tem merilom.

Merilo 13 – navodila za vgradnjo in uporabo

Izdelku so priložena ustrezna navodila za vgradnjo in uporabo, ki vsebujejo vse tehnične podrobnosti, potrebne za ustrezno priključitev, in nudijo nasvete za pravilno in okolju prijazno delovanje izdelka ter njegovo vzdrževanje. Navedena navodila vsebujejo naslednje informacije v tiskani (na embalaži ali v dokumentaciji, priloženi izdelku) ali elektronski obliki:

(a)	izjavo, da je bil izdelku podeljen znak EU za okolje, s kratko in natančno razlago, kaj to pomeni, poleg splošnih podatkov ob znaku EU za okolje;

(b)	splošne podatke o ustreznih merah grelnikov za različne značilnosti/velikosti stavb;

(c)	podatke o porabi energije grelnika;

(d)

ustrezna navodila za vgradnjo, vključno z: (i) navodili, ki navajajo, da morajo grelnik vgraditi v celoti usposobljeni monterji; (ii) morebitnimi posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju ali vgraditvi grelnika; (iii) navodili, ki navajajo, da je po priključitvi treba ustrezno prilagoditi kontrolne nastavitve („krivuljo ogrevanja“) grelnika; (iv) podrobnostmi, če je ustrezno, o vrednostih emisij v ozračje, ki jih morajo dosegati dimni plini med delovanjem, in o tem, kako je treba nastaviti grelnik, da jih bo dosegal. Navodila morajo zlasti navajati, da: — je treba grelnik prilagoditi s pomočjo merilnih naprav za merjenje CO, O2 ali CO2, NOx, temperature in saj, da se zagotovi, da nobena od mejnih vrednosti iz meril 2, 4, 5, 6 in 7 ni prekoračena, — se za merilne naprave naredijo luknje na istih mestih, kot so bile narejene za laboratorijske preskuse, — se rezultati meritev shranijo na posebnem obrazcu ali diagramu, pri čemer en izvod obdrži končni uporabnik; (v) navodili za tehnologijo z nizko temperaturo dimnih plinov, ki navajajo, da mora sistem biti opremljen s tehnologijo za zaviranje korozije; (vi) navodili za kondenzacijske kotle, ki navajajo, da mora dimnik biti zaščiten pred kondenzatom z nizko pH vrednostjo; (vii) informacijami o tem, koga lahko monter kontaktira za pomoč pri vgraditvi;

(e)	navodila o delovanju za serviserje;

(f)

navodila za uporabo, vključno z: (i) napotitvami na pooblaščene monterje in serviserje; (ii) priporočili za ustrezno uporabo in vzdrževanje grelnika ter primerna goriva za uporabo in njihovo skladiščenje zaradi optimalnega zgorevanja ter časovnim načrtom za redno vzdrževanje; (iii) nasveti, kako lahko gospodarna uporaba zmanjša grelnikov vpliv na okolje, zlasti informacijami o ustrezni uporabi izdelka za zmanjšanje porabe energije; (iv) informacijami, če je ustrezno, o razumevanju merilnih rezultatov in njihovem izboljšanju; (v) informacijami o tem, katere rezervne dele je možno zamenjati;

(g)	priporočila o primerni odstranitvi izdelka na koncu življenjske dobe.

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik v okviru svoje vloge pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti izdelka s tem merilom in vzorec oz. vzorce navodil za uporabo ali povezavo do spletnega mesta proizvajalca, na katerem so te informacije.

Merilo 14 – informacije na znaku EU za okolje

Neobvezen del znaka s prostorom za besedilo vsebuje naslednje besedilo:

—	izboljšana energijska učinkovitost,

—	manjše emisije toplogrednih plinov,

—	manjše emisije v zrak.

Navodila za uporabo neobvezne oznake s poljem za besedilo so na voljo v „Navodilih za uporabo logotipa znaka EU za okolje“ na spletni strani:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/promo/pdf/logo %20guidelines.pdf.

Ocenjevanje in preverjanje:

Vložnik predloži vzorec v tiskani obliki, ki vsebuje oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.

---

(1)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(2)  Pričakuje se, da bo posodobljena različica standarda obsegala tudi grelnike prostorov s soproizvodnjo (glej osnutek prEN 50465:2011 Plinske naprave – Naprave za soproizvodnjo z imensko močjo do vključno 70 kW).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 811/2013 z dne 18. februarja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede energijskega označevanja grelnikov prostorov, kombiniranih grelnikov, kompletov grelnika prostorov, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave ter kompletov kombiniranega grelnika, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave (UL L 239, 6.9.2013, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev (UL L 72, 10.3.2012, str. 7).

(5)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(6)  Direktiva Sveta z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(7)  Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(8)  Kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS.