20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/25

UREDBA (EU) št. 1286/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 114 in 197 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Večletni akcijski program za obdavčitev, določen za obdobje do leta 2014, je bistveno prispeval k olajševanju in poglobitvi sodelovanja med davčnimi organi v Uniji. Davčne uprave sodelujočih držav so priznale dodano vrednost tega programa, vključno pri zaščiti finančnih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev. Izzivov naslednjega desetletja ni mogoče reševati, če so države članice usmerjene le na svoja upravna ozemlja ali ne sodelujejo intenzivno z ostalimi državami članicami. Program Fiscalis, ki ga izvaja Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami, državam članicam zagotavlja okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica določila lastne okvire sodelovanja na dvo- ali večstranski osnovi. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje navedenega programa, in sicer z vzpostavitvijo novega programa na istem področju.

(2)

Program, vzpostavljen s to uredbo, "program Fiscalis 2020", in njegov uspeh sta bistvenega pomena v sedanjih gospodarskih razmerah in bi morala podpirati sodelovanje v fiskalnih zadevah.

(3)

Dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, in sicer evropski informacijski sistemi, kakor so določeni v tej uredbi, (v nadaljnjem besedilu: evropski informacijski sistemi), skupni ukrepi za uradnike davčnih organov ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s krepitvijo delovanja notranjega trga in zagotavljanjem okvira za podporo dejavnostim, ki izboljšujejo upravno sposobnost davčnih organov ter spodbujajo tehnični napredek in inovacije. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, katerih namen so učinkovitejši davčni organi, krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje zaposlovanja ter prispevanje k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev, bo program Fiscalis 2020 dejavno krepil delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu in prispeval k postopni odpravi obstoječih ovir in izkrivljanj na notranjem trgu.

(4)

Področje uporabe programa Fiscalis 2020 bi bilo treba uskladiti s trenutnimi potrebami, pri tem pa se osredotočiti na vse davke, harmonizirane na ravni Unije, in druge davke, v kolikor so pomembni za notranji trg in upravno sodelovanje med državami članicami.

(5)

V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moralo biti omogočeno, da v programu Fiscalis 2020 sodelujejo tudi države pristopnice in kandidatke ter potencialne države kandidatke in partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če bodo izpolnjeni določeni pogoji in če bo njihovo sodelovanje podpiralo le tiste dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020, katerih namen je boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov ter obravnavanje agresivnega davčnega načrtovanja. Glede na vse večjo stopnjo medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva bi moral program Fiscalis 2020 še naprej omogočati, da pri njegovih dejavnostih sodelujejo zunanji strokovnjaki. Zunanje strokovnjake, kot so denimo predstavniki vladnih organov, gospodarski subjekti in njihove organizacije ali predstavniki mednarodnih organizacij, bi bilo treba k sodelovanju povabiti le, če je njihov prispevek ocenjen kot bistven za uresničitev ciljev programa Fiscalis 2020.

(6)

Pri ciljih in prednostnih nalogah programa Fiscalis 2020 so upoštevani težave in izzivi, ki so bili na področju obdavčitve opredeljeni za naslednje desetletje. Program Fiscalis 2020 bi moral še naprej imeti pomembno vlogo na ključnih področjih, kot so usklajeno izvajanje prava Unije s področja obdavčitve, zagotavljanje izmenjave informacij in podpora upravnega sodelovanja ter krepitev upravne zmogljivosti davčnih organov. Glede na problematično dinamiko opredeljenih novih izzivov bi bilo treba dodatno pozornost nameniti podpori boja proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi zmanjšanju upravnega bremena za davčne organe in zmanjšanju stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davkoplačevalce ter preprečevanju primerov dvojnega obdavčevanja.

(7)

Na operativni ravni bi moral program Fiscalis 2020 izvajati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme ter spodbujati dejavnosti upravnega sodelovanja, izpopolnjevati znanja in spretnosti davčnih uradnikov, krepiti razumevanje in izvajanje prava Unije s področja obdavčitve in podpirati izboljšanje upravnih postopkov ter izmenjavo in razširjanje dobrih upravnih praks. Te cilje bi bilo treba zasledovati s poudarkom na podpori boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

(8)

Orodja, ki so se uporabljala pred programom Fiscalis 2020, bi bilo treba dopolniti, da bi se ustrezno odzvala na izzive, s katerimi bodo davčni organi soočeni v prihodnjem desetletju, in tudi v prihodnje zagotovila skladnost z razvojem prava Unije. Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati dvostranski ali večstranski nadzor in druge oblike upravnega sodelovanja, določene v zadevnem pravu Unije o upravnem sodelovanju, skupine strokovnjakov, ukrepe za krepitev zmogljivosti javne uprave, pri čemer se državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo takšne usmerjene ukrepe, zagotovi posebno in specializirano svetovanje na področju obdavčitve, po potrebi pa tudi študije in splošne dejavnosti komuniciranja, da se podpre izvajanje prava Unije s področja obdavčitve.

(9)

Evropski informacijski sistemi imajo ključno vlogo pri medsebojnem povezovanju davčnih organov, in s tem krepitvi sistemov obdavčitve v Uniji, zato bi jih bilo treba še naprej financirati in izboljševati v okviru programa Fiscalis 2020. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se v program Fiscalis 2020 vključijo novi informacijski sistemi, povezani z davki in vzpostavljeni v skladu s pravom Unije. Evropski informacijski sistemi bi morali, kadar je to ustrezno, temeljiti na skupnih modelih razvoja in strukturi informacijske tehnologije.

(10)

V okviru širšega izboljšanja upravnega sodelovanja in podpore boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi lahko bilo za Unijo koristno, da sklene sporazume s tretjimi državami, da se jim omogoči uporaba tistih komponent evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, v podporo varni izmenjavi informacij med njimi in državami članicami v okviru dvostranskih davčnih sporazumov.

(11)

V okviru programa Fiscalis 2020 bi bilo treba izvajati tudi skupna usposabljanja. Program Fiscalis 2020 bi moral sodelujoče države še naprej podpirati pri krepitvi poklicnih spretnosti in znanj na področju obdavčitve, in sicer z boljšimi usposabljanji, katerih vsebina bi bila skupno oblikovana ter namenjena davčnim uradnikom in gospodarskim subjektom. V ta namen bi bilo treba sedanji pristop programa Fiscalisa 2020 k skupnemu usposabljanju, ki temelji zlasti na razvoju osrednjega e-učenja, razviti v večplasten podporni program usposabljanja za Unijo.

(12)

Program Fiscalis 2020 bi moral zajemati obdobje sedmih let, kar je v skladu s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(13)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa Fiscalis 2020, ki bodo v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet predstavljala prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(14)

V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila o pregledu proračuna za leto 2010, da bo uskladila in poenostavila programe financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020 sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa je treba izključiti dvojno financiranje.

(15)

Ukrepi, potrebni za finančno izvajanje te uredbe, bi se morali sprejeti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (4) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5).

(16)

Sodelujoče države bi morale kriti stroške nacionalnih elementov programa Fiscalis 2020, ki bi med drugim zajemali tiste komponente evropskih informacijskih sistemov, ki niso komponente Unije, in vsakršno usposabljanje, ki ne spada v sklop pobud za skupno usposabljanje.

(17)

Glede na pomen vsestranskega sodelovanja sodelujočih držav pri skupnih ukrepih je možen delež sofinanciranja v višini 100 % upravičenih stroškov v zvezi s potnimi in nastanitvenimi stroški, stroški v zvezi z organizacijo dogodkov in dnevnicami, kadar je to potrebno, da se v celoti dosežejo cilji programa Fiscalis 2020.

(18)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, kot so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(19)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve večletnega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in usklajevanja, potrebnega za uresničitev tega cilja, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Komisiji bi moral pri izvajanju programa Fiscalis 2020 pomagati Odbor za program Fiscalis 2020.

(22)

Za lažjo oceno programa Fiscalis 2020 bi bilo treba že od samega začetka vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih program Fiscalis 2020 dosega. Komisija bi morala skupaj s sodelujočimi državami določiti prilagodljive kazalnike in vnaprej določiti izhodišča za spremljanje rezultatov dejavnosti v okviru programa Fiscalis 2020. Treba bi bilo pripraviti vmesno oceno uresničevanja ciljev programa Fiscalis 2020, njegove učinkovitosti in njegove dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v končni oceni obravnavani dolgoročni vplivi in trajnostna narava učinkov programa Fiscalis 2020. Popolno preglednost bi bilo treba zagotoviti z rednim poročanjem o spremljanju in s predložitvijo ocenjevalnih poročil Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih določijo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(24)

Ta uredba nadomešča Odločbo št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Navedeno odločbo bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Vzpostavi se večletni akcijski program "program Fiscalis 2020" (v nadaljnjem besedilu: Program), da bi se izboljšalo delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu in podprlo sodelovanje na tem področju.

2.   Program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

"davčni organi" pomeni javne in druge organe v sodelujočih državah, ki so odgovorni za izvajanje obdavčitve ali dejavnosti, povezanih z davki;

(2)

"zunanji strokovnjaki" pomeni:

(a)

predstavnike vladnih organov, tudi tiste iz držav, ki ne sodelujejo v Programu v skladu s členom 3(2);

(b)

gospodarske subjekte in organizacije, ki predstavljajo gospodarske subjekte;

(c)

predstavnike mednarodnih in drugih ustreznih organizacij;

(3)

"obdavčitev" pomeni naslednje:

(a)

davek na dodano vrednost iz Direktive Sveta 2006/112/ES (10);

(b)

trošarine za alkohol iz Direktive Sveta 92/83/EGS (11);

(c)

trošarine za tobačne izdelke iz Direktive Sveta 2011/64/EU (12);

(d)

davke na energente in električno energijo iz Direktive Sveta 2003/96/ES (13);

(e)

druge davke, ki spadajo v področje uporabe člena 2(1)(a) Direktive Sveta 2010/24/EU (14), če so pomembni za notranji trg in za upravno sodelovanje med državami članicami;

(4)

"dvostranski ali večstranski nadzor" pomeni usklajeni nadzor davčnih obveznosti enega ali več med seboj povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata(-jo) dve ali več sodelujočih držav s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi, od katerih sta vsaj dve državi članici.

Člen 3

Sodelovanje v Programu

1.   Sodelujoče države so države članice in države iz odstavka 2, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka.

2.   V Programu lahko sodelujejo katere koli od naslednjih držav:

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v posameznih okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(b)

partnerske države v okviru evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven približevanja ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim na ravni Unije.

Partnerske države iz točke (b) prvega pododstavka sodelujejo v Programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju v programih Unije. Njihovo sodelovanje podpira le dejavnosti v okviru Programa, katerih namen je boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Člen 4

Sodelovanje pri dejavnostih v okviru Programa

Zunanji strokovnjaki so lahko povabljeni, da prispevajo k izbranim dejavnostim v okviru Programa, če je to bistveno za uresničevanje ciljev iz členov 5 in 6. Komisija skupaj s sodelujočimi državami izbere zunanje strokovnjake na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za določene dejavnosti, ob upoštevanju morebitnega nasprotja interesov in ob vzpostavitvi ravnovesja med predstavniki podjetij in drugimi strokovnjaki civilne družbe. Seznam izbranih zunanjih strokovnjakov se javno objavi in se redno posodablja.

Člen 5

Splošni in posebni cilj

1.   Splošni cilj Programa je izboljšati pravilno delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s poglobitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi in njihovimi uradniki.

2.   Posebni cilj Programa je podpora boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter izvajanju prava Unije s področja obdavčitve z zagotavljanjem izmenjave informacij, s spodbujanjem upravnega sodelovanja ter, kadar je to potrebno in primerno, s krepitvijo upravne zmogljivosti sodelujočih držav, z namenom prispevanja k zmanjševanju upravne obremenitve davčnih organov in stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davkoplačevalce.

3.   Doseganje ciljev iz tega člena se meri zlasti z naslednjim:

(a)

z razpoložljivostjo skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme in neomejenim dostopom do njega;

(b)

s povratnimi informacijami sodelujočih držav glede rezultatov ukrepov v okviru Programa.

Člen 6

Operativni cilji in prednostne naloge Programa

1.   Operativni cilji in prednostne naloge Programa so:

(a)

izvajati, izboljšati, upravljati in podpirati evropske informacijske sisteme za obdavčitev;

(b)

podpirati dejavnosti upravnega sodelovanja;

(c)

izpopolnjevati znanja in spretnosti davčnih uradnikov;

(d)

krepiti razumevanje in izvajanje prava Unije s področja obdavčitve;

(e)

podpirati izboljšanje upravnih postopkov ter izmenjavo dobrih upravnih praks.

2.   Cilji in prednostne naloge iz odstavka 1 se uresničujejo s posebnim poudarkom na podpori boju proti davčnim goljufijam, utaji davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju.

POGLAVJE II

Upravičeni ukrepi

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.   Program pod pogoji iz letnega delovnega programa iz člena 14 zagotavlja finančno podporo za:

(a)

skupne ukrepe:

(i)

seminarji in delavnice;

(ii)

projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem časovnem obdobju za uresničitev vnaprej določenega cilja z natančno opisanim rezultatom;

(iii)

dvostranski ali večstranski nadzor in druge dejavnosti, ki so določene v pravu Unije o upravnem sodelovanju, ki jih organizirata(-jo) dve ali več sodelujočih držav, od katerih sta najmanj dve državi članici;

(iv)

delovni obiski, ki jih organizirajo sodelujoče države ali druga država, da bi uradniki pridobili ali okrepili strokovno znanje in izkušnje ali znanje na davčnem področju;

(v)

skupine strokovnjakov, in sicer strukturirane oblike nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za izvajanje nalog na specifičnih področjih, zlasti v zvezi z evropskimi informacijskimi sistemi, po možnosti s podporo spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

(vi)

krepitev zmogljivosti javne uprave in podporni ukrepi;

(vii)

študije;

(viii)

komunikacijski projekti;

(ix)

vse druge dejavnosti, ki podpirajo splošne, posebne in operativne cilje ter prednostne naloge iz členov 5 in 6, če je ustrezno utemeljeno, da je potrebna takšna druga dejavnost;

(b)

izgradnjo evropskih informacijskih sistemov: razvoj, vzdrževanje, delovanje in nadzor kakovosti tistih komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, ki so komponente Unije, ter novih evropskih informacijskih sistemov, vzpostavljenih v skladu s pravom Unije, z namenom učinkovitega medsebojnega povezovanja davčnih organov;

(c)

skupna usposabljanja: skupno oblikovani ukrepi usposabljanja za krepitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanj v zvezi z obdavčitvijo.

Delovni obiski iz točke (a)(iv) prvega pododstavka ne presegajo enega meseca. Pri delovnih obiskih v tretjih državah so v okviru Programa upravičeni le potni stroški in stroški bivanja (nastanitev in dnevnica).

Skupine strokovnjakov iz točke (a)(v) prvega pododstavka organizira Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami, njihovo delovanje pa, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ne presega enega leta.

2.   Sredstva za upravičene ukrepe iz tega člena se dodelijo uravnoteženo in sorazmerno z dejansko potrebo po izvedbi teh ukrepov.

3.   Komisija pri ocenjevanju Programa oceni potrebo po uvedbi proračunskih zgornjih mej za različne upravičene ukrepe.

Člen 8

Posebne izvedbene določbe za skupne ukrepe

1.   Sodelovanje pri skupnih ukrepih iz točke (a) prvega pododstavka člena 7(1) je prostovoljno.

2.   Sodelujoče države zagotovijo, da so za sodelovanje pri skupnih ukrepih imenovani uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami, vključno z znanjem jezikov.

3.   Sodelujoče države po potrebi sprejmejo potrebne ukrepe za ozaveščanje o skupnih ukrepih in zagotavljanje uporabe njihovih rezultatov.

Člen 9

Posebne izvedbene določbe za evropske informacijske sisteme

1.   Komisija in sodelujoče države zagotovijo razvoj, delovanje in ustrezno vzdrževanje evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge.

2.   Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, vključujoč komponente Unije in tiste, ki niso komponente Unije, ki so potrebni za zagotovitev njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja.

3.   Nesodelujoče države lahko tiste komponente evropskih informacijskih sistemov iz točke A Priloge, ki so komponente Unije, uporabljajo na podlagi sporazumov, ki se s temi državami sklenejo v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 10

Posebne izvedbene določbe za skupno usposabljanje

1.   Sodelovanje pri skupnem usposabljanju iz točke (c) prvega pododstavka člena 7(1) je prostovoljno.

2.   Sodelujoče države zagotovijo, da so za sodelovanje pri skupnih dejavnostih usposabljanja imenovani uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami, vključno z znanjem jezikov.

3.   Sodelujoče države v nacionalne programe usposabljanja po potrebi vključijo skupaj razvito vsebino usposabljanja, tudi module e-učenja, programe usposabljanja in skupno dogovorjene standarde usposabljanja.

POGLAVJE III

Finančni okvir

Člen 11

Finančni okvir

1.   Finančni okvir za izvajanje Programa znaša 223 366 000 EUR po trenutnih cenah.

2.   Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi stroške priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so stalno potrebni za upravljanje Programa in dosego njegovih ciljev; zlasti stroške študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, povezanih s cilji, določenimi v tej uredbi, stroške v zvezi z informacijskimi omrežji, osredotočenimi na obdelavo in izmenjavo informacij, pa tudi vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih je imela Komisija pri upravljanju Programa.

Delež odhodkov za poslovanje načeloma ne preseže 5 % celotnih stroškov Programa.

Člen 12

Vrste posredovanja

1.   Komisija izvaja Program v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Finančna podpora Unije za dejavnosti iz člena 7 se zagotovi v obliki:

(a)

nepovratnih sredstev,

(b)

pogodb o izvedbi javnega naročila,

(c)

povračila stroškov zunanjih strokovnjakov iz člena 4.

3.   Delež sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša 100 % upravičenih stroškov, če gre za potne in nastanitvene stroške, stroške v zvezi z organizacijo dogodkov in dnevnice.

Ta delež velja za vse upravičene ukrepe, razen ukrepa v zvezi s skupinami strokovnjakov iz točke (a)(v) prvega pododstavka člena 7(1). Veljavni delež sofinanciranja za skupne strokovnjakov, ko so za navedene ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se določi v letnih delovnih programih.

4.   Tiste komponente evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, se financirajo iz Programa. Sodelujoče države nosijo zlasti stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in vsakodnevnega delovanja komponent evropskih informacijskih sistemov, ki niso komponente Unije.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim protipravnim ravnanjem ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije tako na podlagi dokumentacije kot na kraju samem, in sicer pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (16), da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki se financira v skladu s to uredbo.

POGLAVJE IV

Izvedbena pooblastila

Člen 14

Delovni program

Komisija za izvajanje Programa z izvedbenimi akti sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji, ki jih je treba doseči, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Letni delovni programi za nepovratna sredstva vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ti izvedbeni akti temeljijo na rezultatih preteklih let in se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE V

Spremljanje in ocenjevanje

Člen 16

Spremljanje ukrepov v okviru Programa

1.   Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami spremlja Program in ukrepe, ki se izvajajo v njegovem okviru.

2.   Komisija in sodelujoče države vzpostavijo količinske in kakovostne kazalnike ter med izvajanjem Programa po potrebi dodajo nove kazalnike. Ti kazalniki se uporabijo za merjenje učinkov Programa glede na vnaprej določena izhodišča.

3.   Komisija javno objavi izide spremljanja iz odstavka 1 in kazalnike iz odstavka 2.

4.   Izidi spremljanja se uporabijo za ocenjevanje Programa v skladu s členom 17.

Člen 17

Ocenjevanje in pregled

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročili o vmesni in končni oceni v zvezi z vsebino iz odstavkov 2 in 3. Rezultati navedenih ocen se upoštevajo pri odločitvah o morebitnem podaljšanju, spremembi ali opustitvi Programa v sledečih obdobjih. Te ocene izvaja neodvisni zunanji ocenjevalec.

2.   Komisija do 30. junija 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni doseganja ciljev ukrepov v okviru Programa, učinkovitosti rabe sredstev in dodani vrednosti na evropski ravni. V tem poročilu so obravnavani tudi poenostavitev in nadaljnja relevantnost ciljev ter prispevek Programa k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

3.   Komisija do 31. decembra 2021 pripravi poročilo o končni oceni glede vsebin iz odstavka 2 kakor tudi glede dolgoročnih vplivov in trajnostne narave učinkov Programa.

4.   Sodelujoče države Komisiji na njeno zahtevo predložijo vse razpoložljive podatke in informacije, pomembne za prispevanje k njenima poročiloma o vmesni in končni oceni.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 18

Razveljavitev

Odločba št. 1482/2007/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Vendar navedena odločba še naprej ureja finančne obveznosti v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo v okviru navedene odločbe, dokler se ti ne zaključijo.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS

(1)  UL C 143, 22.5.2012, str. 48, in UL C 11, 15.1.2013, str. 84.

(2)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega uradnega lista).

(3)  UL C 37, 20.12.2013, str. 1

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(9)  Odločba št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe 2235/2002/ES (UL L 330, 15.12.2007, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(11)  Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(12)  Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

(13)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(14)  Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

(15)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi ((UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

PRILOGA

EVROPSKI INFORMACIJSKI SISTEMI IN NJIHOVE KOMPONENTE, KI SO KOMPONENTE UNIJE

A.

Evropski informacijski sistemi so naslednji:

(1)

skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI – CCN2), CCN mail3, CSI bridge, http bridge, CCN LDAP in z njim povezana orodja, spletni portal CCN, spremljanje CCN;

(2)

podporni sistemi, zlasti orodje za konfiguracijo aplikacij za CCN, orodje za poročanje o dejavnostih (ART2), elektronsko upravljanje projekta prek spleta Taxud (TEMPO), orodje za upravljanje storitev (SMT), sistem za upravljanje uporabnikov (UM), sistem BPM, nadzorna plošča, ki prikazuje razpoložljivost, in AvDB, portal za upravljanje storitev IT, upravljanje imenika in dostopa uporabnikov;

(3)

informacijski in komunikacijski prostor programov (PICS);

(4)

sistemi v zvezi z DDV, zlasti sistem za izmenjavo informacij o DDV (VIES) in vračilo DDV, vključno z začetno aplikacijo VIES, orodjem za spremljanje VIES, statističnim sistemom za obdavčitev, VIES na spletu, orodjem za konfiguracijo VIES na spletu, preskusnimi orodji za VIES in vračilo DDV, algoritmi številke DDV, izmenjavo e-obrazcev za DDV, DDV na e-storitve (VoeS); preskusno orodje VoeS, preskusno orodje e-obrazcev za DDV in minimalni sistem "vse na enem mestu" (MoSS);

(5)

sistemi, povezani z izterjavo, zlasti e-obrazci za izterjavo terjatev, e-obrazci za enotni izvršilni naslov (UIPE) in za enotno obliko priglasitve (UNF);

(6)

sistemi, povezani z neposredno obdavčitvijo, zlasti sistem obdavčitve prihrankov, preskusno orodje obdavčitve prihrankov, e-obrazci za neposredno obdavčitev, davčna identifikacijska številka TIN na spletu, izmenjave iz člena 8 Direktive Sveta 2011/16/EU (1) in s tem povezana preskusna orodja;

(7)

drugi sistemi v zvezi z obdavčitvijo, zlasti podatkovna zbirka Davki v Evropi (TEDB);

(8)

sistemi trošarin, zlasti sistem izmenjave podatkov o trošarinah (SEED), sistem za gibanja in nadzor trošarinskega blaga (EMCS), e-obrazci MVS, preskusna aplikacija (TA);

(9)

drugi osrednji sistemi, zlasti informacijski in komunikacijski sistem držav članic za obdavčitev (TIC), samopostrežni sistem preskušanja (SSTS), statistični sistem v zvezi z obdavčitvijo, osrednja aplikacija za spletne obrazce, osrednje službe/informacijski sistem za upravljanje trošarin (CS/MISE).

B.

Komponente evropskih informacijskih sistemov, ki so komponente Unije, so:

(1)

informacijska sredstva, kot so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave sistemov, vključno s tem povezano podatkovno infrastrukturo;

(2)

informacijske storitve, potrebne za podporo razvoju, vzdrževanju, izboljševanju in delovanju sistemov; ter

(3)

kateri koli drugi elementi, ki jih je Komisija zaradi učinkovitosti, varnosti in poenostavitve opredelila kot skupne sodelujočim državam.

(1)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).