29.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 287/15

(1)

Evropska unija z več kot 50 institucijami in agencijami še naprej potrebuje visokokakovostno evropsko javno upravo, da lahko dosega svoje cilje, izvaja svoje politike in dejavnosti ter zagotavlja najvišji standard opravljanja svojih nalog v skladu s Pogodbama, da bi bila pripravljena na notranje in zunanje izzive, s katerimi se bo srečevala v prihodnosti, ter služila državljanom Unije.

(2)

Zato je treba zagotoviti okvir za privabljanje, zaposlovanje in ohranjanje visokokvalificiranega in večjezičnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic in ob uravnoteženi zastopanosti obeh spolov, ki je neodvisno ter izpolnjuje najvišje strokovne standarde in ki mu je treba omogočiti, da svoje naloge opravlja čim bolj učinkovito in uspešno. V zvezi s tem je treba preseči težave, ki jih imajo trenutno institucije pri zaposlovanju uradnikov ali osebja iz nekaterih držav članic.

(3)

Glede na velikost evropske javne uprave v primerjavi s cilji Unije in njenim prebivalstvom zmanjšanje števila osebja v institucijah in agencijah Unije ne bi smelo privesti do slabšega opravljanja nalog, dolžnosti in funkcij v skladu z obveznostmi in pristojnostmi iz Pogodb. V tem pogledu je potrebna preglednost v zvezi s stroški dela vsake institucije ter agencije in to za vse kategorije osebja, ki ga zaposlujejo.

(4)

Od evropske javne uprave se pričakuje, da bo zagotavljala najvišje standarde poklicne etike in vedno ostala neodvisna. Zato bi bilo treba naslov II Kadrovskih predpisov (4), ki določa okvir za pravice in dolžnosti, podrobneje pojasniti. Uradniki ali nekdanji uradniki, ki ne izpolnjujejo teh dolžnosti, bi morali biti podvrženi disciplinskim ukrepom.

(5)

Vrednost evropske javne uprave je v njeni kulturni in jezikovni raznolikosti, ki je mogoča le, če se zagotovi ustrezno ravnotežje glede državljanstva uradnikov. Zaposlovanje in imenovanja osebja bi morala zagotavljati izbiro na najširšem možnem geografskem območju med državljani vseh držav članic Evropske unije, brez delovnih mest, ki bi bila rezervirana za državljane določene države članice. Zaradi tega in zaradi odprave morebitnih znatnih neravnovesij med državljanstvi uradnikov, ki se jih ne da upravičiti z objektivnimi merili, bi morala vsaka institucija imeti možnost sprejeti upravičene in ustrezne ukrepe. Taki ukrepi ne bi smeli nikoli privesti do meril za zaposlovanje, ki ne bi temeljili na odlikah. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o tem, kako institucije izvajajo ustrezne ukrepe.

(6)

Institucije bi si morale prizadevati za podpiranje večjezičnega in večkulturnega izobraževanja za otroke svojega osebja, da bi se ti lahko zaposlili s čim širšega možnega geografskega območja. Zaželeno je, da se prispevek Unije k financiranju Evropskih šol, ki ga določi proračunski organ v skladu z ustreznimi pravili, izplača iz proračuna Unije. Komisija bi morala imeti možnost, da od pristojnih organov zahteva ponovno preučitev lokacije za novo Evropsko šolo, če je to potrebno v interesu delovanja institucij.

(7)

Širši cilj bi moral biti optimiziranje upravljanja človeških virov v evropski javni upravi, za katero so značilne njena odličnost, usposobljenost, neodvisnost, lojalnost, nepristranskost in stabilnost, pa tudi kulturna in jezikovna raznolikost ter privlačni pogoji zaposlovanja.

(8)

Uradniki bi morali imeti devetmesečno poskusno dobo. Organ za imenovanja bi moral pri odločitvi o stalni zaposlitvi uradnika upoštevati poročilo o oceni njegovega dela v poskusni dobi, pripravljeno ob koncu te dobe, ter njegovo ravnanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz Kadrovskih predpisov. Omogočiti bi bilo treba, da se poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu pripravi kadar koli, če se delo uradnika na poskusnem delu izkaže za očitno neustrezno. Sicer bi bilo treba poročilo pripraviti šele ob koncu poskusne dobe.

(9)

V interesu zagotovitve, da se kupna moč uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije razvija vzporedno s kupno močjo nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav držav članic, je bistveno, da se ohrani načelo večletnega mehanizma za prilagoditev plač, znanega kot "metoda", tako da se zagotovi uporaba te metode do konca leta 2023, ki se ponovno preveri na začetku leta 2022, vključi pa se tudi mehanizem za začasno podaljšanje metode. Da bi se odpravile težave pri uporabi te metode iz preteklosti, je treba poleg tega sprejeti predpis o metodi, s katero bi se vsako leto samodejno posodabljale vse plače, pokojnine in nadomestila, vključno z določbo o samodejni krizni klavzuli. Zato bi bilo treba ustrezne zneske v Kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije razumeti kot referenčne zneske, ki se redno in samodejno posodabljajo. Posodobljene zneske bi morala Komisija v informativne namene objavljati v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Ta posodobitveni mehanizem bi bilo treba uporabiti tudi v vseh drugih primerih, za katere velja posodabljanje.

(10)

Pomembno je zagotoviti kakovost statističnih podatkov, uporabljenih za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin. Nacionalni statistični inštituti in drugi ustrezni organi v državah članicah bi morali v skladu z načelom nepristranskosti zbirati podatke na nacionalni ravni in jih posredovati Eurostatu.

(11)

Morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, bi bilo treba uravnovesiti s ponovno uvedbo sistema dajatve. Kot v primeru metode se lahko uporaba solidarnostne dajatve začasno podaljša. V trenutnih okoliščinah se zdi primerno solidarnostno dajatev povišati glede na stopnjo posebne dajatve, ki se je uporabljala v obdobju od leta 2004 do leta 2012, ter poskrbeti za bolj progresivno stopnjo. In sicer zato, da se upoštevajo še posebej težke gospodarske in socialne razmere v Uniji in njihove posledice za javne finance po vsej Uniji. Potreba po konsolidaciji javnih financ v Uniji, tudi kratkoročno, zahteva hiter in izjemen solidarnostni prispevek osebja institucij Unije. Zato bi se morala taka solidarnostna dajatev od 1. januarja 2014 uporabljati za vse uradnike in druge uslužbence Unije.

(12)

Evropski svet je 8. februarja 2013 v sklepih o večletnem finančnem okviru poudaril, da konsolidacija javnih financ kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno zahteva izjemno prizadevanje vsake javne uprave in njenega osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in uspešnost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim razmeram. Ta poziv je dejansko izpostavil cilj iz predloga Komisije iz leta 2011 za spremembo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki si je prizadeval zagotoviti stroškovno učinkovitost in poudaril, da sedanji izzivi Evropske unije zahtevajo izjemno prizadevanje prav vsake javne uprave in prav vsakega člana osebja, da bi se izboljšala učinkovitost in z namenom prilagajanja spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram v Evropi. Poleg tega je Evropski svet kot del reforme Kadrovskih predpisov pozval k temu, da se na podlagi metode za dve leti prekine prilagajanje osebnih prejemkov in pokojnin vsega osebja institucij Unije ter da se kot del reforme plačne metode ponovno uvede nova solidarnostna dajatev.

(13)

Ob upoštevanju navedenih sklepov, z namenom prilagoditve bodočim proračunskim omejitvam ter v želji pokazati solidarnost evropske javne uprave do strogih ukrepov držav članic zaradi finančne krize brez primere, zlasti pa do težkih socialnih in gospodarskih razmer v državah članicah ter v vsej Uniji, je treba za dve leti prekiniti metodo za vse osebne prejemke, pokojnine in nadomestila ter navkljub takšni prekinitvi uveljaviti solidarnostno dajatev.

(14)

Zaradi demografskih sprememb in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva je treba povišati upokojitveno starost, vendar je treba pri tem uporabiti prehodne ukrepe za že zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Ti prehodni ukrepi so potrebni zaradi spoštovanja pridobljenih pravic že zaposlenih uradnikov, ki so prispevali v navidezen pokojninski sklad za uradnike Evropske unije. Upokojitvena starost bi morala biti bolj prilagodljiva, tako da bi osebje lažje prostovoljno nadaljevalo z delom do 67. leta starosti, v izjemnih okoliščinah in pod posebnimi pogoji pa do 70. leta starosti.

(15)

Ker je pokojninski sistem Evropske unije aktuarsko uravnotežen in je treba to ravnotežje kratkoročno in dolgoročno ohranjati, bi se za osebje, zaposleno pred 1. januarjem 2014, pokojninski prispevek moral izravnati s prehodnimi ukrepi, kot sta prilagojena odmerna stopnja za leta službovanja po doseženi upokojitveni starosti (barcelonska spodbuda) in uporaba polovičnega zmanjšanja za predčasno upokojitev za obdobje med dopolnjenim 60. letom in s predpisi določeno upokojitveno starostjo.

(16)

V skladu s splošno sprejeto aktuarsko prakso se zaradi zagotavljanja uravnoteženosti pokojninskih sistemov za izračun obrestnih mer in rasti plač uporabijo pretekla opazovanja v obdobju od 20 do 40 let. Zato bi bilo treba drsečo sredino za obrestne mere in rast plač podaljšati na 30 let s sedemletnim prehodnim obdobjem.

(17)

Svet je zaprosil Komisijo za študijo in predložitev ustreznih predlogov glede člena 5(4) oddelka A Priloge I in člena 45(1) Kadrovskih predpisov, da bi vzpostavili jasno povezavo med odgovornostmi in razredom ter pri primerjavi odlik v okviru napredovanja bolj poudarili raven odgovornosti.

(18)

Ob upoštevanju tega zaprosila je primerno, da bi bilo napredovanje v višji razred pogojeno z osebno zavzetostjo, izboljšanjem veščin in sposobnosti ter opravljanjem nalog, katerih pomen upravičuje imenovanje uradnika v zadevni višji razred.

(19)

Karierni tok v funkcionalnih skupinah AD in AST bi bilo treba preoblikovati, tako da bodo najvišji razredi rezervirani za omejeno število uradnikov z najvišjo ravnjo odgovornosti. Zato lahko upravni uslužbenci napredujejo le do razreda AD 12, razen če so imenovani na posebno delovno mesto nad tem razredom, razreda AD 13 in 14 pa bi morala biti rezervirana za osebje na delovnih mestih z znatnimi odgovornostmi. Prav tako lahko uradniki iz razreda AST 9 napredujejo v razred AST 10 le v skladu s postopkom iz člena 4 in člena 29(1) Kadrovskih predpisov.

(20)

Da bi karierne strukture zaposlenih na sedanjih področjih dejavnosti osebja AST še bolj prilagodili različnim ravnem odgovornosti, kar bi bil tudi nepogrešljiv prispevek k omejevanju upravnih odhodkov, bi bilo treba uvesti novo funkcionalno skupino "AST/SC" za tajnike in referente. Plače in stopnje napredovanj bi morale vzpostavljati ustrezno razmerje med ravnjo odgovornosti in ravnjo osebnih prejemkov. Tako bo mogoče ohraniti stabilno in celovito evropsko javno upravo. Komisija bi morala oceniti obseg in učinke uvedbe te nove funkcionalne skupine in o njih poročati, pri čemer bi morala še posebej upoštevati položaj žensk, da se zagotovi in ohrani stabilna in celovita evropska javna uprava.

(21)

Ohranita se najmanj dve leti v istem razredu pred napredovanjem v višji razred, da se v primeru večje učinkovitosti uradnika omogoči hitrejše napredovanje. Vse institucije bi morale zagotoviti, da njihova notranja politika v zvezi s človeškimi viri izkoristi možnosti iz Kadrovskih predpisov za ustrezno poklicno pot uradnikov z večjim potencialom in večjo učinkovitostjo.

(22)

Delovni čas v institucijah bi bilo treba uskladiti z delovnim časom, ki velja v nekaterih državah članicah Evropske unije, da se nadomesti zmanjšanje osebja v institucijah. Ta uskladitev bi morala upoštevati delovni čas, ki velja za javne uslužbence v državah članicah. Z uvedbo minimalnega števila delovnih ur na teden se bo zagotovilo, da lahko osebje, zaposleno v institucijah, opravi delo, ki izhaja iz uresničevanja ciljev politike Evropske unije, hkrati pa se bodo uskladili delovni pogoji v institucijah, kar je v interesu solidarnosti znotraj celotne javne uprave Unije.

(23)

Prožna ureditev delovnega časa je bistveni element sodobne in učinkovite javne uprave, ki omogoča za družino prijazne delovne pogoje in ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov v institucijah. Zato je treba v Kadrovske predpise uvesti izrecno sklicevanje na to ureditev.

(24)

Pravila o potovalnem času in letnem plačilu stroškov prevoza med krajem zaposlitve in matičnim krajem bi bilo treba posodobiti, racionalizirati in povezati z izselitvenim statusom, da bi bila njihova poraba bolj preprosta in pregledna. Zlasti bi bilo treba letni čas potovanja nadomestiti z dopustom za obisk doma ter ga omejiti na največ dva dni in pol.

(25)

Podobno bi bilo treba poenostaviti pravila o povračilu stroškov selitve, da bi olajšali njihovo uporabo za upravo in zadevne člane osebja. Zato bi bilo treba uvesti zgornje meje stroškov, ki upoštevajo družinske okoliščine uradnika ali uslužbenca in povprečne stroške selitve ter s tem povezano zavarovanje.

(26)

Nekateri člani osebja morajo pogosto na službeno potovanje v druge glavne kraje dela njihove institucije. Te okoliščine v pravilih o službenih potovanjih trenutno niso ustrezno upoštevane. Zato bi bilo treba ta pravila prilagoditi, da bi v takih primerih dopuščala povračilo stroškov nastanitve na podlagi pavšalnega zneska.

(27)

Primerno je posodobiti delovne pogoje za osebje, zaposleno v tretjih državah, in povečati njihovo stroškovno učinkovitost ter hkrati varčevati pri stroških. Treba bi bilo prilagoditi upravičenost do letnega dopusta in predvideti možnost vključitve širše palete meril za določitev dodatka za življenjske razmere, pri tem pa ne ogroziti splošnega cilja varčevanja pri stroških. Pregledati bi bilo treba pogoje za odobritev dodatka za namestitev, da bi se bolj upoštevale lokalne razmere in zmanjšalo upravno breme.

(28)

Primerno je zagotoviti bolj prožen okvir za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Zato bi bilo treba institucijam Unije omogočiti zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za največ šest let, da izvajajo naloge pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. Medtem ko se bo velika večina uradnikov še naprej zaposlovala na podlagi javnih natečajev, bi bilo poleg tega treba institucije pooblastiti, da organizirajo notranje natečaje, na katerih lahko izjemoma in pod posebnimi pogoji sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci.

(29)

Treba bi bilo določiti prehodno ureditev, ki bi omogočala postopno uporabo novih pravil in ukrepov, pri čemer bi spoštovala pridobljene pravice in legitimna pričakovanja osebja, zaposlenega pred začetkom veljavnosti teh sprememb Kadrovskih predpisov.

(30)

Prav tako kot drugo osebje, za katero se uporabljajo Kadrovski predpisi, je tudi osebje agencij vključeno v pokojninski sistem EU. Agencije, ki se v celoti samofinancirajo, trenutno vanj plačujejo prispevek delodajalcev. Da bi zagotovili proračunsko preglednost in bolj uravnoteženo porazdelitev bremena, bi morale agencije, ki se delno financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, plačevati tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki. Ker bo zaradi te nove določbe morda treba prilagoditi ustrezna pravila o pristojbinah, ki jih pobirajo agencije, bi se ta nova določba morala začeti uporabljati šele z učinkom od 1. januarja 2016. Komisija bi morala po potrebi predložiti predloge za prilagoditev navedenih pravil.

(31)

Zaradi poenostavitve in dosledne kadrovske politike bi se morala pravila, ki jih sprejme Komisija za izvajanje Kadrovskih predpisov, smiselno uporabljati za agencije. Vendar bi bilo treba agencijam za zagotovitev, da se po potrebi lahko upošteva njihov poseben položaj, omogočiti, da Komisijo zaprosijo za dovoljenje, da sprejmejo izvedbena pravila, ki odstopajo od tistih, ki jih je sprejela Komisija, ali da sploh ne uporabljajo pravil Komisije.

(32)

V okviru Sodišča Evropske unije bi bilo treba vzpostaviti in upravljati register vseh predpisov, ki so bili sprejeti za izvajanje Kadrovskih predpisov. Ta register, ki bo dostopen vsem institucijam, agencijam in državam članicam, bo omogočal preglednost in spodbujal dosledno uporabo Kadrovskih predpisov.

(33)

Da bi uskladili in pojasnili pravila o sprejetju izvedbenih določb ter ob upoštevanju njihove interne in upravne narave, je zadevna pooblastila za odločanje primerno prenesti na organ za imenovanja in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb.

(34)

Ob upoštevanju velikega števila začasnih uslužbencev v agencijah in potrebe po opredelitvi dosledne kadrovske politike je treba oblikovati novo kategorijo začasnih uslužbencev in določiti podrobna pravila za to kategorijo.

(35)

Komisija bi morala še naprej nadzorovati proračunsko stanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ter sprejeti vse potrebne ukrepe v primeru strukturnega neravnovesja v sistemu.

(36)

Člen 15 Protokola (št. 7) o Privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da se vladam držav članic redno sporočajo nekateri podatki o uradnikih in drugih uslužbencih.

(37)

Da bi dosegli cilje iz Kadrovskih predpisov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zlasti v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način –

(1)

Člen 1d se spremeni:

(2)

v členu 1e se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.";

(3)

člen 5 se spremeni:

(4)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1.   V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.   Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.   Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

4.   Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.";

(5)

člen 9 se spremeni:

(6)

v drugem stavku prvega odstavka člena 10 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(7)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 11

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.";

(8)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

(9)

člen 18(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.";

(10)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.";

(11)

v členu 21a se doda naslednji odstavek:

"3.   Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.";

(12)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 22c

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:

(13)

v členu 26a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(14)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.";

(15)

v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1.   Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.";

(16)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.";

(17)

prvi stavek prvega pododstavka člena 31(2) se nadomesti z naslednjim:

"Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8.";

(18)

v tretjem odstavku člena 32 se beseda "institucija" nadomesti z besedilom "organ za imenovanja vsake institucije";

(19)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

1.   Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

4.   Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

5.   Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.";

(20)

V členu 35 se doda naslednja točka:

(21)

v drugi alinei točke (b) člena 37 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(22)

člen 40 se spremeni:

(23)

člen 42a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini 911,73 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo 1 215,63 EUR mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.";

(24)

v poglavju 2 naslova III se doda naslednji oddelek:

"Oddelek 7

Dopust v interesu službe

Člen 42c

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.";

(25)

člen 43 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 43

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.";

(26)

člen 44 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.";

(27)

člen 45 se spremeni:

(28)

člen 45a se spremeni:

(29)

v tretjem odstavku člena 48 se besedilo "funkcionalne skupine AST" nadomesti z besedilom "funkcionalnih skupin AST in AST/SC";

(30)

v osmem odstavku člena 50 se številka "55" nadomesti z "58";

(31)

člen 51 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 51

1.   Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

2.   Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

3.   Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

4.   Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

5.   Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

6.   Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

7.   Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

8.   Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.";

(32)

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.";

(33)

člen 55 se spremeni:

(34)

v členu 55a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.   Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.";

(35)

tretji odstavek člena 56 se nadomesti z naslednjim:

"Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.";

(36)

drugi odstavek člena 56a se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.";

(37)

drugi odstavek člena 56b se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(38)

drugi odstavek člena 56c se nadomesti z naslednjim:

"Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.";

(39)

v prvem odstavku člena 57 se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(40)

člen 58 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.";

(41)

člen 61 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 61

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.";

(42)

člen 63 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.";

(43)

člen 64 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.";

(44)

člen 65 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 65

1.   Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (6) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (7) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

4.   Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

(45)

člen 66 se spremeni:

(46)

člen 66a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66a

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan "solidarnostna dajatev".

2.   Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

4.   Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.";

(47)

člen 67(3) se nadomesti z naslednjim:

"3.   S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.";

(48)

člen 72 se spremeni:

(49)

v členu 73(1) se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(50)

v drugem stavku člena 76a se beseda "institucije" nadomesti z besedilom "organi za imenovanja institucij";

(51)

člen 77 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 66 let.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.";

(52)

člen 78 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 78

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.";

(53)

šesti odstavek člena 80 se nadomesti z naslednjim:

"Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (8), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 (9), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 (10), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

(54)

člen 81a(1) se spremeni:

(55)

člen 82 se nadomesti z naslednjim:

"2.   Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.";

(56)

drugi pododstavek člena 83(1) se črta;

(57)

odstavki 2, 3, 4 in 5 člena 83a se nadomestijo z naslednjim:

"2.   Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

3.   Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

4.   Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

5.   Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.";

(58)

naslov VIII se črta;

(59)

člen 110 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 110

1.   Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2.   Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

3.   Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

4.   Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5.   Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6.   Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.";

(60)

dodajo se naslednji členi:

"Člen 111

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Člen 112

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 113

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.";

(61)

Priloga I se spremeni:

(62)

Priloga II se spremeni:

(63)

edini člen Priloge IV se spremeni:

(64)

Priloga IVa se spremeni:

(65)

Priloga V se spremeni:

(66)

Priloga VI se spremeni:

(67)

Priloga VII se spremeni:

(68)

Priloga VIII se spremeni:

(69)

Priloga IX se spremeni:

(70)

Priloga X se spremeni:

(71)

Priloga XI se nadomesti z naslednjim:

(72)

Priloga XII se spremeni:

(73)

Priloga XIII se spremeni:

(1)

druga alinea člena 1 se črta;

(2)

členu 2 se doda naslednja točka:

(3)

člen 3 se črta;

(4)

v točki (b) člena 3b se točka (i) nadomesti z naslednjim:

(5)

v prvem odstavku člena 8 se besedilo "člen 2(a)" nadomesti s besedilom "člen 2(a) ali člen2(f)";

(6)

člen 10(4) se črta;

(7)

člen 11 se spremeni:

(8)

člen 12 se spremeni:

(9)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.   Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.   Če se delo začasnega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o začasnem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje začasnemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(10)

v členu 15(1) se prvemu pododstavku doda naslednji stavek:

"Začasni uslužbenci, razvrščeni v razred v skladu z merili za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohranijo delovni staž v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za začasne uslužbence v istem razredu takoj po koncu dotedanjega dela za določen čas.";

(11)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.

Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.";

(12)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 17

Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.

Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:

Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.

Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.";

(13)

člen 20 se spremeni:

(14)

člen 28a se spremeni:

(15)

v drugem pododstavku člena 33(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(16)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 34

Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.";

(17)

v tretjem stavku prvega odstavka člena 36 se besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(18)

v četrtem odstavku člena 37 se besedilo "pred dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "pred upokojitveno starostjo", besedilo "člena 2(a), (c) ali (d)" pa se nadomesti z besedilom "člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f)";

(19)

člen 39(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.   Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če je uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, plačanimi na podlagi člena 42.";

(20)

v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.";

(21)

člen 47 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 47

Poleg prenehanja zaradi smrti delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha:

(22)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 48a

Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.";

(23)

člen 50c(2) se črta;

(24)

Naslovu II se doda naslednje poglavje:

"POGLAVJE 11

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAČASNE USLUŽBENCE IZ ČLENA 2(F)

Člen 51

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Člen 52

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Člen 53

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Člen 54

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.

Člen 55

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

Člen 56

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).";

(25)

Naslov III se črta;

(26)

v členu 79(2) se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(27)

člen 80 se spremeni:

(28)

člen 82 se spremeni:

(29)

člen 84 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 84

1.   Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno dobo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno dobo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

2.   Če se delo pogodbenega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o pogodbenem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.   Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.   Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.";

(30)

v členu 85(3) se besedilo "člena 314 Pogodbe ES" nadomesti z besedilom "člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji";

(31)

člena 86(1) se spremeni:

(32)

v točki (b) prvega odstavka člena 88 se besedi "treh let" nadomestita z besedama "šestih let";

(33)

člen 91 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 91

Smiselno se uporabljajo členi od 16 do 18.

Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.

Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.";

(34)

v členu 95 se besedi "63. leta starosti" nadomestita z besedama "upokojitvene starosti";

(35)

člen 96 se spremeni:

(36)

v drugem stavku drugega pododstavka člena 101(1) se besedilo "65 let starosti" nadomesti z besedilom "66 let starosti";

(37)

člen 103 se spremeni:

(38)

v členu 106(4) se besedilo "dopolnjenim 63. letom starosti" nadomesti z besedilom "upokojitveno starostjo";

(39)

v členu 120 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(40)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 132a

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.";

(41)

člen 139 se spremeni:

(42)

v členu 141 se besedi "vsaka institucija" nadomestita z besedilom "organ iz prvega odstavka člena 6";

(43)

doda se naslednji člen:

"Člen 142a

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.";

(44)

Priloga se spremeni: