21.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/1

(1)

Stalež atlantskega sleda (imenovan tudi norveška spomladanska drstitev) je največji stalež sleda na svetu. Njegov ulov je znašal en do dva milijona ton. Vendar je obsežno izkoriščanje zaradi prelova privedlo do izčrpanja staleža in prenehanja vseh vrst ribolova za več kot dve desetletji od začetka sedemdesetih let do sredine devetdesetih let 20. stoletja z zelo hudimi posledicami za ribiške flote, ki so izkoriščale ta stalež.

(2)

Od obnovitve staleža in ponovnega odprtja ribolova leta 1996 stalež atlantskega sleda po posvetovanjih petih strani, v katerih izključni ekonomski coni (IEC) se v času svojega migracijskega cikla pojavlja ta vrsta, upravljajo: Ruska federacija, Norveška, Ferski otoki, Islandija in Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: obalne države).

(3)

Od leta 2007 so dogovori, ki so jih obalne države dosegle na posvetovanjih, vključevali dokončna pravila o delitvi celotnega dovoljenega ulova in zavezo, da se ohrani relativna stabilnost deležev za prihodnja leta. Dogovorjeni deleži za stalež atlantskega sleda so bili 5,16 % za Ferske otoke, 14,51 % za Islandijo, 6,51 % za Unijo, 61 % za Norveško in 12,82 % za Rusko federacijo. Poleg tega so imele obalne države tudi dolgoročni dogovor o tem, da skupne dogovore o upravljanju lahko pregledujejo in spreminjajo le skupaj, na podlagi novih znanstvenih priporočil in do določenega datuma.

(4)

Za lažjo določitev celotnih dovoljenih ulovov so se obalne države na podlagi razpoložljivih znanstvenih spoznanj odločile za in uvedle dolgoročni načrt upravljanja v skladu s previdnostnim pristopom, katerega namen je ohraniti izlov znotraj varnih bioloških mej in zagotavljati trajnostni ribolov.

(5)

Namen tega dolgoročnega načrta upravljanja je preprečiti padec staleža pod raven biomase 2 500 000 ton in si prizadevati, da se ohrani nad ravnjo 5 000 000 ton, ki naj bi pomenila največji trajnostni donos. To naj bi dosegli z omejevanjem izlova na način, skladen z umrljivostjo rib v obsegu 0,125. Dogovorjeno je bilo, da bi bilo treba umrljivost rib zmanjšati, če bi raven biomase padla pod 5 000 000 ton, da bi se tako zagotovila hitra obnovitev staleža.

(6)

Septembra 2012 je Mednarodni svet za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) v skladu s previdnostnim pristopom, določenim v načrtu upravljanja, predlagal, naj celotni dovoljeni ulov (TAC) za pet obalnih držav v letu 2013 znaša največ 619 000 ton, kar pomeni 26-odstotno zmanjšanje v primerjavi s TAC za leto 2012.

(7)

Na posvetovanjih obalnih držav, ki so za dosego dogovorov za leto 2013 potekala od oktobra 2012 do januarja 2013, so Ferski otoki dosledno poudarjali, da odklanjajo sedanji dogovor o souporabi. Dogovore za leto 2013 so 18. januarja 2013 nazadnje sklenile samo štiri obalne države, da bi v čim večjem obsegu ohranile usklajeno upravljanje staleža obalnih držav. V potrjenem zapisniku teh posvetovanj z dne 23. januarja 2013 je navedeno: „Delegacije so izrazile zaskrbljenost nad tem, da so Ferski otoki odstopili od dogovora obalnih držav brez predhodnega obvestila.“ Ker zaradi izstopa Ferskih otokov iz posvetovanj ni bilo mogoče doseči dogovora vseh petih strani, so se ostale štiri države dogovorile, da bodo upoštevale ribolovne interese Ferskih otokov in določile njihov tradicionalni delež, tj. delež, ki jim je pripadal od dogovora iz leta 2007 naprej in ki znaša 31 000 ton (5,16 % TAC).

(8)

Med posvetovanji obalnih držav, ki so potekala do 23. januarja 2013, predstavniki Ferskih otokov niso izrazili zahteve po določenem deležu, niso pisno ali ustno predlagali novega dogovora o souporabi in si niso prizadevali za sodelovanje z ostalimi štirimi stranmi ali pa pri obravnavanju dogovora za leto 2013.

(9)

Minister Ferskih otokov za ribištvo je v izjavi z dne 26. marca 2013 navedel, da je flota Ferskih otokov enostransko določila mejo ulova v višini 105 230 ton, kar pomeni 17 % priporočenega TAC, več kot trikrat večji delež od tistega, ki bi Ferskim otokom pripadal ob upoštevanju preteklih dogovorov, ter povečanje njihovega deleža iz leta 2012 za 145 %. To enostransko izjavo je treba oceniti ob upoštevanju navedenega znanstvenega priporočila, naj se ulov v letu 2013 zmanjša za 26 %. S to izjavo so Ferski otoki tudi de facto odstopili od skupno dogovorjenega načrta upravljanja.

(10)

Navedena dejanja Ferskih otokov pomenijo nesodelovanje z Unijo in drugimi obalnimi državami pri upravljanju staleža atlantskega sleda v skupnem interesu. Ferski otoki niso izpolnili obveznosti v skladu s členom 61(2), členom 63(1) in (2) ter členi 118, 119 in 300 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (UNCLOS) in členoma 5 in 6 ter členom 8(1) in (2) Sporazuma Združenih narodov o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UNFSA).

(11)

Če bi se dosegle meje ulova, ki so jih določili štiri obalne države in Ferski otoki, bi celotni ulov znašal 692 290 ton, kar bi glede na priporočeni TAC pomenilo prelov. Glede na ocene in napovedi obsega ulova ICES v okviru priporočil za upravljanje v ribolovni sezoni 2013 (2) bi tak ulov povzročil, da bi raven biomase drstitvenega staleža v začetku leta 2014 padla na 4 200 000 ton, kar je znatno pod ravnjo 5 000 000 ton, ki naj bi pomenila največji trajnostni donos.

(12)

Poleg tega novi javno dostopni znanstveni dokazi, ki jih je predložil ICES maja 2013 (3), potrjujejo, da dolgoročni načrt upravljanja v sedanji obliki (s ciljem umrljivosti rib v obsegu 0,125) pomeni previdnostni pristop, s povečanjem ciljne umrljivosti rib na 0,15, kar ustreza povečanju deleža Ferskih otokov, pa bi ta zaradi večjega tveganja izčrpanja staleža postal neprevidnosten.

(13)

V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1026/2012 se država lahko opredeli kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova: (a) kadar pri upravljanju staleža v skupnem interesu ne sodeluje v popolnem upoštevanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (UNCLOS) in Sporazuma Združenih narodov o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 (UNFSA) ali drugih mednarodnih sporazumov ali norm mednarodnega prava in (b) kadar: (i) ne sprejme potrebnih ukrepov na področju upravljanja ribištva ali (ii) sprejme ukrepe za upravljanje ribištva brez potrebnega upoštevanja pravic, interesov in obveznosti drugih držav in Unije, pri čemer se zaradi takšnih ukrepov na področju upravljanja ribištva, kadar se obravnavajo v povezavi z ukrepi drugih držav in Unije, izvajajo ribolovne dejavnosti, ki bi lahko vodile v netrajnostno stanje staleža.

(14)

Glede na navedeno Ferski otoki izpolnjujejo vsa merila, da se opredelijo kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, zato lahko Komisija sprejme ukrepe, določene v Uredbi (EU) št. 1026/2012.

(15)

Komisija je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1026/2012 sklenila, da s svojim sklepom z dne 17. maja 2013 (4) in pismom z istega dne obvesti lokalno vlado Ferskih otokov in vlado Danske o svojem namenu, da Ferske otoke opredeli kot državo, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, ter navede razloge za navedeno opredelitev in opiše morebitne ukrepe, ki se lahko sprejmejo na podlagi navedene uredbe. Lokalna vlada Ferskih otokov je potrdila prejem pisma isti dan.

(16)

Lokalna vlada Ferskih otokov se je 17. junija 2013 odzvala na obvestilo in na utemeljitve Komisije odgovorila s svojimi utemeljitvami, da niso izstopili iz posvetovanj, da so še naprej zavezani iskanju skupne rešitve za souporabo staleža in da EU nima pravice uporabiti prisilnih ukrepov. Vendar pa poleg neutemeljene trditve o „povečanem obsegu staleža v pomorskih območjih pod jurisdikcijo Ferskih otokov v zadnjih letih“ niso izrazili nikakršnega namena spremeniti svoje odločitve o netrajnostnih omejitvah ulova za leto 2013 niti kakor koli jasno utemeljili svoje visoke omejitve za ulov za leto 2013.

(17)

Komisija je preučila obstoječo znanstveno literaturo s tega področja in našla le navedbe v zvezi z občasno prisotnostjo sleda v vodah Ferskih otokov za daljši čas v sezoni, ne pa tudi kakršnih koli navedb, na podlagi katerih bi si lahko ta pojav razlagali kot stalno ali trajno povečanje staleža. V zvezi z utemeljitvijo Ferskih otokov, da bo stalež leta 2014 v vsakem primeru padel pod raven največjega trajnostnega donosa in ne zaradi povečanja njihovega enostranskega deleža, bi bilo treba opozoriti, da glede na zadnje znanstveno priporočilo (glej uvodno izjavo 12) v primeru povečanja sedanje ciljne umrljivosti rib na vrednost, ki ustreza povečanemu deležu Ferskih otokov, stalež kljub temu, da se lahko obnovi do ravni največjega trajnostnega donosa, dlje časa ostane pod navedeno ravnjo, tveganje njegovega izčrpanja pa je večje.

(18)

Komisija je po podrobni analizi utemeljitev lokalne vlade Ferskih otokov ugotovila, da te ne izpodbijajo razlogov fv ukrepe ne bi vključili tudi uvoza skuše, bi bila učinkovv obvestilu Komisije in niso objektivni razlog, s katerim bi lahko upravičili nesodelovanje te države. Na podlagi navedene ugotovitve in nepripravljenosti, da se popravijo enostranske omejitve ulova za leto 2013, je Komisija sklenila, da Ferski otoki še naprej izpolnjujejo merila, da se opredelijo kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova.

(19)

Zato Komisija meni, da je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1026/2012.

(20)

Navedeni ukrepi morajo biti učinkoviti in sorazmerni, da se lahko doseže njihov cilj ohranjanja, Ferskim otokom pa bi morali preprečiti izkoriščanje trgov, pristanišč in infrastrukture Unije za ohranjanje njihovega netrajnostnega načina ribolova na sleda.

(21)

Poleg tega je Komisija ocenila kratkoročne in dolgoročne okoljske, trgovinske, gospodarske in družbene učinke ukrepov, ki se lahko sprejmejo v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1026/2012, ter tudi upravno breme, povezano z njihovim izvajanjem.

(22)

Na podlagi te ocene se zdi primerno sprejeti nekatere ukrepe iz točk (c), (d), (e) in (i) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1026/2012. Če bi se ti ukrepi izkazali za neučinkovite in bi Ferski otoki še naprej omogočali netrajnostne načine ribolova, se lahko uvedejo nadaljnji ukrepi.

(23)

Ferski ribolov na sleda, ki se izvaja s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami, je lahko usmerjeni ribolov v hladnejših mesecih leta, vendar pa gre pozno pomladi in poleti, ko se sled in skuša lovita v podobnih količinah, za mešani ribolov. Isto plovilo lahko v sezoni na enem ribolovnem potovanju ali območju v istem izvleku ujame obe vrsti. Skuša je torej sledu sorodna vrsta. Z nadaljnjim lovljenjem in izvažanjem skuše bi Ferski otoki tudi še naprej lovili velike količine sleda, ki je neizogiben prilov, čeprav ga ne bi bilo mogoče izvoziti v Unijo. Če v ukrepe ne bi vključili tudi uvoza skuše, bi bila učinkovitost prepovedi uvoza sleda kot načina za preprečitev nadaljnje škode za trajnost staleža sleda precej manjša. Skuša sobiva s sledom v takšnem obsegu, da pri ribolovu na skušo pod nadzorom Ferskih otokov vedno obstaja tveganje ulova sleda. Zato za ves ulov skuše pod nadzorom Ferskih otokov velja, da lahko zajema tudi ulov sleda. Zato bi morali trgovinski ukrepi, da bi bili učinkoviti, zajemati sleda in skušo.

(24)

Pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, in zlasti pri ugotavljanju, ali bi bilo treba omejitve trgovanja z glavnimi vrstami, ujetimi med ribolovom na sleda, omejiti na določen znesek ali pa prepovedati ves uvoz, je Komisija preučila, ali bi lahko kot bolj sorazmerne ukrepe predvideli ukrepe, ki so alternativa popolni prepovedi uvoza vseh proizvodov, ki so izdelani iz sleda ali skuše oziroma ju vsebujejo. Ocenjene so bile tri možnosti: (i) količinska omejitev vseh proizvodov z omejitvijo uvoza v okviru tradicionalnih izmenjav; (ii) popolna prepoved samo svežih, zamrznjenih in konzerviranih rib, ki ne zajema bolj dovršenih proizvodov, kot sta ribja moka in olje, ter (iii) prepoved uvoza, ki je omejena samo na sleda in njegove proizvode. Prva od navedenih možnosti bi bila lahko zelo učinkovita zaradi pomembnosti izvoza ribje moke iz Ferskih otokov v EU, vendar je na tej stopnji preobremenjujoča, saj lahko prizadene sektorje ribiške industrije Ferskih otokov, ki niso neposredno povezani s sektorjem pelagičnega ribolova, hkrati pa povzroči veliko upravno obremenitev, povezano z analizo vzorcev ribje moke in olja v specializiranih laboratorijih, da se ugotovi njihova sestava po vrstah. Tretja možnost pa velja za neučinkovito, saj je njene morebitne gospodarske posledice mogoče enostavno izničiti z izvozom skuše. Druga možnost ponuja torej najboljše ravnotežje med sredstvi in njihovimi želenimi učinki in je najmanj strog ukrep za dosego potrebnega rezultata.

(25)

Pri ocenjevanju sorazmernosti je Komisija preučila tudi, ali so poleg uvoznih omejitev potrebni tudi drugi ukrepi, zlasti omejitev uporabe pristanišč. Ker je uporaba pristanišč za oskrbo z gorivom, iztovarjanje, izmenjavo osebja, popravila in počitek običajna in potrebna dejavnost, povezana z ulovom sleda, je Komisija sklenila, da so potrebni tudi taki ukrepi in da ne obstajajo drugi, manj omejevalni ukrepi, s katerimi bi preprečili izkoriščanje infrastrukture EU s strani flot Ferskih otokov za izvajanje netrajnostnega ribolova na sleda.

(26)

Pri oceni okoljskih, trgovinskih, gospodarskih in družbenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov ter upravne obremenitve v zvezi z njihovim izvajanjem je mogoče skleniti, da so ukrepi razumni, da ne bodo imeli nesprejemljivih učinkov ali ne bodo povzročili nepotrebne upravne obremenitve. Okoljski učinki ukrepov so dobri, saj naj bi prispevali k povečanju trajnosti staleža sleda. Njihovi učinki na trgovino bodo zmerni, saj je kljub pričakovanim takojšnjim gospodarskim učinkom v srednjeročnem obdobju mogoče najti alternativne mehanizme izmenjave, tako da naj v EU ne bi pričakovali pomanjkanja oskrbe. Tudi kratkoročni gospodarski in družbeni učinki bodo po pričakovanjih zmerni, saj bodo povezani z učinki na trgovino; če pa bodo ukrepi dosegli želene učinke, bodo srednjeročno in dolgoročno zagotovo zelo pozitivni, zlasti za vrsto flot, ki so gospodarsko močno odvisne od pelagičnih rib. Z ukrepi povezana upravna obremenitev bo relativno majhna, saj večina sredstev za nadzor, vključno z zaposlenimi, ki so potrebni za izvajanje ukrepov v državah članicah, že obstaja.

(27)

Komisija je preučila skladnost ukrepov z mednarodnim pravom in ugotovila, da se ti nanašajo na ohranjanje neobnovljivega staleža rib ter da je njihov cilj učinkovito preprečiti čezmerno izkoriščanje staleža, saj so namenjeni ohranitvi staleža atlantskega sleda znotraj varnih bioloških mej. Ukrepi se uporabljajo skupaj z lastnimi ohranjevalnimi ukrepi Unije (člen 5(1)(b) Uredbe (EU) št. 1026/2012). In sicer je Unija zmanjšala svoj ulov za 26 %, kar je v skladu s priporočilom ICES, in v celoti uporablja pogoje in omejitve iz dolgoročnega načrta upravljanja, ki ga obalne države po skupnem dogovoru uporabljajo od leta 1999 in ki ga je maja 2013 ICES ponovno potrdil kot pravi pristop za upravljanje za ohranjanje izlova znotraj varnih bioloških mej, skladen s previdnostnim pristopom. Poleg tega ne obstaja noben dokončen znanstveni dokaz, ki bi bil razlog za večji delež za ribolov na atlantskega sleda, do katerega bi bili upravičeni Ferski otoki, in zato bi bilo zmanjšanje njihovega ulova za leto 2013, kot ga je priporočil ICES, ustrezno.

(28)

Zato bi morali ukrepi, ki jih je treba sprejeti najprej, vključevati: (a) prepoved uvoza sleda in skuše iz atlantskega staleža ter ribiških proizvodov, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz navedenih rib, in (b) omejitev uporabe pristanišč Unije s strani plovil, ki lovijo stalež atlantskega sleda in skuše pod nadzorom Ferskih otokov, in plovil, ki prevažajo ribe ali ribiške proizvode, ki izhajajo iz navedenega ribolova. Za lažje izvajanje ukrepov, ki se uporabljajo za plovila, ki lovijo zadevne staleže sleda ali skuše oziroma prevažajo ribe ali ribiške proizvode iz navedenih staležev, bi bilo treba državam članicam zagotoviti sezname navedenih plovil. Za ugotavljanje, ali je bil ulov sleda ali skuše izveden pod nadzorom Ferskih otokov, bi bilo treba uporabljati sistem potrdil o ulovu, določen v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (5).

(29)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

„stalež atlantskega sleda“ pomeni stalež sleda (Clupea harengus) v podobmočjih ICES I, II, V, XII in XIV (6);

(b)

„atlantski sled“ pomeni ribe iz staleža atlantskega sleda;

(c)

„skuša“ je riba vrste Scomber scombrus, ulovljena na območjih, ki jih poseljuje atlantski sled;

(d)

„ulovljen pod nadzorom Ferskih otokov“ pomeni ulov s plovili, ki plujejo pod zastavo Ferskih otokov, ali plovili, ki plujejo pod zastavo druge države, za katere so bila izdana dovoljenja za ribolov v izključni ekonomski coni Ferskih otokov ali ki so v najemu podjetja ali organov Ferskih otokov.