(1)

25. marca 2009 je Madžarska odobrila FHB Jelzálogbank Nyrt (v nadaljnjem besedilu: banka FHB ali banka) srednjeročno državno posojilo v višini 120 milijard madžarskih forintov (HUF) (okoli 410 (2) milijonov EUR) na podlagi sheme likvidnosti za madžarske banke, ki jo je Komisija odobrila 14. januarja 2010 (3). Madžarski organi so 31. marca 2009 dokapitalizirali banko FHB s 30 milijardami HUF (okoli 100 milijoni EUR) prek izdaje novih prednostnih delnic z udeležbo v posebnih dividendah in ene delnice z glasovalno pravico, katerih izdaja je bila odobrena 31. marca 2009 na podlagi sheme jamstev in dokapitalizacije, ki jo je odobrila Komisija (4).

(2)

Z dopisi z dne 3. aprila, 13. maja, 14. julija in 11. septembra 2009 je Komisija od madžarskih organov zahtevala informacije v zvezi s pogoji dokapitalizacije. Ti so ji odgovorili z dopisi z dne 24. aprila, 2. junija, 12. avgusta in 9. oktobra 2009.

(3)

Zaradi dvoma o zdravju banke ob dokapitalizaciji je Komisija 19. oktobra 2009 zahtevala, da Madžarska predloži načrt prestrukturiranja banke FHB, ki bo usklajen s Sporočilom Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (5) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju). Madžarska je dodatne informacije sporočila 12. in 19. novembra 2009, osnutek načrta prestrukturiranja pa predložila 26. januarja 2010.

(4)

19. februarja 2010 je banka FHB državi v celoti poplačala znesek dokapitalizacije.

(5)

Z dopisoma z dne 24. in 25. marca 2010 je Madžarska predložila dodatne informacije Komisiji. Banka FHB je na redni skupščini delničarjev 21. aprila 2010 odločila o plačilu obresti državi za dokapitalizacijo, nato pa je Komisija z dopisom z dne 22. aprila 2010 zahtevala informacije.

(6)

Komisija je z dopisoma z dne 2. junija in 1. oktobra 2010 zahtevala dodatne informacije. Madžarski organi so te informacije sporočili z dopisom z dne 11. junija 2010.

(7)

15. junija 2010 je Madžarska predložila posodobljen načrt prestrukturiranja, ki je bil dopolnjen z dodatnim bistvenim podatkom, predloženim 30. septembra 2010.

(8)

Madžarski organi so z dopisi z dne 18. junija, 28. julija in 5. oktobra 2010 predložili dodatne informacije in Komisijo z dopisom z dne 29. oktobra 2010 obvestili, da je banka FHB plačala obresti za dokapitalizacijo.

(9)

16. decembra 2010 je Komisija sprejela odločitev o začetku postopka na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) v zvezi z ukrepi pomoči v korist FHB. Madžarski organi so Komisijo pozneje zaprosili, da svojo odločitev dopolni, saj je bila v nekaterih delih netočna in neažurna. Zato je bila nadomeščena z novo odločitvijo z dne 24. januarja 2011 (6) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o začetku postopka). Z dopisom z dne 24. januarja 2011 je Komisija sporočila madžarskim organom, da bo začela postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepom pomoči. Odločitev Komisije o začetku postopka je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 18. junija 2011. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepu.

(10)

Z dopisom z dne 2. marca 2011 so madžarski organi predložili svoje pripombe na odločitev Komisije o začetku postopka z dne 24. januarja 2011, s katero je ta sprožila formalni postopek preiskave v zvezi z ukrepom, odobrenim za banko FHB. Njihova stališča so bila dopolnjena s pripombami, ki jih je z dopisom z dne 11. julija 2011 posredovala banka FHB.

(11)

Z dopisom z dne 18. julija 2011 je tretja stran (Magyar Jelzálogbank Egyesület – Združenje madžarskih hipotekarnih bank) predložila Komisiji svoje pripombe na odločitev o začetku postopka.

(12)

Dodatno posodobitev načrta prestrukturiranja in dodatne informacije o poplačilu obresti državi so madžarski organi predložili z dopisom z dne 3. oktobra 2011.

(13)

15. decembra 2011 je bil podpisan nov sporazum med banko FHB in Madžarsko, po katerem se je banka zavezala državi plačati obresti, za katere sta se prvotno dogovorili s sporazumom o dokapitalizaciji.

(14)

Banko FHB je ustanovila Madžarska leta 1997. Država je postopoma odprodala svoj delež v njej. Leta 2003 je bila banka FHB uvrščena na borzno kotacijo v Budimpešti in država je avgusta 2007 zmanjšala svoj večinski delež v njej na le nekaj več kot 4 %.

(15)

Banka FHB je bila prvotno ustanovljena kot hipotekarna banka za spodbujanje uporabe hipotekarnih obveznic. Zavezana je bila strogim pravilom v zvezi z omejenim poslovanjem, zavarovanjem in posebnim nadzorom za zagotavljanje najvišje stopnje varnosti hipotekarnih obveznic. Banka FHB je prvotno smela ponujati samo dolgoročna hipotekarna posojila in poroštva v zvezi z njimi in sklepati nekatere posle z izvedenimi finančnimi inštrumenti za kritje svoje pozicije, nastale iz naslova hipotekarnih posojil. Hipotekarne obveznice so bile glavni vir sredstev njene posojilne dejavnosti. Banka je tudi refinancirala hipotekarna posojila, ki so jih podaljšale druge banke.

(16)

Leta 2006 je banka FHB predstavila svoj nov strateški načrt širitve bančne dejavnosti in mreže poslovalnic, da bi z vstopom na trg bančnih storitev za prebivalstvo prek FHB Commercial Bank povečala svoje možnosti financiranja in poslovanja. Sčasoma je banka FHB začela tržiti različne vrste posojil prebivalstvu in podjetjem in ponujati storitve vodenja tekočega računa, depozitov in kartičnega poslovanja ter tako širiti svoj nabor bančnih produktov na strani pasive.

(17)

Banka FHB je bančna skupina, ki jo sestavljajo matično podjetje, FHB Mortgage Bank Co. Plc, in njegova hčerinska podjetja v popolni lasti: FHB Commercial Bank Ltd, FHB Service Ltd, FHB Real Estate Ltd in FHB Life Annuity Real Estate Investment Ltd. Dejavna je zlasti na trgu hipotekarnih obveznic. Na njem ima banka FHB 23-odstotni tržni delež (2009) in je drugi največji akter na madžarskem trgu (za banko OTP Bank s 74-odstotnim tržnim deležem). FHB ima 4,6-odstotni tržni delež na trgu hipotekarnih posojil prebivalstvu in 0,6-odstotni delež pri depozitih prebivalstva.

(18)

Ko je bila banka marca 2009 dokapitalizirana, je bila njena skupna bilančna vsota 746,2 milijarde HUF. Na isti datum je bil njen količnik kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: KKU) 10,5 %. Z dokapitalizacijo, ki jo je izvedla država, se je njen KKU povečal na 16,1 % na dan 31. december 2009 (izračunan na podlagi madžarskih računovodskih pravil).

(19)

Madžarska je ena od držav članic, ki jih je finančna kriza še posebno prizadela. Leta čezmerne državne potrošnje ter razmah gradbeništva in zasebne potrošnje, ki sta se napajala iz posojil, so povzročili resno gospodarsko neravnotežje že pred krizo. Zaradi razširjenosti posojil fizičnim osebam v eurih in švicarskih frankih in stalne odvisnosti od zunanjih virov financiranja sta bila država in njen bančni sektor zlasti ranljiva za nihanja vrednosti tečaja madžarskega forinta, ki je v krizi bistveno oslabel.

(20)

Finančna kriza je prizadela Madžarsko do te mere, da so ji Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS), Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in Svetovna banka v novembru 2008 morali zagotoviti nujna posojila za pomiritev napetosti na finančnih trgih v državi.

(21)

Na resno motnjo v madžarskem gospodarstvu, ki jo je povzročila kriza, se je madžarska vlada odzvala z uvedbo številnih ukrepov v podporo finančnemu sektorju, ki so bili skupno financirani iz paketa sredstev MDS/EU/Svetovne banke. Ukrepi so zajemali shemo likvidnostne podpore ter shemo jamstev in dokapitalizacije.

(22)

Shema likvidnostne podpore (v nadaljnjem besedilu: shema likvidnosti), vzpostavljena z madžarskim zakonom o javnih financah, zagotavlja likvidnost s posojili finančnim institucijam. Komisija jo je odobrila 14. januarja 2009 (7) in nato večkrat podaljšala njeno trajanje, nazadnje do 31. decembra 2011 (8).

(23)

Z odločitvijo z dne 12. februarja 2009 (9) je Komisija odobrila madžarsko shemo jamstev in dokapitalizacije. Na tej podlagi je Madžarska lahko vpisala prednostne delnice, ki se v bankah štejejo za kapital prvega reda. Dokapitalizacijski del sheme je bil že večkrat podaljšan, nazadnje do 31. decembra 2011.

(24)

Po shemi jamstev in dokapitalizacije morajo madžarski organi, če dokapitalizacija preseže 2 % tveganju prilagojene aktive banke (v nadaljnjem besedilu: TPA), o tem najprej obvestiti Komisijo in pripraviti podrobno oceno, zakaj naj se taka banka še šteje za v osnovi zdravo. Če Komisija ne sprejme ocene, da je banka v osnovi zdrava, je mogoče dokapitalizacijo vseeno izvesti, vendar je treba povečati obresti, da se upošteva večje tveganje, načrt prestrukturiranja pa je treba Komisiji predložiti v šestih mesecih od dokapitalizacije.

(25)

Finančna kriza je Madžarsko resno prizadela, kar je poleg drugih notranjih problemov bančnega sektorja še poslabšalo stanje za madžarske banke.

(26)

Banka FHB je potrebovala državno podporo, ker njeno matično podjetje, v nasprotju s številnimi drugimi madžarskimi bankami, ni bilo iz euroobmočja in zato ni mogla pridobiti poceni financiranja, ki ga je ponujala Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB). Instrumenti ECB, vključno z različnimi repo instrumenti, so bili v euroobmočju na voljo od jeseni 2008. Narodna banka Madžarske je v začetku leta 2010 vzpostavila svoj instrument, vendar pa je ta povečal dostopnost le do financiranja v madžarskem forintu in ne euru, kar je bilo po navedbah banke FHB ključno v najhujšem primežu krize (10).

(27)

Po navedbah madžarskih organov je bilo banko FHB treba dokapitalizirati za zagotavljanje njene solventnosti in v protiutež likvidnostnim težavam, s katerimi se je soočal ves bančni sektor na Madžarskem.

(28)

Ukrepa pomoči, ki ju je Madžarska odobrila za banko FHB in sta opisana v odločitvi Komisije o začetku postopka z dne 24. januarja 2011, zajemata:

(29)

S sporazumom o dokapitalizaciji med Madžarsko in banko FHB je bila določena formula za izračun obrestne mere za te delnice, ki se državi izplača v obliki dividend in znaša 10,49 %, kar je v skladu z obrestno mero za banke, ki so v osnovi zdrave, določeno s shemo jamstev in dokapitalizacije. Dokapitalizacija je bila 9 % TPA banke FHB, kar je nad 2-odstotnim pragom, določenim s shemo jamstev in dokapitalizacije, do katerega se institucije upravičenke še štejejo za v osnovi zdrave. Ker o ukrepu ni bila uradno obveščena pred njegovim izvajanjem, Komisija ni imela priložnosti preveriti, ali naj se banka šteje za v osnovi zdravo po shemi jamstev in dokapitalizacije ali ne. Kadar se po shemi jamstev in dokapitalizacije šteje, da upravičenka v osnovi ni zdrava, je treba pripraviti načrt prestrukturiranja, obrestna mera pa mora odražati dejstvo, da banka v osnovi ni zdrava in biti večja od obrestne mere za v osnovi zdravo banko.

(30)

Banka je v tem obdobju uspešno kljubovala težavam, saj je bila njena kapitalska pozicija trdna (KKU v višini 10,5 % marca 2009), agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti Moody's Investors Service (v nadaljnjem besedilu: Moody's) pa ji je podelila oceno Baa3, kar je še vedno v naložbenem razredu. Februarja 2010, manj kot devet mesecev po dokapitalizaciji, je banka odkupila od države prednostne delnice z udeležbo v posebnih dividendah.

(31)

Banka je sklenila, da bo dokapitalizacijo odplačala na podlagi pregleda tekočega in pričakovanega KKU, in sicer ob upoštevanju makroekonomske napovedi, ki jo je uporabila pri načrtovanju za leto 2010, ter napovedi obsega poslovanja, stanja in podatkov o tveganju iz svojega finančnega načrta za leto 2010. Pregled je pokazal, da je bila kljub globalni finančni krizi banka ob koncu leta v dosti boljšem stanju od pričakovanega ob sklenitvi sporazuma o dokapitalizaciji z Madžarsko v začetku leta 2009.

(32)

Banka FHB je poplačala državo za dokapitalizacijo, ni pa ji plačala kakršnih koli obresti, kar je kršitev sporazuma o dokapitalizaciji (11). Vendar pa je banka menila, da prednostne delnice z udeležbo v posebnih dividendah v lasti države ne prinašajo neposredne pravice do izplačila dividend, temveč da njihova prednostna pravica pomeni samo, da je bila banka zavezana plačati zajamčene dividende državi preden izplača dividende na navadne delnice. Glede na dejstvo, da navadni delničarji niso prejeli dividend v obdobju, v katerem je imela država prednostne delnice z udeležbo v posebnih dividendah v svoji lasti, to po mnenju banke pomeni, da ta ni bila dolžna izplačati prednostnih dividend. Poleg tega je banka FHB trdila, da ob objavi dividend za leto 2009 država sploh ni imela v svoji posesti prednostnih delnic z udeležbo v posebnih dividendah, saj jih je banka že pred tem od nje odkupila.

(33)

Banka FHB je obvestila Komisijo, da je sodelovala v testu izjemnih situacij na ravni EU, izvedenem leta 2010, ki ga je usklajeval Odbor evropskih bančnih nadzornikov v sodelovanju z ECB in madžarskim organom za finančni nadzor. Test izjemnih situacij je bil osredotočen na kapitalsko ustreznost, likvidnostna tveganja pa niso bila neposredno preverjena za izjemne situacije. Glede na rezultate testa, opravljenega na podlagi konsolidiranih podatkov na dan 31. decembra 2009, se je za banko FHB priporočalo oblikovanje varnostnih rezerv kapitala prvega reda v višini [več kot 50] (*1) milijonov EUR pri 6-odstotnem pragu količnika ustreznosti kapitala prvega reda.

(34)

Z Zakonom CX o dopolnitvi nekaterih zakonov, ki urejajo gospodarstvo in finance, iz leta 2010 (v nadaljnjem besedilu: Zakon CX iz leta 2010), ki je začel veljati 21. avgusta 2010, je Madžarska dopolnila Zakon CIV o stabilnosti sistema finančnega posredovanja iz leta 2008 (v nadaljnjem besedilu: zakon o stabilizaciji). Z zakonom CX iz leta 2010 je bila za nazaj ustvarjena pravna podlaga za zahtevek Madžarske zoper banko FHB za obresti v zvezi z dokapitalizacijo, čeprav Madžarska v trenutku skupščine delničarjev banke, na kateri se je odločalo o plačilu dividend, več ni bila njena delničarka.

(35)

28. oktobra 2010 sta Madžarska in banka FHB podpisali sporazum, po katerem se je banka FHB zavezala tej plačati obresti v višini 890 milijonov HUF za dokapitalizacijo in zamudne obresti v višini 11 726 786 HUF.

(36)

Vrednost obresti je bila domnevno določena na podlagi pogojev sheme likvidnosti. Madžarski organi so trdili, da so bila sredstva za dokapitalizacijo zagotovljena iz istega vira kot za likvidnostno podporo v obliki posojila in da bi zato morale biti obresti za dokapitalizacijo in likvidnostno podporo enake. S kapitalom je banka FHB lahko začela razpolagati 6. maja 2009, poplačan pa je bil 19. februarja 2010. Obrestovan je bil po isti obrestni meri kot za posojilo v višini okoli 400 milijonov EUR. Po informacijah, ki jih je sporočila Madžarska, je bila povprečna izračunana obrestna mera med 3,79 % in 4,08 % mesečno, medtem ko so se dejanske obresti obračunale tedensko. Po informacijah, ki so jih sporočili madžarski organi, je bila skupna vsota obresti v višini vrednosti 890 milijonov HUF plačana ob koncu leta 2010.

(37)

Zamudne obresti so bile zaračunane v skladu z referenčno obrestno mero za Madžarsko v višini 5,97 %, kot jo je objavila Komisija (12), povečano za 100 bazičnih točk. Zamudne obresti so bile izračunane za obdobje med 21. avgustom 2010, ko je začel veljati dopolnjeni zakon o stabilizaciji, in 28. oktobrom 2010, ko je bil podpisan omenjeni sporazum.

(38)

15. decembra 2011 sta Madžarska in banka FHB sklenili nov sporazum, po katerem se je ta zavezala državi plačati skupaj 10,49 % skupnega zneska dokapitalizacije (to pomeni, da je skupni znesek plačila 2 491 742 522 HUF). Po tem novem sporazumu se je banka FHB tako zavezala državi do 31. decembra 2011 plačati dodatni znesek v višini 1 601 742 552 HUF, izračunan tako, da se od skupnega zneska obresti v višini 890 milijonov HUF, omenjenega v uvodni izjavi 36 zgoraj, odštejejo obresti, ki so že bile plačane 28. oktobra 2010.

(39)

30. septembra 2010 je Madžarska predložila posodobljen načrt prestrukturiranja banke FHB Komisiji. Dodatne informacije o načrtu prestrukturiranja so bile Komisiji predložene z dopisom z dne 3. oktobra 2011. Glavni vidiki načrta prestrukturiranja so že opisani v odločitvi Komisije o začetku postopka. Dodatni elementi so bili predloženi 3. oktobra 2011 in so opisani v oddelkih 4.1 do 4.3.

(40)

Leta 2010 sta bila mednarodno in domače gospodarsko okolje precej težka, čeprav se je že kazalo izboljšanje. Leta 2010 je donosnost madžarskega bančnega sektorja močno zaostajala za letom pred tem. Z Zakonom XC iz leta 2010, ki je začel veljati 13. avgusta 2010, je madžarska vlada uvedla posebni davek na finančne ustanove, prek katerega je zbrala skupno 187 milijard HUF, ki so ga večinoma plačale posojilne institucije.

(41)

Povpraševanje prebivalstva po posojilih se je med letom 2010 zelo zmanjšalo, hkrati pa je ponudba oslabela zaradi neugodnih sprememb regulativnega okolja in tržnih razmer. Posojanje podjetjem, gledano na sektor v celoti, je ravno tako trpelo, čeprav so nekatere banke, vključno z banko FHB, razširile svoje poslovanje s podjetji.

(42)

Najpomembnejša dogodka v zvezi s poslovanjem in finančnimi rezultati banke FHB sta bila njen prevzem Allianz Commercial Bank Ltd (v nadaljnjem besedilu: banka Allianz) in sklenitev dolgoročnega sporazuma o strateškem sodelovanju med Allianz Hungaria Insurance Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica Allianz Madžarska) in banko FHB. Prevzem je bil zaključen 30. septembra 2010. Hkrati je banka FHB sprožila projekt povezovanja za združitev banke Allianz in banke FHB Commercial Bank ter za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja celotne skupine (mreže podružnic, distribucijskih kanalov, portfelja izdelkov, dejavnosti informacijske tehnologije, organizacijske strukture in človeških virov itd.).

(43)

Prevzem je imel pozitiven učinek na neto dobiček skupine FHB leta 2010, saj so enkratne postavke v zvezi s prevzemom izravnale negativni učinek posebnega davka na banke, izgube na portfelju posojil in rast stroška financiranja. Skupni dobiček banke FHB je leta 2010 bil 11,2 milijarde HUF, kar je 58,9 % več kot leta 2009.

(44)

S prevzemom banke Allianz se je bistveno povečalo število računov prebivalstva in podjetij pri banki FHB, in sicer z […] decembra 2009 na […] decembra 2010 (+[…] %). Vendar pa se zaradi velikega števila mirujočih računov znesek depozitov ni povečal temu sorazmerno, ampak se je povečal z […] milijard HUF decembra 2009 na […] milijard HUF decembra 2010 (+[…] %). Tržni delež banke FHB se je na trgu depozitov prebivalstva povečal z […] % na […] %, na trgu depozitov podjetij pa z […] % na […] %. S prevzemom banke Allianz se zato poveča delež depozitov v kolaču financiranja banke FHB in zmanjša znesek hipotekarnih obveznic z […] milijard HUF leta 2010 na […] milijard HUF leta 2011.

(45)

Banka FHB je napovedala, da na podlagi ocenjene konsolidirane bilance in izkaza poslovnega izida za leto 2011 pričakuje, da bo njen KKU decembra 2011 okoli […] %. Ta napoved upošteva dodatno plačilo Madžarski v zvezi z dokapitalizacijo iz marca 2009, ki je bilo izvedeno po sporazumu z Madžarsko 15. decembra 2011.

(46)

Za dokapitalizacijo v višini 30 milijard HUF je banka FHB oktobra 2010 plačala obresti v višini 890 milijonov HUF. Obrestovana je bila po isti obrestni meri kot za posojilo v višini 120 milijard HUF, oziroma po povprečni obrestni meri med 3,79 % in 4,08 % mesečno.

(47)

Po novem sporazumu, ki sta ga 15. decembra 2011 podpisali banka FHB in Madžarska, se je ta zavezala državi plačati skupne obresti v višini 2 491 742 552 HUF, kar je enako 10,49 % zneska dokapitalizacije, kot sta se banka in država s sporazumom tudi prvotno dogovorili.

(48)

V dodatnih informacijah, sporočenih oktobra 2011, izkrivljanje konkurence ni izrecno obravnavano, razen poudarka, da sta tržna deleža banke FHB pri depozitih prebivalstva ([med 0,7 % in 1,3 %], stanje na dan 31. december 2010 in [med 0,65 % in 1,3 %], stanje na dan 30. junij 2011) in depozitih podjetij ([med 0,4 % in 0,95 %], stanje na dan 31. december 2010 in [med 1 % in 1,35 %], stanje na dan 30. junij 2011) kljub nakupu banke Allianz še vedno omejena.

(49)

Komisija je začela formalni postopek preiskave, ker je menila, da glavne predpostavke, na katerih slonita načrt prestrukturiranja in napoved poslovnega rezultata banke FHB, niso bile zadosti utemeljene in niso upoštevale, da je banka FHB pred tem kupila banko Allianz. Poleg tega je Komisija izrazila dvom o dolgoročni sposobnosti preživetja banke FHB, glede na njeno visoko izpostavljenost do medbančnih virov financiranja in trga nepremičnin na Madžarskem.

(50)

Glede na nizke obresti za dokapitalizacijski kapital, plačane državi oktobra 2010 (ki ustrezajo povprečni obrestni meri med 3,79 % in 4,08 %, kot je ta določena s shemo likvidnosti), je Komisija ob tem izrazila dvom tudi o zadostnosti prispevka lastnih sredstev banke k njenim naporom za prestrukturiranje. Nakup banke Allianz, ki ga je izvedla banka FHB, in sporazum banke z zavarovalnico Allianz Madžarska je vzbudil dvom tudi o tem, ali je bila pomoč omejena na najnižjo potrebno.

(51)

Nazadnje je Komisija menila tudi, da madžarski organi niso dokazali, da so bili sprejeti zadostni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence na trgu zaradi državne pomoči, ki jo je prejela FHB, zlasti ob upoštevanju njene strategije širjenja, nedavnega prevzema banke Allianz in dejstva, da so bile obresti, plačane državi za dokapitalizacijo, nezadostne.

(52)

Komisija je 18. julija 2011 prejela pripombe Združenja madžarskih hipotekarnih bank (v nadaljnjem besedilu: združenje). Združenje se je v svojih pripombah sklicevalo na obseg krize, ki je prizadela madžarsko gospodarstvo in bančni sektor v letih 2008–2009, in izpostavilo, da je bila izvedba dokapitalizacije banke FHB posledica težkega makroekonomskega okolja zaradi krize. Poseg države v korist banke FHB je bil usmerjen k reševanju resnega tveganja za madžarski sektor hipotekarnih posojil in trg hipotekarnih obveznic. Namreč, zaradi ranljivosti za tečajna nihanja, krepitve tečaja švicarskega franka glede na madžarski forint, zniževanja dohodkov potrošnikov in dviga nezaposlenosti se je kakovost knjigovodskih vrednosti hipotekarnih posojil hitro zelo poslabšala, število „slabih kreditov“ se je povečalo, zmožnosti financiranja bank pa upadle. To je še zlasti veljalo za banko FHB, ki se financira na kapitalskem trgu.

(53)

Komisija je 2. marca 2011 prejela pripombe madžarskih organov, ki jih je banka FHB z dopisom z dne 11. julija 2011 dopolnila s svojimi pripombami.

(54)

V odgovor na dvom Komisije o točnosti predpostavk, na katerih sloni načrt prestrukturiranja banke, madžarski organi trdijo, da finančne napovedi temeljijo na predpostavkah zunanjih strokovnjakov in so skladne z informacijami, ki so jim bile na voljo ob njihovi pripravi. Z vidika zdravja se ne razlikujejo od drugih finančnih načrtov ali napovedi, ki jih je pripravila banka FHB.

(55)

Po navedbah madžarskih organov je zagotovljena dolgoročna sposobnost preživetja banke FHB, kar je dokazano z njenim uspehom pri zbiranju sredstev na denarnih in kapitalskih trgih: leta 2009 je banka FHB izdala hipotekarne menice in obveznice v višini več kot 60 milijard HUF, zasebni vlagatelji pa so ji posodili skupaj […].

(56)

Poleg tega madžarski organi trdijo, da podatki v zvezi z depozitnimi računi prebivalstva kažejo, da se je na segmentu depozitov prebivalstva delež banke FHB povečal z […] % na […] % leta 2009, napoved za konec leta 2010 pa je […] %. Tudi število računov prebivalstva in velikost portfelja takih računov se stalno in dinamično povečujeta kljub napovedi tržnega upada. Zato banka in madžarski organi menijo, da napovedi gibanj depozitov in računov prebivalstva niso preveč optimistične.

(57)

Glede likvidnostnega stanja banke FHB je tega mogoče šteti za vzdržno trdnega, med drugim zato, ker mora banka doseči likvidnostne zahteve, ki jih predpišejo agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti. Likvidnost banke je bila trdna tudi v najtežjih obdobjih krize, kar je potrjeno z dopisom guvernerja madžarske centralne banke z dne 19. marca 2009 madžarskemu ministru za finance.

(58)

Nazadnje pa je kakovost premoženja banke v krizi oslabela bolj zaradi makroekonomske situacije Madžarske, upada dohodka na gospodinjstvo, padajoče stopnje zaposlenosti in rasti nezaposlenosti kot pa zaradi trenda rasti vrednosti švicarskega franka glede na madžarski forint. Čeprav je banka FHB sprožila številne sheme, s katerimi naj bi rešila dolžnike v težavah, se bo kakovost portfelja posojil trajno izboljšala zlasti prek gospodarske rasti in izboljšanih kazalnikov gospodarstva. Ekonomske napovedi madžarske centralne banke in vlade za leto 2011 napovedujejo rast bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), postopno izboljšanje zaposlenosti in manjšo stopnjo nezaposlenosti, kar bo verjetno bistveno vplivalo tudi na portfelj posojil banke FHB.

(59)

Pripomba madžarskih organov je, da je banka FHB sklenila sporazume z banko Allianz in zavarovalnico Allianz Madžarska po tem, ko je 19. oktobra 2010 že v celoti poplačala državo za celotno izdano vrednost delnic in odplačala vrednost delnic, izdanih za dokapitalizacijo. Banka FHB je sklenila sporazume s podjetjem Allianz junija in julija 2010, prevzem pa je bil izveden septembra 2010. V tistem trenutku banka FHB v svojih bilancah ni več imela sredstev države. Zato ni možno, da je banka FHB financirala prevzem z dokapitalizacijo, poplačano februarja 2010. Pripravljalne analize in pogovori med FHB in podjetjem Allianz so se začeli šele, ko je bilo državno posojilo že poplačano. Poleg tega je bila nakupna cena, ki jo je banka FHB plačala banki Allianz (ob upoštevanju vrednosti lastnih delnic), okoli 3,3 milijarde HUF, medtem ko je bilo stanje lastniškega kapitala banke Allianz na dan 30. septembra 2010 blizu 14 milijard HUF. Banka FHB zato za prevzem banke Allianz ni potrebovala dodatnega kapitala in posel ni zmanjšal njenega lastniškega kapitala.

(60)

Poleg tega je to, da je bila pomoč omejena na najnižjo potrebno, izkazano z dejstvom, da je KKU banke FHB, ki je leta 2008 bil 11,3 %, dosegel ciljno 12-odstotno vrednost, ki jo je Komisija odobrila v okviru sheme jamstev in kapitala, šele po dokapitalizaciji.

(61)

Madžarski organi ugotavljajo tudi, da banka FHB ni izplačala dividend nekaj let zapored in da je odkupila nazaj le manjši delež svojih delnic glede na celotno vrednost lastniškega kapitala delničarjev. Skladno z omenjenim je ustrezna porazdelitev bremena zagotovljena zaradi nizkega zneska sredstev, ki so bila v preteklih letih vrnjena lastnikom in delničarjem.

(62)

Poleg ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence, ki jih omenja Komisija v svoji odločitvi, madžarski organi opozarjajo na dodatne ukrepe v zvezi s shemo jamstev in dokapitalizacije ter sporazumom o dokapitalizaciji med banko FHB in Madžarsko:

(63)

Madžarski organi po njihovi razlagi pravil o državni pomoči ugotavljajo, da so omenjeni ukrepi v zvezi z ravnanjem in drugi ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zavezujoči za banko FHB, oziroma so to bili, dokler je bila država delničarka banke.

(64)

Poleg zgoraj omenjenih ukrepov je banka FHB sprejela še dodatne zaveze, in sicer v točki 3.8 sporazuma o dokapitalizaciji, s katero je določeno, da je dokapitalizacijo treba nameniti za naslednje cilje:

(65)

Nasprotno od dvoma, ki ga je izrazila Komisija, dokapitalizacija banke FHB ni bila namenjena izkrivljanju konkurence prek širitve poslovanja banke FHB Commercial Bank. Dokapitalizacija te banke je bila zaveza, sprejeta s sporazumom o dokapitalizaciji. Osnovna dejavnost banke FHB Commercial Bank, ki je bila tudi podprta z dokapitalizacijo v višini 25 milijard HUF, financirano iz države dokapitalizacije, se ni spremenila. Portfelj posojil podjetjem kaže stalno rast, vendar pa njena stopnja ni večja od prejšnje.

(66)

Po mnenju madžarskih organov navedeno razkriva, da prenagljeno mnenje Komisije o ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence in njena trditev, da so „omenjeni ukrepi zelo omejeni“, nista utemeljena. Zato vztrajajo pri trditvi, da je sporazum o dokapitalizaciji ustrezal merilom, določenim z zakonom o stabilizaciji in zadevnimi sporočili Komisije.

(67)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku postopka z dne 24. januarja 2011 že ugotovila, da dokapitalizacija in likvidnostna podpora v obliki posojila za banko FHB pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe (15). Niti Madžarska niti banka FHB nista podali argumentov, ki bi vzbudili dvome o tej ugotovitvi.

(68)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku postopka z dne 24. januarja 2011 že navedla, da dokapitalizacija v korist banke FHB ni bila v skladu s pogoji sheme jamstev in dokapitalizacije. Dokapitalizacija ni upoštevala zlasti zahtev, ki jih je treba uporabiti, ko dokapitalizacija preseže 2 % TPA prejemnika. Ukrep bi bilo zato treba priglasiti Komisiji ločeno v skladu s pogoji sheme jamstev in dokapitalizacije in členom 108(3) Pogodbe.

(69)

Posledično je Madžarska nezakonito in ob kršitvi člena 108(3) Pogodbe izvedla pomoč v obliki dokapitalizacije v korist banke FHB.

(70)

Glede na ozadje prestrukturiranja banke FHB je treba upoštevati vse ukrepe, ki so bili zanjo odobreni. Zato je za oceno skladnosti treba upoštevati dokapitalizacijo v višini 30 milijard HUF in likvidnostno posojilo v višini 120 milijard HUF.

(71)

Kot je že navedeno v odločitvi Komisije z dne 24. januarja 2011, Komisija glede na posebne okoliščine na finančnih trgih meni, da se omenjeni ukrepi lahko presojajo z uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe, v katerem je navedeno: „Kot združljivo z notranjim trgom se lahko šteje naslednje: […] pomoč […] za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Ker Komisija s tem sklepom presoja pomoč, ki jo je prejela banka FHB in njen načrt prestrukturiranja, zato meni, da je primerno, da svojo oceno poda na podlagi sporočil o uporabi pravil o državni pomoči v finančnem sektorju v krizi (16). Ta bo glede ocene načrta prestrukturiranja banke temeljila zlasti na sporočilu o prestrukturiranju (17).

(72)

Komisija v svoji odločitvi o začetku postopka (18) dvomi o zanesljivosti predpostavk, ki jih je v svojih finančnih napovedih uporabila banka FHB. Komisija je ugotovila, da z načrtom prestrukturiranja, ki ga je predložila banka FHB septembra 2010, niso pojasnjeni razlogi za pravilnost uporabljenih predpostavk. Poleg tega, ker se za finančne napovedi zdi, da ne upoštevajo posledice nakupa banke Allianz in sporazuma z zavarovalnico Allianz Madžarska, Komisija ni mogla šteti predstavljenih napovedi za veljavne. Komisija je izrazila dvom tudi o predpostavkah banke, ki slonijo na močni rasti depozitov.

(73)

Poleg tega je bila Komisija zaskrbljena glede dolgoročne sposobnosti preživetja banke v zvezi z njenim poslovnim modelom, ki ga je ocenila za ranljivega za likvidnostne krize zaradi močnega opiranja na medbančne vire financiranja in majhen delež depozitov. Komisija je menila, da v načrtu prestrukturiranja banke, predloženim septembra 2010, niso podane zadostne podrobnosti o vzdržnosti njenega dolgoročnega financiranja, medtem ko izpostavlja vidik kapitala.

(74)

Na podlagi dodatnih informacij o načrtu prestrukturiranja banke, predloženih oktobra 2011, Komisija ugotavlja, da so finančne napovedi, zajete v načrtu prestrukturiranja iz septembra 2010, pripravljene na podlagi trdnih in zanesljivih predpostavk. Posodobljene informacije, vključno z nakupom banke Allianz, kažejo porast depozitov prebivalstva in podjetij pri banki, ki izvira iz računov, pridobljenih od banke Allianz. Ta prevzem podpira predpostavke o rasti depozitov.

(75)

Komisija odobrava tudi dejstvo, da rast depozitov prispeva k razpršitvi virov financiranja banke, zmanjšanju relativne uteži hipotekarnih obveznic v njenem kolaču financiranja in zmanjšanju njene odvisnosti od medbančnih virov financiranja. Na podlagi sporočenih informacij se je delež medbančnega financiranja (tj. vsota izdanih obveznic, depozitov bank in dela hipotekarnih obveznic, ki se ne uporablja za refinanciranje posojil), izražen kot odstotek skupne pasive banke, zmanjšal s [35 %–30 %] na dan 31. decembra 2009 na [30 %–25 %] na dan 31. decembra 2010. Rezultat tega uravnoteženja kolača financiranja banke v korist depozitov je, da se je njen povprečni strošek financiranja (izračunan kot vsota izdatkov za obresti na skupno pasivo) izboljšal s [7–6,5] bazičnih točk na dan 31. decembra 2009 na [6–5,5] bazičnih točk na dan 31. decembra 2010. Tudi donosnost sredstev se je izboljšala z [0,90 %–1 %] v letu 2009 na [1,05 %–1,10 %] v letu 2010. Ta pozitiven trend se je potrdil v napovedi banke, ki za donosnost sredstev leta 2014 napoveduje, da se bo ta stabilizirala pri [1,05 %–1,2 %] po osnovnem scenariju in [0,9 %–1,05 %] po scenariju izjemnih situacij. V letu 2014 naj bi donosnost kapitala bila [11 %–13 %] po osnovnem scenariju in [10 %–12 %] po scenariju izjemnih situacij.

(76)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku postopku izrazila tudi skrb glede zadostnosti ukrepov, ki so jih v tistem trenutku izvajali madžarski organi v zvezi z izpostavljenostjo banke FHB madžarskemu trg nepremičnin in neugodnim tečajnim gibanjem. Na podlagi informacij, ki jih je Madžarska predložila 9. decembra 2011, pa Komisija pozdravlja dejstvo, da je banka FHB sprejela potrebne ukrepe, da bistveno zmanjša svojo udeležbo na trgu hipotekarnih obveznic (19). Banka je znatno povečala tudi svoj delež posojil prebivalstvu s [3 %–5 %] leta 2009 na [9 %–11 %] leta 2011. Komisija ugotavlja tudi, da je „posel z banko Allianz“ (20) bistveno prispeval k tem pozitivnim trendom. Glede izpostavljenosti banke neugodnemu tečajnemu gibanju pa se njena zaveza, da bo razširila svoj komplet orodij za boj zoper skrajne učinke tečajnega tveganja na kapitalski strani, lahko sprejme za primerno, da razblini dvom Komisije (21), ker banki omogoča odpraviti ali zavarovati svoje tečajno tveganje, ki izhaja iz poslovanja v tujih valutah.

(77)

Komisija zato meni, da so v posodobljenem načrtu prestrukturiranja, ob upoštevanju posla z banko Allianz, utemeljene konkretne ciljne ravni finančnih napovedi banke FHB in da načrt prispeva k ponovni vzpostavitvi njene dolgoročne sposobnosti preživetja.

(78)

Komisija pozdravlja dejstvo, da je bil znesek dokapitalizacije že v celoti poplačan državi 19. februarja 2010, tj. v manj kot enem letu, in da je banka poplačala znesek pomoči iz lastnih sredstev. Banka je uporabila svoja sredstva tudi za poplačilo štirih obrokov srednjeročnega državnega posojila, zapadlih v plačilo 11. februarja 2011, 11. maja 2011, 11. avgusta 2011 in 11. novembra 2011.

(79)

Komisija odobrava predčasno poplačilo države za znesek dokapitalizacije. Poleg tega prevzem banke Allianz izboljša likvidnostni profil banke FHB prek večjega zneska depozitov prebivalstva in gospodarstva. Omenjeni prevzem je zato pomemben vidik poslovnega načrta banke in prispeva k njeni dolgoročni donosnosti. Zato pomoč, odobreno banki FHB, ne gre šteti, da je bila uporabljena za razvoj njenega poslovanja v okviru novih dejavnosti, saj sta banki Allianz in FHB prisotni na istem trgu poslovanja s prebivalstvom in gospodarstvom. Zaradi tega Komisija šteje, da je ukrep, ki ga predstavlja prevzem banke Allianz, ki ga je izvedla banka FHB, ustrezen za ohranjanje njene dolgoročne sposobnosti preživetja.

(80)

Komisija ugotavlja tudi, da informacije, ki so jih sporočili madžarski organi, odpravljajo dvom, ki ga je Komisija v svoji odločitvi o začetku postopka z dne 2. januarja 2011 izrazila o tem, ali je bil prevzem banke Allianz v veliki meri izveden na stroške države. Prevzem banke Allianz je bil zaključen 30. septembra 2010, po poplačilu dokapitalizacije državi 19. februarja 2010. Glede neporavnanih zneskov posojila, Komisija pozdravlja dejstvo, da je banka februarja 2011 (22) že plačala štiri obroke posojila. Ocena Komisije se ne spremeni ob upoštevanju „manjkajočih“ obresti za dokapitalizacijo, tj. zneska, ki ga banka FHB prvotno ni plačala, ker je bil plačani znesek okoli 1,6 milijarde HUF (uvodna izjava 40), cena, plačana za banko Allianz pa je bila 3,3 milijarde HUF (uvodna izjava 60).

(81)

Glede obresti za ukrepe pomoči Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da sta banka FHB in madžarska vlada dne 15. decembra 2011 sklenili sporazum, po katerem se je ta zavezala državi plačati dodatne obresti v višini 1,6 milijarde HUF. Poleg plačila 890 milijonov HUF, izvedenega oktobra 2010, je skupni znesek plačila Madžarski za dokapitalizacijo banke FHB enak obrestni meri v višini 10,49 % in je skladen s pogoji, določenimi s shemo jamstev in dokapitalizacije.

(82)

Komisija pozdravlja dejstvo, da je banka poplačala državo za dokapitalizacijo v manj kot enem letu (to pomeni, da je bila banka dokapitalizirana 23. marca 2009, država pa poplačana 19. februarja 2010).

(83)

Srednjeročno posojilo, ki ga je prejela banka na podlagi sheme likvidnosti, se v skladu s pogoji, določenimi s shemo likvidnosti, obrestuje po obrestni meri, izračunani po formuli: (i) posebna pravica črpanja MDS (v nadaljnjem besedilu: PPČ) + 345 bazičnih točk ali (ii) 12-mesečna medbančna obrestna mera (v nadaljnjem besedilu: MOM) + 100 bazičnih točk + 123,5 bazičnih točk (kar ustreza povprečni obrestni meri med 3,79 % in 4,08 % mesečno), katera koli od njiju je večja.

(84)

S sporazumom o posojilu je v zvezi s poplačilom srednjeročnega državnega posojila določeno […], z začetkom 11. februarja 2011. Po informacijah, ki so jih predložili madžarski organi, je banka FHB plačala štiri obroke posojila, zapadle 11. februarja 2011, 11. maja 2011, 11. avgusta 2011 in 11. novembra 2011. Komisija pozdravlja dejstvo, da je banka FHB do zdaj redno in točno poravnala svoje plačilne obveznosti v zvezi s srednjeročnim posojilom. Komisija nima razloga za dvom, da bo posojilo do dospelosti poplačano v celoti in pravočasno.

(85)

Tej oceni pritrjuje dobro poslovanje banke FHB kljub težavam v madžarskem bančnem sektorju in njen razmeroma visok količnik osnovnega kapitala prvega reda (12 % na dan 31. decembra 2008, ki se je po dokapitalizaciji leta 2009 povečal na 16,9 % in je po poplačilu državnega kapitala še vedno visokih 10,5 %). Kapitalska zahteva za madžarske banke je bila v tistem trenutku 8 %. Za razliko od nekaterih drugih bank v enakem položaju, je bila banka FHB sposobna ohraniti svojo trdno kapitalsko stanje (KKU je marca 2009, po poplačilu države za dokapitalizacijo, znašal 10,5 %). Poleg tega je Moody's zadržal oceno njene kreditne sposobnosti na Baa3, kar je še vedno v naložbenem razredu.

(86)

Glede na omenjena dejstva je Komisija prepričana, da je imela banka FHB le začasne težave, ki niso bile temeljne narave. Zato meni, da so bile obresti, ki jih je plačala banka, ustrezne in sorazmerne obrestim, ki jih mora plačati v osnovi zdrava banka.

(87)

Glede na dejstvo, da sposobnosti preživetja banke niso ogrozile tekoče težave Madžarske, Komisija ne bo zahtevala, da se državi plačajo dodatne obresti.

(88)

Poleg tega so bile obresti, ki jih je banka za srednjeročno posojilo plačala državi (glej uvodno izjavo 84), skladne s pogoji, določenimi s shemo likvidnosti. Zato Komisija meni, da so obresti za oba ukrepa pomoči ustrezne.

(89)

Komisija odobrava dejstvo, da banka za leti 2009 in 2010 ni izplačala dividend na svoje navadne delnice. Banka FHB je glede plač, nagrajevanja in ugodnosti za vodstvene delavce uvedla določene omejitve do prenehanja deleža Madžarske.

(90)

Komisija zato meni, da je z načrtom prestrukturiranja zagotovljen ustrezen lastni prispevek banke, njenih delničarjev in uprave k stroškom prestrukturiranja.

(91)

Komisija ugotavlja, da so ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence, zajeti v načrtu prestrukturiranja banke, omejeni. Prvič, strukturni ukrepi se ne izvajajo. Drugič, ukrepi v zvezi z ravnanjem iz načrta prestrukturiranja veljajo le, dokler banka uživa koristi iz naslova državne dokapitalizacije. Tretjič, Komisija pozdravlja dejstvo, da je banka FHB do zdaj redno in točno poravnala svoje plačilne obveznosti glede srednjeročnega posojila. Komisija nima razloga za dvom v sposobnost banke, da posojilo do dospelosti v celoti in pravočasno poplača. Četrtič, tržni položaj banke FHB se od prevzema banke Allianz ni bistveno spremenil (tržni delež pred prevzemom [3 %–3,3 %] in [3,4 %–3,6 %] po prevzemu), kar utrjuje zaupanje Komisije, da je njegov učinek na izkrivljanje konkurence omejen.

(92)

Ukrepi v zvezi z ravnanjem so omejeni na naslednje:

(93)

Komisija meni, da se drugi ukrepi v zvezi z ravnanjem, ki so povezani z dokapitalizacijo in ki so jih omenili madžarski organi v svojem odgovoru na odločitev o začetku postopka z dne 27. januarja 2011, ne morejo šteti za ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki jo je povzročila pomoč.

(94)

Vendar ob upoštevanju omejene velikosti banke FHB na trgih poslovanja s prebivalstvom in gospodarstvom na Madžarskem (tržni delež [0,9 %–1,08 %] na trgu depozitov prebivalstva in tržni delež [0,5 %–0,9 %] na trgu depozitov podjetij) ter glede na to, da je banka poplačala državna dokapitalizacijska sredstva v manj kot letu od njihove dodelitve, Komisija meni, da je izkrivljanje konkurence omejeno. Poleg tega, glede na dejstvo, da je banka že odplačala štiri obroke srednjeročnega državnega posojila na podlagi sheme likvidnosti, Komisija nima razloga za dvom v banko, da bo ta v celoti in pravočasno poplačala posojilo.

(95)

Poleg tega so obresti, plačane državi, skladne s shemo jamstev in dokapitalizacije in zato ustrezne, kakor se to zahteva v skladu s točko 34 sporočila o prestrukturiranju.

(96)

Na podlagi informacij, ki so jih sporočili madžarski organi, in posodobljenega načrta prestrukturiranja banke FHB, kot je določen v oddelku IV tega sklepa, Komisija ugotavlja, da sta podporna ukrepa, izvedena v obliki posojila za likvidnostno podporo in dokapitalizacije, v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe združljiva z notranjim trgom in izpolnjujeta zahteve sporočila o prestrukturiranju v zvezi z dolgoročno sposobnostjo preživetja, porazdelitvijo bremena in ukrepi za zmanjšanje izkrivljanja konkurence.

(97)

Madžarska se je izjemoma strinjala, da se ta sklep sprejme v angleškem jeziku kot edinem verodostojnem jeziku –