29.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 (3) določa splošno prepoved prakse rezanja plavuti morskim psom, pri kateri se morskim psom odstranijo plavuti, ostanek morskega psa pa se odvrže v morje.

(2)

Ribe iz taksona Elasmobranchii, ki vključuje morske pse, skate in raže, so zaradi prevelikega izkoriščanja na splošno zelo ranljive, saj so za njihov življenjski cikel značilni počasna rast, pozna zrelost in majhno število mladic, čeprav biološka produktivnost ni enaka za vse vrste. V zadnjih letih se je na splošno zaradi bistvenega povečanja povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, zlasti po plavutih morskega psa, zelo povečal lov na nekatere populacije morskih psov, vključno s strani plovil pod zastavo države članice, ki delujejo v vodah Unije in vodah držav nečlanic, zaradi česar so te populacije postale resno ogrožene.

(3)

Plavuti morskih psov niso tradicionalna sestavina v evropski prehrani, so pa morski psi nujen člen morskega ekosistema v Uniji. Upravljanje in ohranjanje staležev morskih psov ter, bolj na splošno, spodbujanje ribiškega sektorja, ki je trajnostno upravljan, v korist okolja in ljudi, ki v sektorju delajo, bi bilo zato treba določiti kot prednostno nalogo.

(4)

Trenutna znanstvena spoznanja, ki temeljijo na preučevanju količin ulova morskih psov, na splošno kažejo, da je več staležev morskih psov resno ogroženih, čeprav stanje ni enako za vse vrste ali celo iste vrste morskih psov v različnih morskih območjih. Po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je ogroženih več kot 25 % vseh pelagičnih vrst morskih psov, med temi je več kot 50 % velikih oceansko-pelagičnih morskih psov. V zadnjih letih so po zakonodaji Unije ali v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prepovedani ulov, hranjenje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje vse večjega števila vrst morskih psov, vključno s tistimi, ki imajo pri trgovanju visoko cenjene plavuti.

(5)

Sinji morski pes (Priconace glauca), ki ga IUCN uvršča med „skoraj ogrožene“, in atlantski mako (Isurus oxyrinchus), ki ga IUCN uvršča med „ranljive“, sta trenutno prevladujoči vrsti morskih psov v ulovu flote Unije, pri čemer predstavlja sinji morski pes približno 70 % celotnega prijavljenega iztovora morskih psov. Vseeno se v vodah Unije in vodah držav nečlanic lovijo tudi druge vrste, vključno s kladvenicami in svilnatimi morskimi psi, in prispevajo k ekonomski vzdržnosti ribištva.

(6)

Uredba (ES) št. 1185/2003 trenutno omogoča državam članicam, da izdajo posebna dovoljenja za ribolov, ki dovoljujejo predelavo morskih psov na krovu, pri kateri se lahko plavuti morskega psa odstranijo z njihovih teles. Za zagotovitev povezave med maso plavuti morskega psa in njegovega telesa, se določi razmerje med maso plavuti in maso trupa. Z uporabo razmerja med maso plavuti in maso trupa obstajajo resne težave pri nadzoru in izvajanju. Uporaba takega razmerja ni dovolj, da se odpravi praksa višanja vrednosti ulova, zaradi razlik v tehnikah rezanja plavuti ter spremenljivosti velikosti plavuti in teže pri različnih vrstah morskih psov pa bi lahko rezanje plavuti potekalo neopaženo. Plavuti in telesa se lahko po predelavi na krovu iztovorijo v različnih pristaniščih. V teh okoliščinah je zbiranje podatkov, med drugim o vrstah in strukturi populacije, ki podpirajo znanstveno mnenje glede uvedbe ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribištva, omejeno.

(7)

V luči mednarodnega akcijskega načrta za ohranjanje in upravljanje morskih psov, ki ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela leta 1999, bi morala Unija sprejeti vse ukrepe, potrebne za ohranjanje morskih psov in za zmanjšanje odpadkov in zavržkov iz ulova morskih psov. Svet je v svojih sklepih z dne 23. aprila 2009 podprl splošni pristop in posebne cilje Unije, kakor so določeni v Sporočilu Komisije o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov z dne 5. februarja 2009. Svet je tudi spodbudil Komisijo, naj posebno pozornost nameni vprašanju odstranjevanja plavuti morskega psa in naj čim prej predloži predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1185/2003, zlasti glede odstopanj in povezanih pogojev, določenih v navedeni uredbi.

(8)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) priznava, da obstajajo težave v zvezi z rezanjem plavuti morskim psom, poziva k njeni odpravi brez odstopanja ter svetuje, da bi bilo treba vse ribje vrste taksona Elasmobranchii iztovoriti v obliki, v kateri se plavuti naravno držijo trupa.

(9)

Regionalne organizacije za upravljanje ribištva obravnavajo vprašanje rezanja plavuti morskim psom čedalje resneje. Poleg tega njihovi znanstveni organi podpirajo iztovarjanje morskih psov, pri katerih se plavuti držijo trupa, in ugotavljajo, da je to najboljši način za preprečevanje rezanja plavuti morskim psom, ki bo tudi olajšal zbiranje podatkov za oceno staležev. Letne resolucije o trajnostnem ribištvu, ki jih od leta 2007 sprejema generalna skupščina Združenih narodov, globalna politika IUCN proti rezanju plavuti morskim psom iz leta 2008 ter revizijska konferenca o sporazumu o ribjih staležih iz leta 2010 so pozvale države, naj sprejmejo ukrepe za obvezno iztovarjanje vseh morskih psov v obliki, v kateri se plavuti naravno držijo trupa.

(10)

Komisija je v letih 2010 in 2011 v okviru zahtevane priprave ocene vplivov izvedla javno posvetovanje, da bi pridobila informacije o najprimernejšem načinu za spremembo Uredbe (ES) št. 1185/2003. Komisija je v svoji oceni vplivov ugotovila, da bi z namenom doseganja osnovnega cilja ohranjanja staležev morskih psov navedena uredba morala določiti, da se vsi morski psi iztovarjajo v obliki, v kateri se plavuti naravno držijo trupa.

(11)

Uredbo (ES) št. 1185/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se črta točka 3;

2.

v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Brez poseganja v odstavek 1 se za lažje skladiščenje na krovu lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup, vendar se jih ne odstrani s trupa pred iztovorom.“;

3.

člena 4 in 5 se črtata;

4.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Poročila

1.   Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, država članica zastave v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (4) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (5) pošlje Komisiji vsako leto do 1. maja izčrpno poročilo o njenem izvajanju te uredbe v preteklem letu. Poročilo vključuje opis s strani države članice zastave spremljanja skladnosti njenih plovil v vodah Unije in v vodah držav nečlanic s to uredbo in izvršilne ukrepe, ki jih je sprejela v primerih neskladnosti. Država članica zastave navede zlasti vse naslednje informacije:

2.   Po predložitvi drugega letnega poročila držav članic v skladu z odstavkom 1 Komisija do 1. januarja 2016 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe in napredku na tem področju v mednarodnem okviru.