19.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/2

(1)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/2001 (1), zlasti prvo alineo člena 15(8), členom 16(5) in členom 18(5), je Komisija pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil glede osnovnih proizvodnih dajatev in B dajatev, ki jih je treba zaračunati imetnikom kvot, ki delujejo v okviru skupne ureditve trgov za sladkor, koeficienta za izračun dodatne dajatve in plačila ali delnega povračila dajatev prodajalcem sladkorne pese.

(2)

Komisija je določila proizvodne dajatve za tržna leta 2001/2002 (2), 2002/2003 (3), 2003/2004 (4), 2004/2005 (5) in 2005/2006 (6).

(3)

V členu 18(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je določeno, da morajo proizvajalci sladkorja v primeru, ko je znesek osnovne proizvodne dajatve nižji od najvišjega zneska iz člena 15(3) ali ko je dajatev B iz navedenega člena nižja od najvišjega zneska iz člena 15(4) navedene uredbe, po potrebi popravljenega v skladu z s členom 15(5), prodajalcem sladkorne pese povrniti 60 % razlike med najvišjim zneskom zadevne dajtve in dajatvijo, ki se zaračuna.

(4)

V skladu s členom 9(1) Uredbe Komisije (ES) št. 314/2002 (7) je bil za tržna leta 2002/2003 (8), 2003/2004 (9) in 2005/2006 (10) določen znesek, ki ga morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese zaradi razlike med najvišjo osnovno dajatvijo in dajatvo B ter zaračunanimi dajatvami.

(5)

V okviru reforme skupne tržne ureditve za sektor sladkorja je Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 (11) razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1260/2001 od tržnega leta 2006/2007 naprej. Uredba (ES) št. 318/2006, ki je bila pozneje razveljavljena in vključena v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (12), je sistem variabilnih proizvodnih dajatev za sladkor s samofinanciranjem ureditve proizvodnih kvot nadomestila z novo proizvodno dajatvijo, katere cilj je prispevati k financiranju odhodkov, ki nastanejo v sektorju sladkorja v okviru skupne ureditve trga za sladkor.

(6)

Sodišče je 8. maja 2008 v skupnih zadevah C-5/06 in C-23/06 do C-36/06 razglasilo, da sta uredbi Komisije (ES) št. 1762/2003 (13) in (ES) št. 1775/2004 (14) neveljavni. Sodišče je razsodilo, da je treba pri izračunu ocenjene povprečne izgube na tono proizvoda upoštevati vse količine sladkorja v izvoženih izdelkih, ne glede na to, ali so bila izvozna nadomestila dejansko plačana ali ne.

(7)

Sodišče je v skupnih zadevah C-175/07 do C-184/07 in v zadevah C-466/06 in C-200/06 razglasilo za neveljavno tudi Uredbo Komisije (ES) št. 1686/2005 (15).

(8)

Za uskladitev s sodbami Sodišča je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 1193/2009 (16).

(9)

Splošno sodišče je 29. septembra 2011 izreklo sodbo v zadevi T-4/06, v kateri je navedlo, da ni bilo ustrezne pravne podlage za diferencirani koeficient za dodatno dajatev v sektorju sladkorja, in je razveljavilo člen 2 Uredbe (ES) št. 1686/2005, kakor je bil spremenjen s členom 3 Uredbe (ES) št. 1193/2009.

(10)

Sodišče je 27. septembra 2012 v skupnih zadevah C-113/10, C-147/10 in C-234/10 razglasilo Uredbo (ES) št. 1193/2009 za neveljavno in navedlo, da bi bilo treba za izračun ocenjene povprečne izgube na tono proizvoda člen 15(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 razlagati tako, da bi moral biti v izračun za znesek za povrnitev vključen skupni znesek dejansko plačanih izvoznih plačil.

(11)

Zato bi bilo treba dajatve v sektorju sladkorja določiti na ustrezni ravni. Za izvoz, opredeljen v skladu s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 314/2002, bi bilo treba „povprečne izgube“ v smislu člena 15(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 izračunati tako, da se dejansko plačana nadomestila delijo z izvoženimi količinami, ne glede na to, ali je bilo nadomestilo plačano ali ne. „Izvozni presežek“ v smislu člena 15(1)(c) Uredbe (ES) št. 1260/2001 bi bilo prav tako treba izračunati ob upoštevanju vsega izvoza, ne glede na to, ali je bilo nadomestilo plačano ali ne.

(12)

Glede na to, da je bila za izračun dajatev za tržno leto 2001/2002 uporabljena ista metoda, kot jo je Sodišče razveljavilo, bi bilo treba ustrezno popraviti tudi proizvodne dajatve in koeficient za dodatno dajatev za tržno leto 2001/2002.

(13)

Iz sodbe Sodišča sledi, da bi se morale popravljene dajatve uporabljati od istih datumov kot razveljavljene dajatve.

(14)

Kot posledica določitev dajatev za sladkor v skladu z metodo iz uvodne izjave 11 bi bilo treba na novo določiti tudi znesek, ki ga proizvajalci sladkorja plačajo prodajalcem sladkorne pese zaradi razlike med najvišjo dajatvijo in zaračunano dajatvijo za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2005/2006, in ga uporabiti retroaktivno.

(15)

Za tržno leto 2001/2002 skupna nepokrita izguba, izračunana po metodi iz uvodne izjave 11, znaša 14 123 937 EUR. Koeficient iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 bi bilo treba ustrezno določiti in ga uporabiti retroaktivno za navedeno tržno leto.

(16)

Uporaba metode iz uvodne izjave 11 za tržno leto 2002/2003 pomeni osnovno proizvodno dajatev v višini 2 % in dajatev B v višini 16,371 %, ki bi ju bilo treba retroaktivno uporabiti za navedeno tržno leto. Preračunana skupna izguba se v celoti pokrije s prihodki iz osnovne proizvodne dajatve in dajatve B. Zato ni potrebe po določitvi dodatnega koeficienta iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 za navedeno tržno leto.

(17)

Za tržno leto 2002/2003 je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 1440/2002 (17) je bil določen najvišji znesek dajatve B v višini 37,5 % intervencijske cene za beli sladkor. Dajatev B, spremenjena v skladu z metodo iz uvodne izjave 11, pa za navedeno tržno leto znaša 16,371 % intervencijske cene za beli sladkor. Zaradi te razlike bi bilo v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 treba zneske za navedeno tržno leto, ki jih morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese, določiti na tono sladkorne pese standardne kakovosti.

(18)

Uporaba metode iz uvodne izjave 11 za tržno leto 2003/2004 pomeni osnovno proizvodno dajatev v višini 2 % in dajatev B v višini 17,259 %. Preračunana skupna izguba se v celoti pokrije s prihodki iz osnovne proizvodne dajatve in dajatve B. Zato ni potrebe po določitvi dodatnega koeficienta iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 za navedeno tržno leto.

(19)

Z Uredbo (ES) št. 1440/2002 je bil za tržno leto 2003/2004 določen najvišji znesek dajatve B v višini 37,5 % intervencijske cene za beli sladkor. Dajatev B za navedeno tržno leto, spremenjena v skladu z metodo iz uvodne izjave 11, pa znaša 17,259 % intervencijske cene za beli sladkor. Zaradi te razlike bi bilo treba v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 zneske za navedeno tržno leto, ki jih morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese, določiti na tono sladkorne pese standardne kakovosti.

(20)

Uporaba metode iz uvodne izjave 11 za tržno leto 2004/2005 pomeni, da osnovna proizvodna dajatev in dajatev B ostaneta nespremenjeni. Za navedeno tržno leto skupna nepokrita izguba, izračunana po metodi iz uvodne izjave 11, znaša 57 648 788 EUR. Zato bi bilo treba določiti koeficient iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Iz sodbe Sodišča, navedene v uvodni izjavi 9, sledi, da bi moral biti koeficient za države članice Unije v sestavi 30. aprila 2004 in za države članice Unije v sestavi 1. maja 2004 enoten.

(21)

Uporaba metode iz uvodne izjave 11 za tržno leto 2005/2006 pomeni osnovno proizvodnjo dajatev v višini 1,2335 %, dajatev B pa ni potrebna. Preračunana skupna izguba se v celoti pokrije s prihodki iz osnovne proizvodne dajatve in ni potrebe po določitvi dodatnega koeficienta iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 za navedeno tržno leto.

(22)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1296/2005 (18) je bil za tržno leto 2005/2006 določen najvišji znesek dajatve B v višini 37,5 % intervencijske cene za beli sladkor. Osnovna proizvodnja dajatev, spremenjena v skladu z metodo iz uvodne izjave 11, za zadevno tržno leto znaša 1,2335 % intervencijske cene za beli sladkor, dajatve B pa ni treba določiti. Zaradi teh razlik je treba v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 zneske za navedeno tržno leto, ki jih morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese, določiti na tono sladkorne pese standardne kakovosti.

(23)

Zaradi pravne varnosti in za zagotovitev enake obravnave zadevnih izvajalcev v različnih državah članicah je treba določiti skupen datum za vzpostavitev dajatev, določenih v tej uredbi, v smislu drugega pododstavka člena 2(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (19). Vendar pa se ta rok ne bi smel uporabljati, kadar nacionalna zakonodaja države članice zavezuje, da morajo zadevnim izvajalcem povračilo zagotoviti po tem datumu –

—

16. oktobra 2002 za tržno leto 2001/2002,

—

8. oktobra 2003 za tržno leto 2002/2003,

—

15. oktobra 2004 za tržno leto 2003/2004,

—

18. oktobra 2005 za tržno leto 2004/2005 in

—

23. februarja 2007 za tržno leto 2005/2006.

—

16. oktobra 2002 za tržno leto 2001/2002 in

—

18. oktobra 2005 za tržno leto 2004/2005.

—

8. oktobra 2003 za tržno leto 2002/2003,

—

15. oktobra 2004 za tržno leto 2003/2004 in

—

23. februarja 2007 za tržno leto 2005/2006.