5.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/5

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 6. septembra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza fotonapetostnih modulov in ključnih sestavnih delov na osnovi kristalnega silicija (tj. celice in rezine) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Preiskava je bila uvedena na podlagi pritožbe, ki jo je 25. julija 2012 vložilo združenje EU ProSun („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije fotonapetostnih modulov in ključnih sestavnih delov na osnovi kristalnega silicija. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Na podlagi zahtevka pritožnika, podprtega z zahtevanimi dokazili, je Komisija 1. marca 2013 sprejela Uredbo (EU) št. 182/2013 o registraciji uvoza fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (3), ki se uporablja od 6. marca 2013.

(4)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK in znane uvoznike. Komisija je obvestila tudi proizvajalce iz ZDA, ki je bila predvidena kot možna primerljiva država.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, vključenih v preiskavo, in da bi se preiskava zaključila v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo izbrala vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe in tako smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vsi znani proizvajalci Unije in znana združenja proizvajalcev so bili obveščeni o izboru začasnega vzorca proizvajalcev Unije. Ta začasni vzorec je bil sestavljen iz devetih proizvajalcev Unije od približno 220 proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobni izdelek (glej uvodno izjavo 26), ki so bili izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje ob upoštevanju obsega prodaje in zemljepisne lege ter jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Zagotovljeno je bilo, da je vzorec zajemal vertikalno integrirane in neintegrirane proizvajalce Unije. Zainteresirane strani so bile tudi pozvane, naj izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe o začasnem vzorcu, ena stran pa je zahtevala zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje.

(8)

Več zainteresiranih strani je podalo naslednje ugovore glede začasnega vzorca proizvajalcev Unije:

(9)

Argumenti strani so bili obravnavani na naslednji način:

(10)

Po prejemu pripomb je bila sestava vzorca spremenjena, ker je kazalo, da ena od izbranih družb ne bi mogla v celoti sodelovati. Izbran je bil dodaten proizvajalec Unije, da bi se ohranila ustrezna reprezentativnost vzorca. Ta spremenjeni vzorec je bil torej sestavljen iz desetih družb, izbranih na podlagi največjega reprezentativnega obsega za vsako raven proizvodnje ob upoštevanju obsega prodaje na trgu EU in zemljepisne lege, ki jih je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Tako je spremenjeni vzorec proizvajalcev Unije, izražen kot odstotek skupne proizvodnje Unije, pomenil med 18 % in 21 % proizvodnje modulov, med 17 % in 24 % proizvodnje celic in med 28 % in 35 % proizvodnje rezin, zajemal pa je vertikalno integrirane in neintegrirane proizvajalce. Glede na to, da bi natančen odstotek omogočal izračun obsega proizvodnje omenjenega dodatnega proizvajalca Unije in s tem tudi določitev njegove identitete, natančnega odstotka ni bilo mogoče razkriti.

(11)

Zaradi morebitnega velikega števila nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z izdelkom v preiskavi v obdobju preiskave, kot je navedeno v uvodni izjavi 19.

(12)

Od približno 250 nepovezanih uvoznikov, ki jih je navedel pritožnik in na katere se je obrnila Komisija, je šestintrideset strani izpolnilo obrazec za vzorčenje, ki je bil priložen obvestilu o začetku, in sicer jih je bilo petintrideset izpolnjenih za module, samo en za celice in noben za rezine. Vzorec je bil izbran v skladu s členom 17 osnovne uredbe, da bi se zajel največji reprezentativni obseg uvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Na tej podlagi je Komisija izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov za module in enega za celice. Komisija se je na podlagi prejetih pripomb odločila, da bo v vzorec vključila še enega nepovezanega uvoznika za module. Ta družba se je javila in trdila, da njena raven dejavnosti upravičuje vključitev v vzorec. Zato so bili njeni prvotno predloženi podatki ponovno pregledani in izkazalo se je, da je v zvezi z obsegom uvoza, ki ga je sporočil zadevni uvoznik, prišlo do stvarne napake. Na podlagi tega je bila zadevna družba vključena v vzorec nepovezanih uvoznikov. Poleg tega dve družbi, ki sta bili prvotno izbrani v vzorec, nista predložili izpolnjenih vprašalnikov, zato se je zanju štelo, da ne sodelujeta v preiskavi, in sta bili izključeni iz vzorca nepovezanih uvoznikov. Torej je bil vzorec nepovezanih uvoznikov sestavljen iz dveh uvoznikov za module in enega uvoznika za celice ter je predstavljal približno 2–5 % celotnega uvoza iz zadevne države. Po prejemu izpolnjenih vprašalnikov pa se je izkazalo, da je osrednja dejavnost dveh od treh uvoznikov dejansko nameščanje sončnih naprav in ne trgovanje z zadevnim izdelkom. Preiskava je razkrila, da je večina uvoza zadevnega izdelka na trg Unije vstopila prek družb, povezanih s proizvajalci izvozniki v LRK, ali prek monterjev ali razvijalcev projektov. V teh okoliščinah se je začasno štelo, da je vzorec reprezentativen. Komisija pa se bo v nadaljevanju preiskave obrnila na dodatne sodelujoče nepovezane uvoznike, da bi preverila, ali jih je mogoče opredeliti kot uvoznike, in proučila, ali je velikost vzorca mogoče povečati.

(13)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z izdelkom v preiskavi v obdobju preiskave, kot je navedeno v uvodni izjavi 19. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z organi zadevne države.

(14)

Kar 135 kitajskih proizvajalcev izvoznikov (pogosto skupin več družb) se je javilo za vzorčenje. Sodelujoče družbe predstavljajo 80 % celotne kitajske izvozne vrednosti. Izbrani vzorec sedmih skupin družb je sestavljen iz treh sodelujočih izvoznikov z največjim obsegom izvoza modulov, dveh sodelujočih izvoznikov z največjim obsegom izvoza celic in dveh sodelujočih izvoznikov z največjim obsegom izvoza rezin.

(15)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom in vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim nepovezanim uvoznikom in gospodarskim subjektom, ki so višje ali nižje v prodajni verigi, ter njihovim združenjem, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku. Komisija se je obrnila tudi na reprezentativno združenje potrošnikov.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, trije vzorčeni nepovezani uvozniki Unije in enaindvajset gospodarskih subjektov, ki so višje ali nižje v prodajni verigi, ter tri njihova združenja.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih (skupin) družb:

(18)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike iz LRK za primer, da jim TGO ne bi bila odobrena, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz Indije kot primerljive države, in sicer v prostorih naslednjih družb:

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(20)

Zadevni izdelek pomeni fotonapetostne module ali plošče na osnovi kristalnega silicija ter celice in rezine, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali ploščah na osnovi kristalnega silicija, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslane. Celice in rezine so debeline največ 400 mikrometrov. Ta izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 3818 00 10, ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90 („zadevni izdelek“).

(21)

Naslednje vrste izdelkov so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:

(22)

Fotonapetostni moduli, celice in rezine pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo. Pretvorbo izvajajo celice, ki absorbirajo svetlobo in jo pretvarjajo v električno energijo prek kristalnega silicija.

(23)

Rezine so prvi korak v proizvodnem procesu. Izdelane so iz kristalnega silicija in so ključni sestavni del za proizvodnjo celic.

(24)

Najprej je treba kristalni silicij staliti, da nastanejo ingoti kristalnega silicija, ki se jih nareže na rezine. Rezine se obdelajo v zaporedju visokotehnoloških postopkov za obdelavo polprevodnikov, da se izdelajo delujoče sončne celice. Celice so drugi korak v proizvodnem procesu. Imajo pozitivno-negativne spoje, ki zbirajo in prenašajo električno energijo, ki jo ustvarja celica.

(25)

Moduli so tretji korak v proizvodnem procesu. Module sestavijo tako, da celice spojijo s ploščatimi žicami ali kovinskimi trakovi v nize celic. Nize nato laminirajo med ploščami. Večinoma se na vrhu uporablja steklo, na dnu pa polimerna hrbtna plošča. Običajno sestavijo okvirje, ki omogočajo namestitev na kraju samem (npr. na strehah). Moduli imajo lahko pretvornike.

(26)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije, ki se je štela za primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in enako osnovno končno uporabo. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da preiskava ne more zajemati treh izdelkov z različnimi fizikalnimi, kemičnimi in tehničnimi lastnostmi in da bi zato morali biti moduli, celice in rezine obravnavani v treh ločenih preiskavah. Poleg tega so trdile, da ni jasno, ali preiskava zajema en sam izdelek ali tri ločene izdelke, in da zato nimajo zadostne možnosti, da bi branile svoje interese. Trdile so tudi, da bi se morale v primeru, da se monokristalne rezine ne izključijo iz preiskave, namesto tega izključiti rezine (glej uvodni izjavi 42 in 44).

(28)

Pri proizvodnji rezin, celic in modulov gre za en sam proizvodni proces z različnimi proizvodnimi stopnjami. Moduli, celice in rezine skupaj določajo lastnosti končnega izdelka (tj. modulov). Preiskava je pokazala, da je proizvodnja rezin in celic namenjena neposredno in izključno proizvodnji modulov; moduli, celice in rezine imajo enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti (ki jih določajo uporabljene surovine) ter enaka osnovna končna uporaba, in sicer se prodajajo za integracijo v fotonapetostne sončne sisteme. Delovanje modulov je neposredno povezano z delovanjem rezin in celic.

(29)

V obvestilu o začetku preiskave je jasno navedeno, da moduli, celice in rezine sestavljajo izdelek v preiskavi. Zainteresirane strani so torej imele zadostne možnosti, da branijo svoje interese na podlagi zadevnega izdelka, kot je bil opredeljen. Na podlagi tega so bili argumenti zavrnjeni.

(30)

Strani so nadalje trdile, da modulov, celic in rezin ni mogoče obravnavati kot en sam izdelek, saj imajo različne osemmestne oznake KN, šestmestne podštevilke, štirimestne številke HS in dvomestne ravni poglavij, poleg tega pa so navedene v različnih oddelkih nomenklature HS. Ta argument je kot tak nepomemben za določitev obsega izdelka v protidampinški preiskavi, ki temelji na fizikalnih lastnostih zadevnega izdelka.

(31)

Več strani je trdilo, da vrednost, dodana v procesu pretvorbe v celici, pomeni največji del vrednosti modula, zato je treba celice šteti kot ločen izdelek.

(32)

Preiskava je pokazala, da je proizvodnja celic najbolj tehnološko zahteven del proizvodnega procesa. Vendar je pokazala tudi, da so tri stopnje obdelave medsebojno povezane in da dodana vrednost ni koncentrirana v določeni stopnji proizvodnega procesa, ampak je porazdeljena po celotnem proizvodnem procesu. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(33)

Nekaj zainteresiranih strani je trdilo, da imajo moduli, celice in rezine ločene prodajne trge in da bi jih morali zato obravnavati kot različne izdelke, na kar naj bi kazalo tudi dejstvo, da veliko proizvajalcev ni vertikalno integriranih.

(34)

Modulov, celic in rezin ni mogoče obravnavati kot ločene izdelke, katerih cene nihajo zgolj v odvisnosti od tržnih dejavnikov. Pravzaprav so njihove cene med seboj tesno povezane in nanje vpliva cena polisilicija. Prav tako, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah od 23 do 25, je zadevni izdelek proizveden v enem samem proizvodnem procesu z različnimi stopnjami. Dejstvo, da nekateri proizvajalci niso vertikalno integrirani, je zgolj posledica poslovne odločitve in ekonomij obsega ter ne razveljavi tega sklepa. Na podlagi tega se ta argument zavrne.

(35)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je treba module, celice in rezine obravnavati kot različne izdelke, ker imajo različno končno uporabo in niso medsebojno zamenljivi.

(36)

Kot je bilo omenjeno, je preiskava pokazala, da je proizvodni proces rezin, celic in modulov en sam proizvodni proces, zato zanj ne velja vprašanje medsebojne zamenljivosti med različnimi stopnjami enega samega proizvodnega procesa. Poleg tega imajo moduli, celice in rezine enako končno uporabo, in sicer pretvarjanje sončne svetlobe v električno energijo, torej jih ni mogoče uporabljati v druge namene.

(37)

Ena zainteresirana stran je trdila, da moduli, celice in rezine nimajo istih distribucijskih poti in da jih zato ne bi smeli obravnavati kot en sam izdelek. Preiskava je pokazala, da se lahko moduli, celice in rezine distribuirajo po različnih ali podobnih distribucijskih poteh. Vendar pa so glavna merila za opredelitev enega samega izdelka enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enaka končna uporaba. Ob upoštevanju uvodnih izjav od 27 do 29 se zato sklene, da različne distribucijske poti niso odločilen element. Ta argument je zato treba zavrniti.

(38)

Strani so trdile, da se moduli, celice in rezine glede na dojemanje potrošnikov močno razlikujejo, zato jih ne bi smeli obravnavati kot en sam izdelek.

(39)

Kot je bilo že omenjeno, so glavna merila za opredelitev enega samega izdelka enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enaka končna uporaba. Ob upoštevanju uvodnih izjav od 27 do 29 se zato sklene, da različno dojemanje potrošnikov ni odločilen element. Ta argument je zato treba zavrniti.

(40)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba tankoslojne fotonapetostne izdelke vključiti v opredelitev zadevnega izdelka, saj naj bi imeli enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno končno uporabo.

(41)

Tankoslojni fotonapetostni izdelki so jasno izključeni iz opredelitve izdelka (glej uvodno izjavo 21). Dejansko imajo tankoslojni fotonapetostni izdelki drugačne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti v primerjavi z zadevnim izdelkom. Proizvedeni so v drugačnem proizvodnem procesu in ne vsebujejo kristalnega silicija, ki je glavna surovina za proizvodnjo modulov, celic in rezin. Imajo manjši izkoristek pretvorbe in manjšo izhodno moč, zato niso primerni za enako uporabo kot zadevni izdelek. Na podlagi tega se argumenti zavrnejo.

(42)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba monokristalne rezine izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, saj imajo drugačne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot multikristalne rezine. Trdila je, da se razlikujejo v strukturi kristalov, obliki in videzu. Poleg tega je trdila, da se monokristalne rezine v Uniji ne proizvajajo.

(43)

Preiskava je pokazala, da so monokristalne rezine boljše kakovosti kot multikristalne rezine, čeprav so izdelane v podobnih proizvodnih procesih in iz iste glavne surovine (polisilicija). Zato se sklene, da imajo monokristalne in multikristalne rezine enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti.

(44)

Preiskava je pokazala, da je osnovna končna uporaba enaka, saj so tako monokristalne kot multikristalne rezine namenjene izključno proizvodnji sončnih celic (monokristalnih oziroma multikristalnih), iz katerih se proizvajajo sončni moduli (monokristalni in multikristalni). Med tema vrstama rezin ni bistvenih razlik in sta medsebojno zamenljivi, saj se obe lahko uporabljata za proizvodnjo celic. Poleg tega je preiskava v zvezi s trditvijo, da se monokristalne rezine v Uniji ne proizvajajo, pokazala, da se v Uniji proizvajajo tako monokristalne kot multikristalne rezine. Na podlagi navedenega se ta argument zavrne.

(45)

Poleg tega so strani trdile, da bi bilo treba rezine in celice obravnavati kot polizdelka, moduli pa so končni izdelki, zato se jih ne bi smelo obravnavati kot en sam izdelek.

(46)

Kot je bilo že omenjeno, so glavna merila za opredelitev enega samega izdelka enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter končna uporaba. Ob upoštevanju uvodnih izjav od 27 do 29 se zato sklene, da razlike med polizdelki in končnimi izdelki niso odločilen element. Ta argument je zato treba zavrniti.

(47)

Ena zainteresirana stran je zahtevala izključitev sončnih plošč, namenjenih izključno polnjenju baterij z napetostjo 12 V, ker imajo drugačno končno uporabo kot moduli za priključitev na omrežje, saj ustvarjajo veliko nižjo napetost in zato niso primerne za priključitev na omrežje.

(48)

Glede na obvestilo o začetku so sončni napajalniki, ki so sestavljeni iz manj kot šestih celic, so prenosni in z električno energijo napajajo naprave ali baterije, izključeni iz opredelitve izdelka v preiskavi. Moduli, ki so sestavljeni iz več kot šestih celic in so namenjeni zgolj polnjenju baterij, imajo enake osnovne lastnosti in delujejo enako kot moduli za priključitev na omrežje. Uporabljajo odprt napetostni krog, ki ima nižjo napetost kot krog, ki se uporablja v modulih za priključitev na omrežje. Kljub tej razliki je preiskava pokazala, da se ta vrsta modulov lahko priključi na omrežje. Nižjo napetost je mogoče zlahka nadomestiti s povečanjem dimenzij in/ali števila celic. Zato so moduli, ki so namenjeni polnjenju baterij in so sestavljeni iz več kot šestih celic, zajeti v opredelitvi zadevnega izdelka.

(49)

Na podlagi navedenega se začasno sklene, da se fotonapetostni moduli ali plošče na osnovi kristalnega silicija ter celice in rezine, ki se uporabljajo za izdelavo fotonapetostnih modulov ali plošč na osnovi kristalnega silicija, kot je opisano zgoraj, obravnavajo kot en sam izdelek. Vendar bo Komisija nadalje raziskala vprašanje obravnave modulov, celic in rezin kot enega samega ali kot dveh ali treh ločenih izdelkov. Vse zainteresirane strani zato poziva, naj glede tega vprašanja izrazijo svoja stališča in pri tem upoštevajo začasni sklep Komisije v tej fazi. Tudi v primeru, da bi bilo nazadnje ugotovljeno, da gre za dva ali tri ločene izdelke, bi sedanja preiskava zajemala vse te različne izdelke, dokončni ukrepi pa bi se lahko uvedli za module, celice in rezine, ne glede na to, ali bi se obravnavali kot eden ali več izdelkov.

(50)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s členom 2(1) do (6) za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(51)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta v nadaljevanju:

(52)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanem roku izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(53)

Komisija je zbrala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih družb preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO.

(54)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da nobeden od sedmih proizvajalcev izvoznikov (skupin družb), ki so zahtevali TGO, ni izpolnjeval zahtev v zvezi z merili iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(55)

Vseh sedem skupin družb je uživalo prednosti preferenčnih davčnih režimov in prejemalo nepovratna sredstva, zato niso dokazale, da niso izpostavljene znatnim izkrivljanjem, prenesenim iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva, torej niso izpolnjevale zahtev merila št. 3 v zvezi z oceno TGO.

(56)

Šest skupin družb ni dokazalo, da se njihovi računovodski izkazi revidirajo neodvisno in v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zato niso izpolnjevale zahtev merila št. 2 v zvezi z oceno TGO.

(57)

Ena skupina družb ni dokazala, da za vse njene družbe velja stečajno pravo, zato ni izpolnjevala zahtev merila št. 4 v zvezi z oceno TGO.

(58)

Poleg tega tri skupine družb niso dokazale, da so neodvisne od večjega vmešavanja države, in niso izpolnjevale zahtev merila št. 1 v zvezi z oceno TGO.

(59)

Po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO so vse vzorčene družbe predložile pripombe.

(60)

Dve skupini družb sta predložili pripombo o postopku in trdili, da je bila TGO določena prepozno, tj. po koncu trimesečnega obdobja, določenega v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, in da je treba preiskavo zato takoj zaključiti. V podporo trditvi sta se sklicevali na sodbi Sodišča v zadevah Brosmann (4) in Aokang Shoes (5).

(61)

Najprej je treba opozoriti, da zadevi Brosmann in Aokang nista primerni za presojo zakonitosti analize TGO v tej preiskavi, ker se v nasprotju s to preiskavo nanašata na okoliščine, v katerih ocene v zvezi s TGO sploh niso bile izvedene.

(62)

Poleg tega zadevi Brosmann in Aokang nista ustrezni za presojo zakonitosti te preiskave, saj je bila osnovna uredba medtem spremenjena. Člen 2(7) osnovne uredbe, kot je bila spremenjena, določa, da Komisija določi TGO samo za družbe, vključene v vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe, in sicer v sedmih mesecih, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v osmih mesecih po začetku preiskave. Ta spremenjeni člen se za vse nove in nezaključene preiskave uporablja od 15. decembra 2012 dalje, torej tudi za to preiskavo.

(63)

V vsakem primeru je treba spoštovati razlago ustaljene sodne prakse, da pravica do določitve TGO ni bila kršena, ne glede na dejstvo, da trimesečni rok ni bil upoštevan.

(64)

Glavne vsebinske prejete pripombe so se nanašale na prednostno davčno ureditev in nepovratna sredstva. Izvozniki niso izpodbijali ugotovljenih dejstev, vendar so dvomili v njihov pomen za izpolnjevanje merila št. 3 v zvezi s TGO. Zlasti so trdili, da državna podpora ne predstavlja znatnega deleža njihovih prihodkov.

(65)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da sistem obdavčitve dohodka, ki nekatere družbe, ki jih vlada šteje za strateške, obravnava bolj ugodno, nedvomno ne temelji na tržnem gospodarstvu. Tak sistem je še vedno pod močnim vplivom državnega načrtovanja. Opozoriti je treba tudi, da znižanja davka od dohodka ustvarjajo znatno izkrivljanje, saj povsem spremenijo znesek dobička pred obdavčitvijo, ki ga mora družba ustvariti, da bi bila privlačna za vlagatelje. Izkrivljanje je poleg tega trajno, absolutna podpora, prejeta med obdobjem preiskave, pa zaradi značaja te prednosti ni pomembna za presojo, ali je izkrivljanje „znatno“. Namesto tega je treba pomen take podpore presoditi na podlagi celotnega vpliva ukrepa na finančni in gospodarski položaj družbe.

(66)

Tri skupine družb so v zvezi z merilom št. 2 trdile, da so upoštevale ustrezna pravila mednarodnih računovodskih standardov, saj so njihovi konsolidirani računovodski izkazi v ZDA v celoti v skladu z navedenimi standardi. Nekatere družbe so trdile, da so njihovi računovodski izkazi na splošno v skladu s kitajskimi računovodskimi standardi, za katere menijo, da so enakovredni mednarodnim računovodskim standardom. V tem primeru pa ne gre za vprašanje, ali so kitajski računovodski standardi v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Glavno vprašanje je, ali so računovodski izkazi v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi. Zlasti se v navedenih pripombah ni upoštevalo dejstvo, da je bilo ugotovljeno, da je bilo v zvezi s posameznimi računovodskimi izkazi zadevnih kitajskih družb kršenih več mednarodnih računovodskih standardov (in ustrezni enakovredni kitajski računovodski standardi), vključno zlasti z amortizacijo zalog in razkritjem transakcij povezanih strani.

(67)

V zvezi z merilom št. 1 ter ob upoštevanju pripomb strani in glede na sodbo v zadevi C-337/09 P (6) se sklene, da to merilo izpolnjujejo vse družbe. Vendar skupna določitev TGO za vse vzorčene izvoznike ostaja nespremenjena, saj še vedno ne izpolnjujejo zahtev meril št. 2 in 3.

(68)

Skupina družb, omenjena v uvodni izjavi 57, je v zvezi z merilom št. 4 dokazala, da se je medtem začel stečajni postopek proti glavni kitajski družbi skupine. Zato se sklene, da ta skupina družb izpolnjuje to merilo. Vendar skupna določitev TGO za to skupino družb ostaja nespremenjena, saj ne izpolnjujejo zahtev meril št. 2 in 3.

(69)

Ugotovljeno je, da noben vzorčeni proizvajalec izvoznik ni izpolnjeval meril št. 2 in/ali 3 v zvezi s TGO. Zato TGO tem družbam ni mogoče odobriti.

(70)

Zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe je predložilo osemnajst sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec.

(71)

Glede na veliko število prejetih zahtevkov je Komisija začasno sklenila, da bi individualne preiskave pomenile preveliko breme in bi onemogočile pravočasen zaključek preiskave. Zato je bilo začasno sklenjeno, da se ne sprejme nobeden od zahtevkov za individualno preiskavo.

(72)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni odobrena, določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(73)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(74)

Več izvoznikov in uvoznikov je predložilo pripombe o izbiri primerljive države in trdilo, da ZDA ni primerna primerljiva država, predvsem ker je bil trg ZDA med delom OP zaščiten pred kitajskim uvozom s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi.

(75)

Zainteresirane strani so predlagale Tajvan, Indijo in Južno Korejo kot primernejše primerljive države. Na podlagi navedenih pripomb je bilo sklenjeno, da se analiza v zvezi z določitvijo primerne primerljive države razširi. Zato je bil vzpostavljen stik z vsemi glavnimi proizvajalci sončnih plošč. Stik je bil vzpostavljen s skupno 34 družbami v Indiji, 9 družbami na Japonskem, 15 družbami v Maleziji, 2 družbama v Mehiki, 34 družbami v Koreji, 9 družbami v Singapurju, 43 družbami v Tajvanu in 21 družbami v ZDA.

(76)

Odgovore sta poslali dve družbi v Indiji, dve v Tajvanu in dve v ZDA. Začasno je bilo sklenjeno, da se kot primerljiva država uporabi Indija, saj sta družbi v Tajvanu proizvajali skoraj izključno fotonapetostne celice, večina kitajskega izvoza pa je v obliki modulov, ZDA pa so se ob upoštevanju prejetih pripomb štele kot neprimerne. Opozoriti je treba, da bo Komisija morda ponovno obravnavala to vprašanje, če bo v nadaljnji preiskavi ugotovljeno, da gre pri modulih, celicah in rezinah za dva ali tri različne izdelke. Ker Indija ne proizvaja rezin, bo zanje morda treba izbrati drugo primerljivo državo.

(77)

En indijski proizvajalec je poslal nepopoln odgovor. Zato informacij, ki jih je predložila ta družba, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Vendar pa je bilo mogoče informacije, ki jih je predložila navedena družba, preveriti in uporabiti za potrditev, da so informacije, ki jih je predložil polno sodelujoči proizvajalec iz primerljive države, res reprezentativne za indijski trg.

(78)

Ker nobenemu kitajskemu izvozniku ni bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena v skladu z določbo člena 2(7)(a) osnovne uredbe, pri čemer je bila kot primerljiva tretja država s tržnim gospodarstvom uporabljena Indija.

(79)

Najprej so bile ugotovljene vrste izdelkov, ki jih proizvajalec iz primerljive države prodaja na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami izdelkov, prodanih za izvoz v Unijo.

(80)

Komisija je nato za proizvajalca iz primerljive države proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, šteje, da se prodaja v običajnem trgovanju. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(81)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka stroškom proizvodnje ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP.

(82)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroška proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste izdelka.

(83)

Kadar so se vse vrste izdelkov prodajale z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem trgovanju.

(84)

Za prodajo vrst izdelkov, ki ni bila izvedena v okviru običajnega trgovanja, ter za vrste izdelkov, ki niso bile prodane na domačem trgu, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(85)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se tehtani povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem trgovanju v obdobju preiskave ustvaril edini polno sodelujoči proizvajalec iz primerljive države, prišteli k njegovim povprečnim stroškom proizvodnje v obdobju preiskave. Kjer je bilo potrebno, so bili stroški proizvodnje in stroški PSA prilagojeni, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega trgovanja in pri konstruiranju normalnih vrednosti.

(86)

Normalne vrednosti za sončne rezine ni bilo mogoče določiti z metodo, opisano v uvodnih izjavah od 79 do 85, saj nobeden od sodelujočih indijskih proizvajalcev ni izdeloval sončnih rezin. Preverjeno je bilo, ali se normalna vrednost lahko določi na podlagi zelo podobnega izdelka, pri čemer bi se po potrebi uporabile potrebne prilagoditve za razlike v fizikalnih lastnostih. V primeru sončnih rezin je najbolj podoben izdelek sončna celica. Vendar pa je treba rezine precej predelati, da postanejo celice. Poleg tega bi uporaba te metode zahtevala večje prilagoditve, ki jih ni mogoče zanesljivo količinsko opredeliti. Zato normalne vrednosti celice ni mogoče uporabiti kot podlago za izračun normalne vrednosti rezine. Kot druga možnost je bila obravnavana uporaba cen rezin, ki jih na indijskem trgu prodajajo proizvajalci iz držav s tržnim gospodarstvom, saj so te cene reprezentativne za tržne razmere, ki prevladujejo na trgu rezin v Indiji. Ker je Južna Koreja največji tržnogospodarski dobavitelj, ki proizvajalce v primerljivi državi oskrbuje z rezinami, se normalna vrednost določi na podlagi cen rezin iz Južne Koreje na indijskem trgu.

(87)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali z neposredno prodajo neodvisnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji.

(88)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali z neposredno prodajo neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(89)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih družb pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji. Opravljene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ter dobičkom. V zvezi s stopnjo dobička je bil uporabljen dobiček, ki ga ustvari sodelujoči nepovezani uvoznik zadevnega izdelka, saj se je za dejanski dobiček povezanega uvoznika štelo, da zaradi odnosa med proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni zanesljiv.

(90)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(91)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(92)

Ustrezne prilagoditve v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, posrednimi davki, stroški prevoza in zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in drugimi tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški so bile opravljene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

(93)

Za vzorčene družbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka, določena za primerljivo državo, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(94)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena kot tehtano povprečje stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(95)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK so bile stopnje dampinga določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Raven sodelovanja je bila zato najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, s skupnim obsegom kitajskega uvoza v Unijo.

(96)

Sodelujoče družbe so pomenile več kot 80 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo, zato se lahko šteje, da je raven sodelovanja visoka. Ker ni bilo razloga za mnenje, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik načrtno vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. To se je štelo za primerno, ker ni bilo dokazov, da je stopnja dampinga nesodelujočih družb nižja, in da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov.

(97)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(98)

Podobni izdelek je proizvajalo približno 220 proizvajalcev Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(99)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, makroekonomskimi podatki, ki jih je zagotovilo neodvisno svetovalno podjetje Europressedienst („svetovalec“), in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, saj popolne javne informacije o proizvodnji niso bile na razpolago. Za določitev obsega in vrednosti uvoza ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata, ker se moduli, celice in rezine uvažajo v Unijo pod carinskimi oznakami, ki zajemajo druge izdelke, ki niso zajeti v tej preiskavi. Obseg in vrednost uvoza sta temeljila na podatkih, ki jih je zagotovil svetovalec. Kjer je bilo mogoče, so bili podatki, ki jih je poslal svetovalec, navzkrižno preverjeni z javnimi viri in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki.

(100)

Na podlagi tega je bila proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 4 GW za module, 2 GW za celice in 2 GW za rezine.

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo za vzorec izbranih deset proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 18–21 % celotne proizvodnje modulov v Uniji, 17–24 % celotne proizvodnje celic v Uniji in 28–35 % celotne proizvodnje rezin v Uniji.

(102)

Del industrije Unije je vertikalno integriran, velik del proizvodnje industrije Unije pa je namenjen lastni uporabi, zlasti proizvodnja celic in rezin.

(103)

Za ugotovitev, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo, ter določitev potrošnje in drugih gospodarskih kazalnikov je bilo proučeno, ali in v kakšni meri je treba upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka v proizvodnji industrije Unije („lastna uporaba“).

(104)

Da bi se lahko čim bolj celovito prikazal položaj industrije Unije, so bili podatki analizirani za celotno dejavnost podobnega izdelka, nato pa se je proučilo, ali so izdelki namenjeni za lastno uporabo ali za prosti trg.

(105)

Ugotovljeno je bilo, da bi bilo treba naslednje gospodarske kazalnike, povezane z industrijo Unije, proučiti glede na celotno dejavnost (vključno z lastno uporabo industrije Unije): potrošnjo, obseg prodaje, proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, rast, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in višino stopnje dampinga. Preiskava je namreč pokazala, da bi bilo navedene kazalnike mogoče smiselno proučiti glede na celotno dejavnost, ker je konkurenca uvoza iz zadevne države enako vplivala na proizvodnjo, namenjeno lastni uporabi. V nadaljnjem besedilu se zaprti in prosti trg skupaj navajata kot „celotni trg“.

(106)

Analiza je bila glede dobičkonosnosti osredotočena na prosti trg, saj je bilo ugotovljeno, da cene na zaprtem trgu ne izražajo vedno tržnih cen, kar je vplivalo na ta kazalnik.

(107)

Potrošnja Unije je zajemala celotni obseg uvoza zadevnega izdelka in celotni obseg prodaje podobnega izdelka v Uniji, vključno z izdelki za lastno uporabo. Popolni podatki za skupno prodajo industrije Unije na trgu Unije niso bili na razpolago. Poleg tega so bili izdelki, uvoženi v Unijo, registrirani pod carinskimi oznakami, ki zajemajo druge izdelke, ki niso zajeti v tej preiskavi. Zato podatkov Eurostata ni bilo mogoče uporabiti za določitev obsega in vrednosti uvoza. Potrošnja Unije je torej temeljila na podatkih, ki jih je zagotovil svetovalec iz uvodne izjave 99 in so bili navzkrižno preverjeni z javnimi viri, kot so tržne raziskave in javno dostopne študije, ter s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki.

(108)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1-a

Potrošnja modulov v Uniji (v MW)

Preglednica 1-b

Potrošnja celic v Uniji (v MW)

Preglednica 1-c

Potrošnja rezin v Uniji (v MW)

(109)

V obravnavanem obdobju se je celotna potrošnja modulov v Uniji povečala za 221 %, celotna potrošnja celic za 87 % in celotna potrošnja rezin za 29 % med letom 2009 in OP, vendar se je v OP v primerjavi z letom 2011 zmanjšala. Na splošno se je potrošnja izdelka v preiskavi v Uniji znatno povečala v primerjavi z ravnjo iz leta 2009.

(110)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2-a

Uvoz modulov iz LRK (v MW)

Preglednica 2-b

Uvoz celic iz LRK (v MW)

Preglednica 2-c

Uvoz rezin iz LRK (v MW)

(111)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz zadevne države v Unijo znatno povečal, in sicer se je uvoz modulov povečal za 308 %, uvoz celic za 482 % in uvoz rezin za 648 %. Zaradi tega se je tržni delež uvoza iz zadevne države v Unijo znatno povečal. Natančneje, tržni delež uvoza iz zadevne države se je povečal s 63 % na 80 % za module, z 8 % na 25 % za celice in s 6 % na 33 % za rezine. Na splošno sta se obseg in tržni delež uvoza zadevnega izdelka iz LRK med letom 2009 in OP znatno povečala.

(112)

Opozoriti je treba, da je bilo povečanje uvoza iz zadevne države veliko večje kot povečanje potrošnje zadevnega izdelka v Uniji. Zato so lahko proizvajalci izvozniki izkoristili naraščajočo potrošnjo Unije, njihov položaj na trgu pa se je okrepil zaradi večjih tržnih deležev.

(113)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3-a

Uvozna cena modulov iz LRK (v EUR/kW)

Preglednica 3-b

Uvozna cena celic iz LRK (v EUR/kW)

Preglednica 3-c

Uvozna cena rezin iz LRK (v EUR/kW)

(114)

Povprečna uvozna cena modulov, celic in rezin iz LRK se je v obravnavanem obdobju znatno znižala. Povprečna uvozna cena modulov se je zmanjšala za 64 %, in sicer z 2 100 EUR/kW v letu 2009 na 764 EUR/kW v OP. Podobno se je povprečna uvozna cena celic iz LRK zmanjšala za 42 %, in sicer z 890 EUR/kW na 516 EUR/kW. Povprečna uvozna cena rezin se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 40 %, in sicer s 550 EUR/kW na 333 EUR/kW.

(115)

Na splošno se je cena zadevnega izdelka med letom 2009 in OP znatno zmanjšala.

(116)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za posamezne uvožene vrste izdelkov sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bile zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu, tj. carinjenje, manipulativne stroške in stroške natovarjanja. Uporabili so se povprečni stroški po uvozu dveh vzorčenih uvoznikov modulov. Dejstvo, da njuna glavna dejavnost ni bila uvoz, ampak nameščanje modulov, na reprezentativnost podatkov ni vplivalo.

(117)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 17,5–30,7 % za module, 4–24,2 % za celice, 16,6–21,6 % za rezine, na splošno pa 11,2–27,5 % za zadevni izdelek.

(118)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(119)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 7 do 10, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(120)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je za obravnavano obdobje analizirala na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil neodvisni svetovalec iz uvodne izjave 99 in se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je analizirala na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(121)

Za namene te preiskave so bili na podlagi informacij, ki se nanašajo na vse proizvajalce podobnega izdelka v Uniji, ocenjeni naslednji makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(122)

Na podlagi informacij, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce podobnega izdelka v Uniji, so bili ocenjeni naslednji mikroekonomski kazalniki: povprečna cena na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(123)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se tržne razmere za zadevni izdelek v državah članicah razlikujejo in da bi morala biti zato analiza škode izvedena za vsako državo članico posebej. Ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega preiskava ni odkrila nobenih posebnih okoliščin, ki bi utemeljile analizo škode za posamezne države članice. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(124)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4-a

Moduli – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (v MW)

Preglednica 4-b

Celice – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (v MW)

Preglednica 4-c

Rezine – proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (v MW)

(125)

Celotna proizvodnja modulov v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 87 %. Proizvodnja je leta 2011 dosegla najvišjo raven, v OP pa se je zmanjšala. Proizvodnja modulov v Uniji se je povečevala veliko počasneje kot potrošnja, ki se je v istem obdobju več kot potrojila. Zaradi znatnega povečanja potrošnje so proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju podvojili svoje proizvodne zmogljivosti za module. Vendar se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije kljub večjemu obsegu proizvodnje zmanjšala za 4 odstotne točke in v OP tako dosegla le 41 %.

(126)

Proizvodnja celic v Uniji se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 20 %. Leta 2011 je dosegla najvišjo raven, v OP pa se je zmanjšala. Proizvodnja celic v Uniji je sledila trendu potrošnje Unije, in sicer se je počasi povečevala do leta 2011, v OP pa se je izrazito zmanjšala. Industrija Unije je v skladu z razvojem potrošnje Unije najprej povečala svoje zmogljivosti za 51 % do leta 2011, v OP pa jih je zmanjšala. Zmogljivost se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 39 %. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je povečevala do leta 2011, ko je dosegla najvišjo raven, tj. 78 %, nato pa se je v OP zmanjšala za 15 odstotnih točk. Na splošno se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije za celice v obravnavanem obdobju zmanjševala in v OP dosegla 63 %.

(127)

Proizvodnja rezin v Uniji se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 26 %. Proizvodnja Unije je leta 2010 dosegla najvišjo raven, nato pa se je v letu 2011 nenehno zmanjševala in v OP dosegla še nižje ravni. Proizvajalci rezin v Uniji so v odziv na povečano potrošnjo Unije do leta 2011 povečali svoje proizvodne zmogljivosti za 52 %, nato pa so se v OP njihove zmogljivosti zmanjšale. Kljub temu se je proizvodna zmogljivost industrije Unije za rezine v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 40 %. Kljub povečanju proizvodnje se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije za rezine povečevala do leta 2010, po tem obdobju pa se je nenehno zmanjševala, in sicer se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 7 odstotnih točk in v OP dosegla 55 %.

(128)

Industrija Unije je torej povečala svoje zmogljivosti v odziv na povečano potrošnjo. Vendar se je obseg proizvodnje industrije Unije povečeval veliko počasneje kot potrošnja, zato so se stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za zadevni izdelek v obravnavanem obdobju znižale.

(129)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5-a

Moduli – obseg prodaje in tržni delež (v MW)

Preglednica 5-b

Celice – obseg prodaje in tržni delež (v MW)

Preglednica 5-c

Rezine – obseg prodaje in tržni delež (v MW)

(130)

Obseg prodaje modulov se je v obravnavanem obdobju povečal za 127 %. Vendar pa je glede na 221-odstotno povečanje potrošnje to pomenilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 19 % leta 2009 na 13 % v OP. Za celice se je prodaja industrije Unije povečala le za 5 %, medtem ko se je potrošnja povečala za 87 %, zaradi česar se je tržni delež zmanjšal s 68 % leta 2009 na 38 % v OP. Za rezine se je celotni obseg prodaje kljub povečani potrošnji zmanjšal za 7 %, zato se je tržni delež proizvajalcev rezin zmanjšal z 81 % leta 2009 na 59 % v OP.

(131)

Prodaja modulov in celic industrije Unije se je v odziv na naraščajočo potrošnjo povečala za precej manj kot uvoz iz zadevne države, prodaja rezin pa se je zmanjšala. Industrija Unije zato ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje. Posledica tega je, da so se tržni deleži vseh treh segmentov v obravnavanem obdobju zmanjšali.

(132)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6-a

Moduli – zaposlenost in produktivnost

Preglednica 6-b

Celice – zaposlenost in produktivnost

Preglednica 6-c

Rezine – zaposlenost in produktivnost

(133)

Zaposlenost se je med letom 2009 in OP povečala za 39 % za module in 102 % za rezine, za celice pa se je zmanjšala za 9 %. Treba pa je opozoriti, da se je za module in rezine zaposlenost povečevala do leta 2011 in se nato zmanjševala v OP. Za celice se je zaposlenost povečevala do leta 2010 in se nato zmanjševala leta 2011 in v OP. Celotna produktivnost je za module in celice kazala pozitiven trend, in sicer se je povečala za 34 % za module in 33 % za celice. Deloma so razlog za to prizadevanja industrije Unije, da bi se odzvala na pritisk dampinškega uvoza iz LRK. Celotna produktivnost za rezine pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 37 %.

(134)

Vzporedno z zmanjšanjem proizvodnje modulov in rezin v Uniji med letom 2011 in OP se je v istem obdobju zato zmanjšala tudi zaposlenost za module in rezine. Za celice se je zaposlenost povečevala do leta 2010 in se nato leta 2011 in v OP zmanjšala, medtem ko se je proizvodnja celic v Uniji do leta 2011 postopoma povečevala in se nato začela zmanjševati.

(135)

Vse stopnje dampinga so znatno nad stopnjo de minimis. V zvezi z učinkom višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije se lahko glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države šteje, da je ta učinek znaten.

(136)

Ker je to prva protidampinška preiskava v zvezi z zadevnim izdelkom, okrevanje od preteklega dampinga ni pomembno.

(137)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7-a

Moduli – povprečna prodajna cena v Uniji

Preglednica 7-b

Celice – povprečna prodajna cena v Uniji

Preglednica 7-c

Rezine – povprečna prodajna cena v Uniji

(138)

Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju močno znižale, in sicer cene modulov za 53 %, cene celic za 69 % in cene rezin za 40 %. Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževale, znižanje pa je bilo še zlasti izrazito v OP, ko so cene padle na nevzdržno raven. Stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 48 % za module in za 55 % za celice. Stroški proizvodnje za rezine so se v letu 2010 zmanjšali v primerjavi z letom 2009, leta 2011 pa so se povečali, vendar so ostali pod ravnjo iz leta 2009. Stroški so se v OP dodatno povečali in dosegli nekoliko višjo raven kot v letu 2009, kar je mogoče pojasniti predvsem z zaustavitvijo proizvodnje v OP. Industrija Unije ni imela koristi niti od svojih nenehnih prizadevanj za povečanje stroškovne učinkovitosti niti od učinka zmanjšanja stroškov glavne surovine polisilicija. To je bila predvsem posledica naraščajočega cenovnega pritiska zaradi dampinškega uvoza, ki je negativno vplival na prodajne cene industrije Unije, ki so se znižale še bolj kot koristi, povezane z učinkovitostjo. To je razvidno iz negativnega trenda dobičkonosnosti industrije Unije, ki je opisan v uvodni izjavi 144. Na splošno so se povprečna prodajna cena in stroški proizvodnje podobnega izdelka (razen rezin) znatno znižali, kar je imelo uničujoč učinek na dobičkonosnost industrije Unije.

(139)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8-a

Moduli – povprečni stroški dela na zaposlenega

Preglednica 8-b

Celice – povprečni stroški dela na zaposlenega

Preglednica 8-c

Rezine – povprečni stroški dela na zaposlenega

(140)

Povprečni stroški dela na zaposlenega za module so se med letom 2009 in OP nenehno povečevali, in sicer na splošno za 13 %. V zvezi s celicami so povprečni stroški dela v celotnem obravnavanem obdobju ostali nespremenjeni in se med letoma 2009 in 2010 nekoliko znižali, tj. za 1 %, potem pa so ostali nespremenjeni do OP. V zvezi z rezinami so se povprečni stroški dela na zaposlenega spreminjali, in sicer so se med letoma 2009 in 2010 povečali, v letu 2011 zmanjšali, v obravnavanem obdobju pa na splošno povečali za 17 %. Splošno povečanje stroškov dela je mogoče delno pojasniti s sočasnim povečanjem produktivnosti (za module), gibanjem inflacije in socialnimi stroški nekaterih proizvajalcev Unije (za rezine), povezanimi z zmanjšanjem industrije med letom 2011 in OP.

(141)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9-a

Moduli – zaloge

Preglednica 9-b

Celice – zaloge

Preglednica 9-c

Rezine – zaloge

(142)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju znatno povečale, in sicer zaloge modulov za 129 %, zaloge celic za 302 % in zaloge rezin za 70 %. Zaloge modulov so se nenehno povečevale in v letu 2011 dosegle zelo visoko raven (povečale so se za 160 %), v OP pa so se zmanjšale, vendar so ostale na zelo visoki ravni v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Pri celicah je bilo gibanje še izrazitejše, in sicer so se zaloge med letoma 2009 in 2011 povečale za več kot 350 %. Podobno so se zaloge v OP zmanjšale, vendar so ostale na zelo visoki ravni v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Medtem ko je industrija Unije med letoma 2009 in 2010 zaradi povečane prodaje zmanjšala svoje zaloge rezin za več kot 80 %, so se končne zaloge močno povečale in dosegle ravni, višje od ravni iz leta 2009, v OP pa so se nadalje povečale za 65 odstotnih točk.

(143)

Preiskava je pokazala, da bi proizvajalci Unije zaradi sedanjega neugodnega položaja verjetno omejili zaloge podobnega izdelka, njihova proizvodnja pa bi temeljila na naročilih. Zato je povečanje zalog podobnega izdelka v obravnavanem obdobju pomemben dejavnik za presojo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(144)

Dobičkonosnost in denarni tok sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10-a

Moduli – dobičkonosnost in denarni tok

Preglednica 10-b

Celice – dobičkonosnost in denarni tok

Preglednica 10-c

Rezine – dobičkonosnost in denarni tok

(145)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(146)

Dobičkonosnost v zvezi s podobnim izdelkom se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala in postala negativna. Dobičkonosnost se je zmanjšala za 11 odstotnih točk za module, za 49 odstotnih točk za celice in za 63 odstotnih točk za rezine.

(147)

Dobičkonosnost v zvezi s podobnim izdelkom se je med letoma 2009 in 2010 povečala, nato pa se je znatno zmanjšala v letu 2011, ko je industrija Unije ustvarila izgube, in se v OP nadalje znatno zmanjšala. Izgube so bile še posebno visoke za celice in rezine.

(148)

Tudi trend neto denarnega toka, ki je sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti, je med letom 2009 in OP sledil postopnemu negativnemu trendu. Tako se je denarni tok najbolj zmanjšal med letom 2011 in OP, in sicer se je za module zmanjšal za 10 odstotnih točk, leta 2011 pa se je nekoliko povečal. Zmanjšanje denarnega toka je bilo za celice in rezine bolj izrazito kot za module in je v OP doseglo precej negativne ravni. Denarni tok za podobni izdelek se je v obravnavanem obdobju torej zmanjšal.

(149)

Podatki v nadaljevanju predstavljajo gibanja naložb in donosnosti naložb vzorčenih proizvajalcev Unije na celotnem trgu v obravnavanem obdobju:

Preglednica 11-a

Moduli – naložbe in donosnost naložb

Preglednica 11-b

Celice – naložbe in donosnost naložb

Preglednica 11-c

Rezine – naložbe in donosnost naložb

(150)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da je industrija Unije svoje naložbe za module med letom 2009 in OP povečala za 171 %. To je bilo povezano predvsem z znatnimi povečanji zmogljivosti. Vendar pa je industrija Unije v istem obdobju zmanjšala svoje naložbe za 78 % za celice in za 80 % za rezine; izvedene naložbe so bile povezane predvsem z raziskavami in razvojem ter z vzdrževanjem proizvodnih tehnologij in postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Ker si industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla privoščiti dodatnih naložb za celice in rezine, je bila raven naložb v OP precej nizka. Ker so bile naložbe v osnovi financirane z denarnim tokom in posojili med družbami, je imelo zmanjšanje denarnega toka takojšen učinek na raven izvedenih naložb.

(151)

Donosnost naložb je bila izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb za podobni izdelek je med letom 2009 in OP sledila podobnim negativnim trendom kot drugi kazalniki finančne uspešnosti, in sicer za vse tri vrste izdelka. Donosnost naložb za celice in rezine se je v letih 2009 in 2010 povečala, v letu 2011 pa močno zmanjšala in dosegla negativne ravni. Donosnost naložb za module je bila negativna v celotnem zadevnem obdobju, razen leta 2010, ko je dosegla 19 %. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjševala in za celice v OP dosegla –17 %, torej se je zmanjšala za 1 %, vendar je ostala na znatno negativni ravni, tj. –19 %. V zvezi z rezinami je donosnost naložb sledila stalno negativnemu trendu in v OP dosegla –7 %. Na splošno je donosnost naložb za podobni izdelek v obravnavanem obdobju kazala negativen trend.

(152)

Analiza zmožnosti zbiranja kapitala je bila izvedena v povezavi s celotnim trgom, pokazala pa je stalno poslabševanje zmožnosti industrije Unije, da zagotovi denarna sredstva za podobni izdelek, in posledično slabitev finančnega položaja industrije Unije.

(153)

Analiza položaja industrije Unije je pokazala očiten negativni trend vseh glavnih kazalcev škode. Splošna proizvodnja modulov in celic se je ob splošno naraščajoči potrošnji v obravnavanem obdobju povečala. Čeprav se je obseg prodaje povečal, se je tržni delež industrije Unije v OP zmanjšal zaradi večjega povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju. Povprečne prodajne cene so se v celotnem obravnavanem obdobju močno zniževale, kar je negativno vplivalo na vse kazalnike finančne uspešnosti, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(154)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Vendar pa je povečanje obsega prodaje industrije Unije spremljalo izredno znižanje povprečnih prodajnih cen.

(155)

Obseg in tržni delež uvoza zainteresiranih strani iz LRK sta se v obravnavanem obdobju povečevala. Hkrati so se uvozne cene nenehno zniževale in znatno nelojalno zniževale povprečno ceno industrije Unije na trgu Unije.

(156)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so industrija Unije in zlasti vzorčeni proizvajalci Unije poslovali uspešno. Trdile so, da se je razvoj nekaterih kazalnikov škode, in sicer obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje in zaposlovanje, pri nekaterih vzorčenih proizvajalcih pa celo dobičkonosnost, povečeval in ne kaže znatne škode. Rezultati preiskave niso potrdili teh trditev, saj so pokazali jasne negativne trende številnih kazalnikov škode, ki so pomembni za ugotovitev, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(157)

Glede na navedeno je preiskava zlasti potrdila dejstvo, da so prodajne cene nižje od proizvodnih stroškov, kar je imelo negativni učinek na dobičkonosnost industrije Unije, ki je v OP dosegla negativne ravni. Ugotovljeno je bilo, da bi izgube industrije Unije, če bi dampinški uvoz še naprej vstopal na trg Unije, verjetno povzročile dokončno ukinitev vsakršne obsežne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Zdi se, da to potrjujejo dogodki v OP in po njem, saj so nekatere družbe prijavile plačilno nesposobnost in/ali začasno ali dokončno ustavile proizvodnjo.

(158)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(159)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. Nadalje so bili poleg dampinškega uvoza proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(160)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se tržne razmere za zadevni izdelek v državah članicah razlikujejo in da bi morala biti zato analiza vzročnosti izvedena za vsako državo članico posebej. Nacionalne sheme podpore do določene mere določajo velikost trgov držav članic. Preiskava pa je poleg tega pokazala, da povpraševanje ni odvisno izključno od shem podpore. Glede na zemljepisno lego (izpostavljenost soncu) in ceno električne energije na določeni lokaciji se zdi, da so sončne plošče dosegle ali skoraj dosegle pariteto omrežja, kar pomeni, da se nekatere naložbe izvajajo ločeno od shem podpore. Zato ni bilo mogoče določiti, ali so tržne razmere odvisne izključno od shem podpore, tako da je bila ta trditev zavrnjena.

(161)

Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju močno povečal, saj se je obseg uvoza modulov povečal za več kot 300 %, obseg uvoza celic za 482 % in obseg uvoza rezin za 648 %, njihovi tržni deleži pa so se povečali, in sicer za 17 odstotnih točk za module, za 17 odstotnih točk za celice in za 27 odstotnih točk za rezine. Zato je potrjeno, da sta se obseg uvoza in tržni delež zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju izjemno povečala. Povečanje dampinškega uvoza je časovno jasno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je dampinški uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi (117).

(162)

Preiskava je pokazala, da so se cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju znižale za 64 % za module, za 42 % za celice in za 40 % za rezine, zaradi česar se je nelojalno nižanje cen povečalo. Zaradi tega cenovnega pritiska je morala industrija Unije vložiti veliko truda v zmanjševanje svojih proizvodnih stroškov. Kljub temu je bila industrija Unije zaradi izjemno nizke ravni kitajskih uvoznih cen prisiljena dodatno znižati svoje prodajne cene na nedobičkonosno raven. Zato se je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju izjemno zmanjšala in v OP ustvarila izgube.

(163)

Na podlagi navedenega se sklene, da sta prisotnost kitajskega uvoza in povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno vplivala na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kar se zlasti kaže v njenem slabem finančnem položaju in v poslabšanju večine kazalnikov škode.

(164)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav za module se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %, tržni delež pa se je v obravnavnem obdobju zmanjšal z 18,4 % na 6,8 %. Tajvan je drugi največji izvoznik za LRK.

(165)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav za celice se je v obravnavanem obdobju povečal za 186 %, kar se je pokazalo v povečanju tržnega deleža s približno 24 % leta 2009 na približno 36 % v OP. Tako kot za celice je Tajvan drugi največji izvoznik za LRK ter močno presega uvožene količine in tržne deleže iz drugih tretjih držav, vendar so te vrednosti še vedno nižje od tistih iz LRK.

(166)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav za rezine se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %, tržni delež pa s 13,4 % leta 2009 na 8,5 % v OP. Tajvan je za LRK tudi drugi največji izvoznik rezin. Raven uvoza in tržni delež Tajvana pa nista kazala bistvenega povečanja in sta v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni.

(167)

Uvozne cene tretjih držav za module, celice in rezine so bile v povprečju višje od povprečne cene na enoto kitajskega uvoza. Razpoložljive informacije v zvezi z uvozom iz Tajvana kažejo, da je bila povprečna uvozna cena modulov in rezin višja od povprečne kitajske uvozne cene modulov in rezin, medtem ko je bila povprečna uvozna cena celic v enakem razponu kot povprečna kitajska uvozna cena celic. Ker pa podrobne informacije o cenah posameznih vrst izdelkov niso bile na razpolago, se lahko primerjava cen na podlagi povprečij uporabi zgolj kot podatek, na podlagi katerega ni mogoče oblikovati nedvoumnih sklepov. Obseg uvoza celic iz Tajvana se je v celotnem obravnavanem obdobju stalno povečeval, zato se je tržni delež povečal za približno 14 odstotnih točk. Vendar je bil obseg uvoza izdelka v preiskavi kljub povečanju tržnega deleža na splošno nižji od tistega iz LRK, ravni cen v OP, razen za celice, pa so bile na splošno višje. Na podlagi tega je mogoče zlasti glede obsega uvoza in tržnih deležev iz drugih tretjih držav ter njihove ravni cen, ki so v povprečju podobne cenam industrije Unije ali višje od njih, začasno skleniti, da zaradi uvoza iz tretjih držav ni bila prekinjena vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

Tabela 12

Uvoz in tržni deleži iz drugih tretjih držav

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 108, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju za module povečala za 221 %, za celice za 87 % in za rezine za 29 %. Potrošnja je bila največja leta 2011 in se je zmanjšala v OP, vendar je še vedno ostala bistveno nad ravnijo na začetku obravnavnega obdobja leta 2009. Industrija Unije ni mogla imeti koristi od tega povečanja, saj se je v istem obdobju njen tržni delež za module zmanjšal z 19 % na 13 %, za celice z 68 % na 38 % in za rezine z 81 % na 59 %. Hkrati se je tržni delež LRK znatno povečeval do leta 2011 in v OP ostal stabilen na znatno visoki ravni, potrošnja pa se je zmanjševala. Ob upoštevanju dejstva, da je kljub zmanjšani potrošnji Unije v OP dampinški uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju ohranil (v primeru modulov) ali povečal (v primeru celic in rezin) svoj tržni delež v škodo industrije Unije, ni mogoče sklepati, da je bilo zmanjšanje potrošnje tolikšno, da je prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(169)

Na podlagi razpoložljivih informacij je težko ugotoviti, v kolikšni meri sheme podpore držav članic vplivajo na povpraševanje. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 171, dejansko obstajajo različne sheme podpore, medsebojni vpliv med njimi in povpraševanjem pa je zelo zapleten, zato je težko natančno določiti njihov učinek. Vendar razpoložljivi dokazi kažejo, da bo povpraševanje po sončni energiji obstajalo tudi brez shem podpore in se bo sčasoma celo povečalo, čeprav v manjši meri kot v povezavi s shemami podpore. V zvezi s tem je več strani trdilo, da je bila „pariteta omrežja“ (tj. stanje, ko so stroški proizvodnje sončne energije enaki stroškom proizvodnje konvencionalne energije) že dosežena ali skoraj dosežena v nekaterih regijah Unije. Teh trditev doslej ni bilo mogoče potrditi v okviru preiskave in bodo nadalje preiskane.

(170)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povezan z znižanji tarif za dovajanje toka, ki so jih uvedle države članice. Ta znižanja naj bi privedla do upada sončnih naprav in zmanjšanega povpraševanja po izdelku v preiskavi na trgu Unije, kar je povzročilo znatno škodo industriji Unije.

(171)

Države članice so v podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov uvedle tarife za dovajanje toka, obveznosti glede kvot s tržnimi zelenimi certifikati, investicijsko podporo in davčne olajšave. Nekatere države članice dodeljujejo tudi sredstva za podporo iz strukturnih skladov EU. Najpogostejši instrument podpore za sončno energijo so bile tarife za dovajanje toka. Analiza Komisije je bila v tej fazi osredotočena na to vrsto shem podpore.

(172)

Tarife za dovajanje toka so instrument finančne podpore, ki je namenjen doseganju obveznih nacionalnih ciljev za uporabo obnovljivih virov energije, kot je določeno v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Raven podpore in način učinkovanja tarif za dovajanje toka se razlikujeta glede na države članice. Tarife za dovajanje toka upravljavce omrežij obvezujejo, da sončno energijo kupijo po ceni, ki proizvajalcem sončne energije (običajno lastnikom sončnih naprav) zagotavlja povrnitev stroškov in razumno stopnjo donosa. Za tarife za dovajanje toka kot za druge sheme podpore v večini primerov velja nadzor državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU, ki zagotavlja, da proizvajalci električne energije ne prejemajo prekomernih nadomestil.

(173)

Kljub razlikam med državami je mogoče opaziti tri pojave v zvezi z razvojem tarif za dovajanje toka v Uniji: (i) znižanje stopenj tarif za dovajanje toka; (ii) popolna ukinitev sheme tarif za dovajanje toka (Španija) in (iii) uvedba pragov zmogljivosti („omejitev“) za naprave, upravičene do financiranja, in omejitev v zvezi z novo podprto zmogljivostjo, nameščeno v enem letu, na ravni države članice. V zvezi z omejitvami se zdi, da so te bile uvedene predvsem v letu 2012 in zato najverjetneje niso vplivale na potrošnjo v OP. Zato je bila analiza osredotočena na nedavno ukinitev tarif za dovajanje toka v Španiji in na znižanja stopenj tarif za dovajanje toka v večini držav članic. Proučeno je bilo, ali so ukinitev in znižanja vplivala na povpraševanje na trgu Unije in ali bi to lahko povzročilo znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s tem se je štelo, da je bil učinek razvoja tarif za dovajanje toka v zvezi s povpraševanjem modulov reprezentativen tudi za položaj glede celic in rezin. Dejansko se zaradi manjšega povpraševanja po modulih samodejno zmanjša tudi povpraševanje po celicah in rezinah, saj so te nujne za proizvodnjo modulov in se ne uporabljajo v drugih proizvodnih procesih.

(174)

Medtem ko je bila v preiskavi potrjena povezava med gibanjem tarif za dovajanje toka in potrošnjo, je bilo tudi ugotovljeno, da zmanjšanje potrošnje med letom 2011 in OP ni prispevalo k prekinitvi vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kakor je podrobno opisano v uvodni izjavi 163. Dejansko je preiskava pokazala, da se je položaj industrije Unije slabšal, vendar so proizvajalci izvozniki lahko ohranili visoke tržne deleže za module (80 %) ter celo nekoliko povečali tržne deleže za celice (z 22 % leta 2011 na 25 % v OP) in rezine (z 32 % leta 2011 na 33 % v OP). Poleg tega je treba omeniti, da se je v obravnavanem obdobju zaračunana povprečna cena industrije Unije za module znižala za 53 %, zlasti zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza in bistvenega cenovnega pritiska, ki ga je ta povzročil na trgu Unije. Zaradi tega izgube dobičkonosnosti, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati predvsem znižanju tarif za dovajanje toka.

(175)

Zato se prizna, da so tarife za dovajanje toka ustvarjale povpraševanje po sončni energiji in da so nedavne ukinitve tarif za dovajanje toka (kot na primer v Španiji) in znižanja v drugih državah članicah v OP zmanjšala potrošnjo izdelka v preiskavi, kar je morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar zmanjšanje potrošnje v OP ni bilo tolikšno, da bi prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(176)

Več strani je trdilo, da so zaradi znižanja tarif za dovajanje toka priložnosti za naložbe v sončno energijo neprivlačne za vlagatelje in da je zaradi tega manjše tudi povpraševanje po zadevnem izdelku v Uniji.

(177)

Preiskava je potrdila povezavo med stopnjami tarif za dovajanje toka in ravnijo naložb v sončno industrijo, pokazala pa je tudi, da so naložbe v sončno energijo manj odvisne v regijah z visoko izpostavljenostjo soncu, kjer je proizvodnja sončne energije učinkovitejša, in v regijah z visokimi cenami električne energije. Dejansko je preiskava pokazala, da se naložbe še vedno izvajajo (npr. v Španiji) kljub ukinitvi sheme tarif za dovajanje toka. Poleg tega je preiskava pokazala, da so priložnosti za naložbe v sončno energijo ostale privlačne tudi pri nižjih stopnjah tarif za dovajanje toka.

(178)

Na podlagi navedenega ni bilo mogoče nedvoumno skleniti, da so zaradi znižanja tarif za dovajanje toka naložbe v sončno energijo neprivlačne za vlagatelje in da to prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(179)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so morali proizvajalci Unije zaradi znižanja tarif za dovajanje toka znižati cene, da bi zagotovili nadaljnji interes vlagateljev v fotonapetostno energijo ter še naprej razvijali povpraševanje in rast.

(180)

Preiskava je pokazala, da je morala industrija Unije znižati cene predvsem zaradi pritiska dampinškega uvoza in ne zaradi znižanja tarif za dovajanje toka. Utemeljitev za to je dejstvo, da je do najznatnejšega znižanja cen industrije Unije prišlo v letih 2010 in 2011, torej pred večjimi znižanji tarif za dovajanje toka. Dejansko je morala industrija Unije nižati svoje cene na vedno nižjo stopnjo zaradi povečanja dampinškega uvoza iz LRK in posledičnega znatnega nelojalnega nižanja cen industrije Unije.

(181)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(182)

Na kratko, tarife za dovajanje toka so pomemben dejavnik pri razvoju fotonapetostnega trga v Uniji, obstoj teh tarif pa je vplival na razvoj potrošnje izdelka v preiskavi. Preiskava pa je pokazala tudi, da se kljub pomembnim znižanjem tarif za dovajanje toka potrošnja ni bistveno zmanjšala. Zato se začasno sklene, da razvoj tarif za dovajanje toka ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(183)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zmanjšanje finančne podpore, odobrene industriji Unije. V podporo tej trditvi so bile predložene informacije, ki temeljijo na subvencijah, odobrenih enemu od proizvajalcev Unije pred obravnavanim obdobjem (med letoma 2003 in 2006).

(184)

Na podlagi predloženih dokazov ni bila odkrita povezava med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in domnevno subvencijo, ki jo je v obdobju pred obravnavanim obdobjem prejel eden od proizvajalcev Unije. Poleg tega se informacije nanašajo na obdobje pred obravnavanim obdobjem, zato se zdi, da so nepomembne. Zato ni bilo mogoče ugotoviti povezave med domnevno subvencijo, ki jo je prejela industrija Unije, in povzročeno znatno škodo. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(185)

Zatrjeno je bilo, da je bil vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, presežna zmogljivost na trgu Unije in na globalnem trgu na splošno. Zatrjeno je bilo tudi, da je presežna zmogljivost na globalnem trgu privedla do sedanje konsolidacije industrije Unije in da je bila povzročena škoda posledica prevelikega števila proizvodnih obratov. Poleg tega je več zainteresiranih strani trdilo, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s samopovzročenim prekomernim povečanjem zmogljivosti industrije EU. Nasprotno pa so nekatere zainteresirane strani trdile, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dejstva, da industrija Unije ni izvedla potrebnih naložb v povečanje zmogljivosti.

(186)

Medtem ko je industrija Unije dejansko povečala svojo proizvodno zmogljivost, pa njen celotni obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju ni pokril povišanih stopenj potrošnje na trgu Unije. Povečanje proizvodne zmogljivosti industrije Unije je bilo torej razumno in je sledilo razvoju trga, tj. povečanju potrošnje. Zato ni mogoče šteti, da je to bil vzrok za povzročeno škodo.

(187)

Ob upoštevanju tega med preiskavo tudi ni bil potrjen argument, da industrija Unije ni vlagala v povečanje zmogljivosti. V nasprotju s tem in kakor je bilo že navedeno, pa je industrija Unije v obravnavanem obdobju postopoma povečevala zmogljivost in imela na voljo presežne zmogljivosti v celotnem obravnavanem obdobju, kar kaže na to, da bi lahko zadostila dodatnemu povpraševanju. Zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(188)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so bili udeleženci na trgu, tudi tisti v sektorjih višje ali nižje v prodajni verigi, v težkem položaju zaradi presežne zmogljivosti na globalnem trgu in posledične spremembe trga. V zvezi s tem je bilo zatrjeno, da je izdelek v preiskavi postal blago, za katerega posamezni proizvajalci ne morejo več določati cen, ampak na cene vplivata svetovna povpraševanje in ponudba. Zatrjeno je bilo tudi, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi takega položaja in ne zaradi dampinškega uvoza.

(189)

Preiskava je potrdila obstoj presežne zmogljivosti na globalnem trgu, ki izvira predvsem iz LRK. V zvezi s spremembo trga, zaradi katere naj bi izdelek v preiskavi domnevno postal blago, ta ne bi upravičevala nepoštenega določanja cen in nepoštenih trgovinskih praks. V zvezi s tem je treba opozoriti, da industrija Unije izdelek v preiskavi proizvaja in prodaja več kot 20 let, medtem ko se je industrija zadevnega izdelka v LRK razvila šele nedavno (približno sredi prejšnjega desetletja), in sicer predvsem zaradi privlačnosti tarif za dovajanje toka in drugih spodbud politike v Uniji ter posledičnega povečanja povpraševanja.

(190)

Na podlagi tega so bili argumenti zavrnjeni.

(191)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana z razvojem cen polisilicija, tj. glavne surovine za proizvodnjo rezin. Zatrjeno je bilo, da je industrija Unije sklepala dolgoročne dobavne pogodbe s fiksnimi cenami in zato v obravnavanem obdobju ni mogla imeti koristi od znižanja cen polisilicija.

(192)

Preiskava je odkrila, da so se cene polisilicija povišale leta 2008 in znova padle leta 2009 ter le počasi naraščale leta 2010 in na začetku leta 2011. V OP so cene znatno padle.

(193)

Preiskava je pokazala, da kljub temu, da je industrija Unije sklepala dolgoročne dobavne pogodbe, se je o pogojih teh pogodb večinoma ponovno pogajalo na podlagi gibanja cen polisilicija, pogodbene cene pa so dosegle raven, ki je bila blizu cenam na promptnem trgu ali včasih celo pod njimi.

(194)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so dolgoročne pogodbe za dobavo polisilicija morda prizadele nekaj določenih proizvajalcev Unije, vendar industrija Unije na splošno zaradi teh dolgoročnih pogodb ni utrpela škode in je lahko v celoti izkoristila znižanje cen polisilicija. Zato je bilo ugotovljeno, da dolgoročne pogodbe niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(195)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bil vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, visoka stopnja avtomatizacije proizvodnega procesa. Zatrjeno je bilo, da so bili mali proizvajalci v slabšem položaju v primerjavi z večjimi in vertikalno integriranimi proizvajalci ter da zato škode, ki so jo utrpeli ti proizvajalci, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu. V zvezi s tem je bilo tudi zatrjeno, da je industrija Unije v vsakem primeru na splošno majhna in zato ni mogla izkoristiti ekonomije obsega.

(196)

Preiskava je pokazala, da so imeli tudi mali proizvajalci na trgu Unije visoko avtomatizirane proizvodne procese, kar je imelo pozitiven učinek na proizvodne stroške. Večina proizvajalcev Unije se je specializirala za en del proizvodnega procesa (rezine, celice ali moduli), kar je povečalo njihovo konkurenčnost v zvezi s posebno vrsto izdelka, ki so ga proizvajali. Zato je bilo treba zavrniti argument, da je bil vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, vpliv visoke stopnje avtomatizacije.

(197)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je cenovni pritisk povzročil konsolidacijo industrije Unije, slednja pa je bila vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Preiskava pa je pokazala, da je bila konsolidacija prej posledica dampinškega uvoza. Ta stran niti ni predložila dokazov glede tega, v kolikšni meri bi lahko bil proces konsolidacije vzrok za povzročeno škodo.

(198)

Zatrjeno je bilo tudi, da je vzrok za povzročeno škodo pomanjkanje vertikalne integracije industrije Unije. Vertikalno integrirani proizvajalci bi morali v normalnih tržnih razmerah na splošno imeti več varnosti v zvezi z dobavno verigo. Preiskava pa je pokazala, da del industrije Unije, ki je bil vertikalno integriran, ni mogel v celoti izkoristiti prednosti vertikalne integracije, saj je bil cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza izjemno visok. Poleg tega industrija Unije, vključno z vertikalno integriranimi proizvajalci Unije, zaradi dampinškega uvoza ni mogla v celoti izkoristiti visokih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti, da bi dosegla ekonomijo obsega. Preiskava tudi ni odkrila korelacije med vertikalno integracijo in boljšimi stopnjami dobičkonosnosti, saj se je ta korelacija spremenila zaradi visokega cenovnega pritiska.

(199)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da industriji Unije primanjkuje tehničnih inovacij in naložb v novo tehnologijo. Vendar preiskava ni razkrila nobenih dejanskih dokazov, ki bi potrdili te trditve. Nasprotno, preiskava je pokazala, da je bila večina naložb industrije Unije namenjena novim strojem ter raziskavam in razvoju, med izdelki s celega sveta pa ni bilo pomembnih razlik v tehnologiji.

(200)

Poleg tega je ena zainteresirana stran trdila, da je vzrok za povzročeno znatno škodo slaba izvedba projektov (neuspeli projekti). V zvezi s tem je treba opozoriti, da ta argument ni bil utemeljen. Poleg tega bi se lahko prej štelo, da so neuspeli projekti posledica dampinškega uvoza. Argument je bilo treba zato zavrniti.

(201)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da industrija Unije ni mogla pravočasno racionalizirati svojih stroškov, da bi se odzvala na razvoj na svetovnem trgu. Druge strani so trdile, da so stroški dela in splošni stroški v Uniji višji kot v LRK.

(202)

Preiskava je pokazala, da so se stroški proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju stalno zniževali, razen za rezine, za katere so se stroški leta 2010 zmanjševali, leta 2011 in še v OP pa so se povečali in dosegli nekoliko višjo raven kot na začetku obravnavanega obdobja (glej uvodno izjavo 138). Produktivnost se je za module in celice povečala, za rezine pa zmanjšala. Kot je bilo omenjeno, industrija Unije zaradi povečanja dampinškega uvoza iz LRK in posledičnega znatnega cenovnega pritiska na trgu Unije ni mogla imeti koristi od zmanjšanja stroškov.

(203)

Omeniti je treba, da proizvajalci izvozniki v LRK nimajo primerjalnih prednosti v zvezi s surovinami (polisilicijem) in uporabljenimi stroji, saj so večinoma uvoženi iz Unije. Stroški dela in splošni stroški so v povprečju predstavljali manj kot 10 % celotnih stroškov za modul v OP in se zanje ne šteje, da so imeli pomembno vlogo.

(204)

Poleg tega je bilo zatrjeno, da so nekateri proizvajalci Unije nabavljali rezine, celice in/ali module v zadevni državi in jih nato prodali na trgu Unije kot svoje izdelke. Preiskava je pokazala, da je imel uvoz zadevnega izdelka iz industrije Unije v primerjavi s proizvodnjo Unije dopolnilni značaj in je bil njegov obseg omejen, zato zanj ne bi veljalo, da je prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(205)

Zato si je morala industrija Unije močno prizadevati za racionalizacijo svojih stroškov proizvodnje, da bi se prilagodila trendu nižanja cen uvoza iz LRK. Kljub prizadevanjem industrije Unije se ta racionalizacija stroškov ni mogla pokazati v prodajnih cenah zaradi znatnega nelojalnega nižanja cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(206)

Na tej podlagi je bilo treba vse navedene argumente zavrniti.

(207)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, konkurenca tankoslojnih fotonapetostnih izdelkov in drugih fotonapetostnih tehnologij, saj so te tehnologije medsebojno zamenljive in imajo enako končno uporabo.

(208)

Preiskava je pokazala, da se tankoslojni fotonapetostni izdelki izdelujejo iz drugačnih surovin in se zanje ne uporabljajo rezine iz kristalnega silicija. Na splošno imajo veliko manjši izkoristek pretvorbe in manjšo izhodno moč kot moduli iz kristalnega silicija. Posledično jih ni mogoče uporabljati na omejenih površinah, kot so strehe, torej niso povsem medsebojno zamenljivi z zadevnim izdelkom. Zato se kljub temu, da morda obstaja določena raven konkurence med tankoslojnimi izdelki in zadevnim izdelkom, ta konkurenca šteje za zanemarljivo.

(209)

Zato preiskava ni pokazala nobene povezave med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in konkurenco tankoslojnih fotonapetostnih in drugih fotonapetostnih tehnologij.

(210)

Na podlagi tega se ta argument zavrne.

(211)

Zatrjeno je bilo, da sta finančna kriza in gospodarska recesija negativno vplivali na dostop industrije Unije do finančnih sredstev in tako povzročili škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(212)

Zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala. Ker je sončna industrija kapitalsko intenzivna, je zmožnost zbiranja kapitala ključnega pomena. Gospodarska recesija je imela določen vpliv na položaj industrije Unije. Vendar je preiskava pokazala, da se je kljub rasti trga Unije med letoma 2009 in 2011 položaj industrije Unije poslabšal zaradi dampinškega uvoza iz LRK, ki je močno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Zato je bilo ugotovljeno, da je povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske okrepilo morebitne negativne učinke finančne krize in da je bil omejen dostop do finančnih sredstev v veliki meri posledica negativnih razmer na trgu, položaj in možnosti industrije Unije pa posledica dampinškega uvoza. Torej, čeprav je finančna kriza v določeni meri vplivala na položaj industrije Unije, ni mogla prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Argument je bil zato zavrnjen.

(213)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal, za module zlasti med letoma 2009 in 2011, za celice pa med letom 2009 in prvo četrtino leta 2012, in da je zaradi tega nastala znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije.

(214)

Vendar, kot je prikazano v spodnji preglednici, je obseg izvoza modulov ostal na visoki ravni kljub rahlemu zmanjšanju v OP, raven povprečnih cen pa je bila v OP višja od povprečnih stroškov za module v celotnem obravnavanem obdobju. Zato to ni mogel biti vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s celicami je obseg izvoza predstavljal le približno 12 % celotnega obsega proizvodnje celic. Zato je lahko to kljub nizkim cenam v OP imelo le omejen vpliv na položaj industrije Unije. Kot zadnje, v zvezi z rezinami je izvoz predstavljal približno 24 % celotnega obsega proizvodnje in podobno je lahko to kljub nizkim izvoznim cenam v OP imelo le omejen vpliv na položaj industrije Unije. Argumente v zvezi s tem je bilo treba zato zavrniti.

Preglednica 13-a

Moduli

Preglednica 13-b

Celice

Preglednica 13-c

Rezine

(215)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da vpliv izvoza industrije Unije ni bil tako velik, da bi prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je bilo treba argumente zainteresiranih strani v zvezi s tem zavrniti.

(216)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, odkritje nahajališč plina iz skrilavca v Uniji in da je možnost povečanja proizvodnje poceni plina iz skrilavca v Uniji zmanjšala javne in zasebne naložbe v projekte na področju obnovljive energije.

(217)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja izdelka v preiskavi v celotnem obravnavanem obdobju znatno povečevala, kot je že omenjeno v uvodni izjavi 108. Poleg tega preiskava ni razkrila nobenih dejanskih dokazov, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, nastala zaradi odkritja nahajališč plina iz skrilavca v Evropski uniji. Trditev je bila zato zavrnjena.

(218)

Ista stran je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica nizkih naložb v proizvodnjo sončne energije zaradi nizkih tržnih cen za emisijske kredite v zvezi s CO2 v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami.

(219)

Vendar ni bilo predloženih nobenih dokazov, prav tako pa preiskava ni razkrila dejanskih okoliščin, ki bi potrdile te trditve. Nasprotno, preiskava je pokazala, da se je potrošnja izdelka v preiskavi v obravnavanem obdobju znatno povečevala. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(220)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je znatna škoda, ki jo je utrpel vsaj en proizvajalec Unije, nastala zaradi napačnih upravnih odločitev. Te trditve so temeljile na letnih računovodskih izkazih in nekaterih informacijah iz pisma, ki ga je delničar družbe poslal drugim delničarjem.

(221)

Informacije iz dokumentacije niso pokazale, da je bila katera koli upravna odločitev zadevne družbe nenavadna ali nepremišljena ali da je vplivala na celotno industrijo Unije. Zato so bili argumenti v zvezi s tem zavrnjeni.

(222)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, nastala zaradi drugih vladnih politik, kot so politike na področju obnovljive energije, politike, namenjene spodbujanju inovacij, politike za skrajšanje upravnih postopkov, politike za spodbujanje trgovine in ureditve glede dostopa do omrežij, saj te politike koristijo proizvajalcem izvoznikom. Čeprav je res, da bi nekatere od navedenih politik lahko spodbudile uvoz iz drugih tretjih držav in splošno rast sončne industrije, pa bi te politike koristile tudi industriji Unije. Poleg tega te politike ne bi smele pomeniti, da bi uvoz v Unijo potekal po škodljivih dampinških cenah. Zato so bili argumenti v zvezi s tem zavrnjeni.

(223)

Preiskava je pokazala vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK. Drugi morebitni vzroki za škodo, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, potrošnja, tarife za dovajanje toka, druga finančna podpora, odobrena industriji Unije, presežna zmogljivost, vpliv cen surovin, samopovzročena škoda, konkurenca tankoslojnih izdelkov, finančna kriza in njeni učinki, izvoz industrije Unije, odkritje nahajališč plina iz skrilavca v Evropski uniji, upravne odločitve, sistemi Evropske unije trgovanja z emisijami in druge vladne politike, so bili analizirani in ugotovljeno je bilo, da nobeden ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(224)

Na podlagi zgornje analize, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo zato začasno sklenjeno, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(225)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje začasnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, družb na nabavnem in podrejenem trgu fotonapetostnega sektorja, uvoznikov, uporabnikov in potrošnikov zadevnega izdelka.

(226)

Po začetku preiskave se je javilo približno 150 gospodarskih subjektov. Posebni vprašalniki so bili poslani nepovezanim uvoznikom, gospodarskim subjektom, ki so višje v prodajni verigi, (vključno s proizvajalcem surovin in dobavitelji opreme za proizvodnjo izdelka v preiskavi), gospodarskim subjektom, ki so nižje v prodajni verigi, (vključno z razvijalci projektov in monterji) in organizaciji potrošnikov BEUC. Informacije so predložila tri združenja, ki so zastopala različne gospodarske subjekte (industrijo Unije, gospodarske subjekte, ki so višje ali nižje v prodajni verigi) v fotonapetostnem sektorju.

(227)

Industrija Unije je v OP neposredno zaposlovala približno 25 000 ljudi v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka.

(228)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da so številni kazalniki škode v obravnavanem obdobju kazali negativne trende. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo sodelujočih proizvajalcev Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Dejansko so proizvajalci modulov, celic in rezin v Uniji v letu 2011 in v OP poslovali z izgubo. Zato so morali nekateri proizvajalci Unije že zapreti svoje proizvodne obrate, medtem ko so se nekateri drugi soočili z nesolventnostjo. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(229)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev znova vzpostavili pravični pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s stroški proizvodnje in tako izboljšalo njeno dobičkonosnost. Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njen celoten finančni položaj. Poleg tega bi morala industrija Unije imeti boljši dostop do kapitala in možnost, da še naprej vlaga v raziskave in razvoj ter inovacije na fotonapetostnem trgu. Preiskava je pokazala tudi, da je mogoče ponovno začeti poslovne dejavnosti proizvajalcev Unije, ki so morali ustaviti proizvodnjo zaradi pritiska kitajskega uvoza. Na splošno bi bilo v tem scenariju zavarovanih obstoječih 25 000 delovnih mest industrije Unije (v OP), poleg tega pa bi obstajala tudi utemeljena možnost za nadaljnjo širitev proizvodnje in povečanje števila delovnih mest.

(230)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se nadalje poslabšala. To kratko- in srednjeročno ne bi bilo vzdržno. Poleg velikega števila proizvajalcev Unije, ki so že bili prisiljeni zapustiti trg, kot je opisano v uvodni izjavi 157, bi zato lahko postali nesolventni tudi drugi proizvajalci, kar bi lahko kratko- do srednjeročno privedlo do verjetnega prenehanja obstoja industrije Unije in posledičnega znatnega vpliva na obstoječa delovna mesta.

(231)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(232)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 12, je bilo trgovanje z zadevnim izdelkom glavna poslovna dejavnost samo enega od treh vzorčenih uvoznikov.

(233)

Predložen je bil argument, da bo uvedba ukrepov za zadevni izdelek negativno vplivala na poslovne dejavnosti uvoznikov. Prvič, uvedba dajatev ne bi smela povzročiti ukinitve celotnega uvoza iz LRK. Drugič, čeprav se lahko pričakuje, da bi uvedba ukrepov lahko imela negativen vpliv na finančni položaj uvoznikov, ki uvažajo samo iz LRK, bi se lahko uvozniki, ki uvažajo iz različnih držav, zaradi verjetnega povečanja uvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na druge vire dobave.

(234)

Zato se začasno sklene, da bi uvedba predlagane ravni ukrepov lahko imela določen negativen vpliv na položaj nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka.

(235)

Gospodarski subjekti, ki so višje v prodajni verigi, se večinoma ukvarjajo s proizvodnjo surovin ter proizvodnjo in inženiringom opreme za proizvajanje izdelka v preiskavi. Prejetih je bilo osem izpolnjenih vprašalnikov gospodarskih subjektov, ki so višje v prodajni verigi. Opravljena sta bila dva preveritvena obiska, in sicer pri proizvajalcu surovin in proizvajalcu proizvodne opreme.

(236)

Na splošno se je dejavnost osmih sodelujočih gospodarskih subjektov, ki so višje v prodajni verigi, v povezavi z izdelkom v preiskavi v OP spreminjala sorazmerno z njihovo celotno dejavnostjo in je le za eno sodelujočo družbo predstavljala 100 % njene dejavnosti, medtem ko se je pri ostalih družbah gibala med 6 % in 80 %. Dejavnost v zvezi z zadevnim izdelkom je v OP v povprečju predstavljala približno 41 % celotne dejavnosti sodelujočih gospodarskih subjektov, ki so višje v prodajni verigi. V smislu delovnih mest je osem sodelujočih gospodarskih subjektov, ki so višje v prodajni verigi, v OP zaposlovalo približno 4 200 ljudi. Dobičkonosnost se je glede na segment in posamezno družbo gibala od visokih stopenj do nekoliko negativne dobičkonosnosti. Preiskava je pokazala, da so navedeni gospodarski subjekti z negativno dobičkonosnostjo utrpeli škodo zaradi slabega položaja industrije Unije, saj so bile nekatere stranke, ki so jih izgubili, proizvajalci izdelka v preiskavi v Uniji, in zaradi zmanjšanja potrošnje.

(237)

Gospodarski subjekti Unije, ki so višje v prodajni verigi, so izdelke prodajali v Uniji, LRK in drugih tretjih državah. Povprečna porazdelitev prodaje je v OP ustrezala približno 20 % prodaje v Uniji, skoraj 50 % prodaje v LRK in približno 30 % prodaje v drugih tretjih državah.

(238)

Nekatere strani v sektorjih višje v prodajni verigi so trdile, da bi uvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na njihove poslovne dejavnosti, saj je LRK njihov glavni izvozni trg. Zatrjeno je bilo, da bi dajatve močno omejile uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo, zaradi česar bi LRK omejila uvoz polisilicija in proizvodne opreme iz Unije. Zato bi gospodarski subjekti Unije, ki so višje v prodajni verigi, domnevno morali zmanjšati svoje poslovne dejavnosti in število zaposlenih.

(239)

Najprej je treba opozoriti, da cilj dajatev ni odpraviti uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske, ampak ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje. Zato bi kitajski uvoz še naprej do določene mere oskrboval trg Unije, toda po poštenih cenah. Poleg tega je preiskava pokazala, da gospodarski subjekti Unije, ki so višje v prodajni verigi, delujejo globalno in so prisotni na različnih nacionalnih trgih, zato niso odvisni izključno od svojega izvoza v LRK. Zato je upravičeno domnevati, da bi na svetovnem fotonapetostnem trgu gospodarski subjekti Unije, ki so višje v prodajni verigi, verjetno lahko nadomestili morebitno zmanjšanje izvoza v LRK z izvozom na druge trge, za katere se glede na javno dostopne tržne raziskave pričakuje, da bodo rastli. V vsakem primeru se kitajski fotonapetostni trg že sooča z znatno presežno proizvodno zmogljivostjo, zato je vprašljivo, ali bi proizvajalci strojev v Uniji kratko- in srednjeročno lahko prodali več proizvodne opreme.

(240)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da vpliv protidampinških dajatev na proizvajalce strojev ne bi bil znaten, medtem ko bi lahko bil vpliv na dobavitelja surovin kratkoročno negativen zaradi morebitnega zmanjšanja njegove prodaje Kitajski.

(241)

Gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi, večinoma delujejo na področjih razvoja projektov, trženja in komunikacij ter montaže fotonapetostnih naprav. Prejetih je bilo 13 izpolnjenih vprašalnikov gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, vendar jih je bilo le sedem ustrezno izpolnjenih in primernih za smiselno oceno. Opravljena sta bila dva preveritvena obiska, in sicer v zvezi z razvojem fotonapetostnih projektov in montažo. Pri analizi izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je predložilo 36 sodelujočih nepovezanih uvoznikov, se je izkazalo, da bi bilo treba nekatere od njih dejansko obravnavati kot gospodarske subjekte, ki so nižje v prodajni verigi, saj je njihova glavna dejavnost montaža. Ta zadeva bo v nadaljnjem poteku preiskave dodatno preiskana.

(242)

Na splošno se dejavnost gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, v zvezi z izdelkom v preiskavi razlikuje v primerjavi z njihovo celotno dejavnostjo. V povprečju je v OP predstavljala 41 %. Povprečna dobičkonosnost sodelujočih gospodarskih subjektov v zvezi z izdelkom v preiskavi je bila 11 % v OP. V smislu delovnih mest je sedem sodelujočih gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, v OP zaposlovalo približno 550 ljudi.

(243)

Podan je bil argument, da protidampinški ukrepi niso v interesu Unije, saj bodo zvišali ceno modulov in tako končne uporabnike/potrošnike odvrnili od izdelave naprav. Tako bi imeli gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi, veliko manj naročil in bi morali zmanjšati svoje poslovanje. Ta ocena temelji na raziskavi podjetja Prognos o morebitnih izgubah delovnih mest, ki je bila predložena med preiskavo. Raziskava predvideva, da bo ogrožena velika večina delovnih mest na fotonapetostnem trgu Unije, če se dajatve uvedejo. V raziskavi je bila uporabljena ocena Evropskega industrijskega združenja za fotovoltaiko (European Photovoltaic Industry Association, EPIA), glede na katero je skupno število neposrednih delovnih mest v letu 2011 na vseh stopnjah fotonapetostnega trga Unije, vključno s proizvajalci, uvozniki in gospodarskimi subjekti v Uniji, ki so višje ali nižje v prodajni verigi, enako 265 000. V raziskavi podjetja Prognos, v kateri se je ocena skupnega števila delovnih mest na fotonapetostnem trgu za leto 2011 upoštevala kot izhodišče, je bilo ugotovljeno, da bo v treh letih izgubljenih do 242 000 od 265 000 delovnih mest, odvisno od ravni dajatev. Domnevno bo večina delovnih mest izgubljenih na podrejenem trgu, ki je po navedbah podjetja Prognos v letu 2011 zaposloval približno 220 000 ljudi.

(244)

Preiskava ni potrdila zgoraj navedenega scenarija in je pokazala, da je v letih 2011 in 2012 ter v OP na fotonapetostnem trgu Unije obstajalo veliko manjše število neposrednih delovnih mest.

(245)

Najprej je preiskava vzbudila dvom o točnosti skupnega števila neposrednih delovnih mest na fotonapetostnem trgu, kot ga je ocenilo Evropsko industrijsko združenje za fotovoltaiko. Med preveritvenim obiskom pri EPIA se je zlasti izkazalo, da so bili podatki, na katerih je temeljilo ugotovljeno število 265 000, nenatančni in niso omogočali takšne ugotovitve. Informacije, pridobljene med preveritvenim obiskom, dejansko kažejo, da bi pri številu neposrednih delovnih mest na fotonapetostnem trgu, izračunanemu za leto 2011, obstajala možnost do 20-odstotnega odstopanja. Poleg tega ocena vključuje zaposlenost v drugih evropskih državah zunaj Evropske unije ter zaposlenost v zvezi s tankoslojnim izdelkom, ki ne spada na področje te preiskave.

(246)

Tudi če se je za analizo učinka ukrepov uporabila prvotna ocena števila delovnih mest, je kljub tem dvomom treba opozoriti na naslednja dejstva. Ocena zajema delovna mesta na fotonapetostnem trgu v Evropi v letu 2011, ki so bila povezana z zelo visokim številom fotonapetostnih naprav v EU v navedenem letu (približno 20 GW). Smiselno je domnevati, da se je zaradi znižanja ravni naprav, ki je dosegla približno 17,5 GW v OP in 15 GW v letu 2012, zmanjšalo zlasti število delovnih mest na podrejenem trgu, ki so neposredno povezana z ravnijo naprav. Zato je javno dostopni strokovni tisk navajal, da se je v Nemčiji, ki je največji nacionalni trg, zaposlitev v fotonapetostnem sektorju med letoma 2011 in 2012 zmanjšala s 128 000 na 100 000, kar vključuje delovna mesta na strani proizvajalcev. Poleg tega je preiskava vzbudila resne dvome o tem, ali je številka vključevala samo delovna mesta s polnim delovnim časom, namenjena zgolj fotonapetostni industriji. Preiskava je tako razkrila, da je fotonapetostna dejavnost zlasti na podrejenem trgu (naprave) na splošno le del veliko širše poslovne dejavnosti, primarna poslovna dejavnost pa so ogrevalne, električne ali vodovodne napeljave itd.

(247)

Glede na zgoraj navedeno je verjetno, da bi uvedba ukrepov lahko privedla do zvišanja cen izdelka v preiskavi v Uniji in tako do kratkoročnega zmanjšanja števila montaž fotonapetostnih naprav. Kljub temu bi bila delovna mesta v tem delu trga negativno prizadeta le v omejenem obsegu, in sicer zaradi naslednjih dejstev. Prvič, dejavnost v zvezi s fotonapetostnimi napravami vsaj za nekaj monterjev pomeni le del njihovih poslovnih dejavnosti in je poleg tega sezonska. Zato bi morali imeti monterji možnost, da v razmerah zmanjšanega povpraševanja po fotonapetostnih napravah opravljajo druge dejavnosti. Ker so cilji v zvezi z obnovljivo energijo in energetsko učinkovitostjo, ki so bili dogovorjeni na ravni EU, pravno zavezujoči za države članice, je mogoče pričakovati, da se bo zaradi zmanjšanega povpraševanja po sončnih napravah povečalo povpraševanje po drugih oblikah obnovljive energije in energetske učinkovitosti. Mnogi od zaposlenih v sektorjih, ki so nižje v prodajni verigi, verjetno imajo potrebne veščine, da lahko izkoristijo povečano povpraševanje v teh sosednjih sektorjih. Drugič, glede na obstoječe dobičke na podrejenem trgu (glej uvodno izjavo 242) bi morali biti monterji sposobni prevzeti del zvišanja cen in tako omejiti vpliv na končne cene in na povpraševanje po fotonapetostnih napravah.

(248)

Neodvisno od uvedbe dajatev javno dostopne napovedi glede povpraševanja po fotonapetostnih napravah kažejo, da se bo povpraševanje v letu 2013 verjetno zmanjšalo, in sicer naj bi se letna raven naprav leta 2013 gibala med 9,8 GW in 16,5 GW, kar bi verjetno v vsakem primeru negativno vplivalo na število delovnih mest na podrejenem trgu.

(249)

Na koncu je treba omeniti, da bi se cene fotonapetostnih izdelkov verjetno v vsakem primeru zvišale, saj se zdi, da proizvodnja LRK, ki oskrbuje trg Unije, ustvarja velike izgube, kar je nevzdržen položaj.

(250)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da bi bil kratkoročni vpliv protidampinških dajatev na gospodarske subjekte, ki so nižje v prodajni verigi, v omejenem obsegu negativen zaradi večjega znižanja števila naprav kot v obratnem scenariju brez dajatev, ki so ga napovedala glavna raziskovalna središča, in v primeru, da gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi, ne bodo mogli prevzeti dajatev. Kljub morebitnemu zmanjšanju povpraševanja po fotonapetostnih napravah bi morali biti monterji sposobni opravljati druge dejavnosti, povezane z drugimi viri zelene energije ali s primarno poslovno dejavnostjo monterjev, kot je navedeno zgoraj.

(251)

Strani, ki neposredno zastopajo interese končnih uporabnikov, kot so zveze potrošnikov, niso predložile pripomb. V tem primeru se navajata dve vrsti končnih uporabnikov: potrošniki (gospodinjstva) in drugi končni uporabniki (npr. institucije, družbe). Preiskava je pokazala, da so samo približno četrtino obstoječih fotonapetostnih naprav v Uniji (tako imenovanih strešnih, manjših naprav) naročili potrošniki. Ostale naprave (talne, industrijske in komercialne naprave večjih velikosti) so naročili drugi končni uporabniki.

(252)

Več strani je trdilo, da bi v primeru, da se uvedejo protidampinške dajatve, zvišanje cen fotonapetostnih modulov prizadelo potrošnike. Medtem ko se lahko pričakuje, da se bodo cene fotonapetostnih modulov na trgu EU zaradi dajatev nekoliko zvišale, je verjetno, da bo to potrošnike in druge končne uporabnike prizadelo le v omejenem obsegu, saj je preiskava pokazala, da cena modula predstavlja do 50 % celotnih stroškov za fotonapetostno napravo. Glede na stopnje dobička, ki ga ustvarjajo razvijalci projektov in monterji, je smiselno domnevati, da bi lahko morebitno zvišanje cen modulov vsaj delno prevzeli in ga tako ublažili v korist potrošnikov. Na podlagi razpoložljivih dokazov se začasno ugotavlja, da bo ukrepe na predlagani ravni dajatev vsaj delno prevzela dobavna veriga in zato ne bodo nujno povzročili zvišanja cen za potrošnike na maloprodajni ravni.

(253)

Poleg tega je treba opozoriti, da bi v primeru, da se dajatve ne uvedejo, potrošniki zaradi verjetnega prenehanja obstoja industrije Unije v prihodnosti imeli samo en vir dobave modulov. V tem primeru bi kitajski proizvajalci izvozniki imeli možnost, da dodatno okrepijo svoj zelo močen položaj na trgu, kar bi lahko kratko- in srednjeročno povzročilo zvišanje cen v škodo potrošnikov/končnih uporabnikov. Kot je bilo omenjeno, bi se cene verjetno zvišale v vsakem primeru zaradi dejstva, da proizvodnja LRK ustvarja izgube.

(254)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da bi imela uvedba ukrepov na splošno omejen vpliv na potrošnike in druge končne uporabnike. To ni odvisno od vloge nacionalnih shem podpore pri spodbujanju povpraševanja po fotonapetostnih napravah, ki je omenjena v uvodni izjavi 182. Če se nacionalne sheme podpore prilagodijo višjim cenam sončnih plošč (z uvedbo višjih tarif za dovajanje toka), bi bilo mogoče povsem odpraviti vpliv na potrošnike.

(255)

Nekatere strani so trdile, da industrija Unije ni sposobna oskrbovati trg EU v potrebnih količinah, zato v primeru uvedbe protidampinških dajatev obstaja resna nevarnost pomanjkanja v EU, kar bi lahko povzročilo dodatno zvišanje cen zadevnega izdelka.

(256)

Preiskava je pokazala, da je ta argument neupravičen. Proizvodna zmogljivost industrije Unije je od leta 2009 preslabo izkoriščena. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti Unije za proizvodnjo modulov je bila v OP 41 %, dodatna neizkoriščena zmogljivost pa približno 5,7 GW; stopnja izkoriščenosti zmogljivosti Unije za proizvodnjo celic je bila 63 % z dodatno neizkoriščeno zmogljivostjo približno 1,2 GW in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti Unije za proizvodnjo rezin 55 % z dodatno neizkoriščeno zmogljivostjo približno 1,6 GW. Zato bi industrija Unije zaradi neizkoriščenih zmogljivosti lahko kratkoročno tekmovala za dodatni del trga. Smiselno je domnevati, da bo industrija Unije poleg tega srednjeročno razširila svoje proizvodne zmogljivosti, da bo lahko bolj izkoristila ekonomije obsega in omogočila nadaljnja znižanja cen. Poleg tega na svetu obstajajo tudi drugi viri dobave, ki so prisotni na trgu Unije in bodo lahko na njem tekmovali v primeru zmanjšanja uvoza kitajskih izdelkov. Preiskava je pokazala, da je bila obstoječa neizkoriščena zmogljivost proizvodnje zunaj EU, razen na Kitajskem, v OP za module 5,6 GW, za celice 6 GW in za rezine 6 GW. Zato se sklene, da je skupna neizkoriščena zmogljivost EU in tretjih proizvajalcev zunaj EU zadostna, da kratkoročno dopolni morebitno zmanjšanje kitajskega uvoza v primeru, da bo povpraševanje po fotonapetostnih napravah v EU skladno z napovedmi glavnih raziskovalnih središč, kot je EPIA, za leto 2013 (med 9,8 GW in 16,5 GW) in za leto 2014 (med 9 GW in 17,1 GW).

(257)

Nekatere strani so trdile tudi, da bo uvedba protidampinških dajatev na zadevni izdelek škodila razvoju fotonapetostnega trga v Evropi in da zato ciljev agende 2020 EU v zvezi z obnovljivimi viri energije in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v EU ne bo mogoče doseči.

(258)

Prvič, cilji za leto 2020 niso odvisni izključno od sončne energije. Enako pomembne so tudi druge zelene energije, kot so: energija vetra in biomase, vodna energija itd. Ker sončni energiji ni pripisan določen odstotek za cilje za leto 2020, se pričakuje, da nekoliko nižje število fotonapetostnih naprav ne bo povzročilo povečanja splošnih stroškov za agendo 2020. Poleg tega je cena sončnih plošč le eden od številnih dejavnikov, ki so bistvenega pomena za razvoj fotonapetostne industrije v Evropi. Enako pomembni so: ugodna pravni in finančni okvir na evropski in nacionalni ravni, boljši dostop do financiranja projektov na področju obnovljive energije ter naložbe v raziskave in razvoj. V zvezi s financiranjem naložb v sončno energijo bo uvedba dajatev izboljšala položaj industrije Unije in celotnega fotonapetostnega sektorja. Zato bo verjetno izboljšala tudi dostop do kapitala tako za industrijo Unije kot tudi za vlagatelje v fotonapetostni sektor. Končno je treba opozoriti, da cilj dajatev ni odpraviti kitajski uvoz, ampak ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco. Če se bo cena zadevnega izdelka zvišala, je na podlagi dokazov glede dobičkov, ustvarjenih na podrejenem trgu, mogoče domnevati, da bodo gospodarski subjekti na podrejenem trgu delno prevzeli zvišanje cene. Zato se cena modulov za končne uporabnike/potrošnike verjetno ne bo znatno povišala, povpraševanje po sončnih napravah pa bo mogoče ohraniti v napovedanem razponu.

(259)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da uvedba ukrepov na splošno ne bi znatno negativno vplivala na druge politike EU.

(260)

Splošni pozitivni učinki na industrijo Unije odtehtajo verjeten negativen vpliv na druge udeležence na fotonapetostnem trgu, vključno s potrošniki/drugimi končnimi uporabniki.

(261)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(262)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(263)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(264)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga ta industrija od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Zato se lahko na podlagi informacij iz pritožbe 10-odstotna stopnja prihodka od prodaje šteje za ustrezni minimum, za katerega bi lahko industrija Unije pričakovala, da ga bo dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza.

(265)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da se je stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije iz OP prištela zgoraj navedena 10-odstotna stopnja prihodka.

(266)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen in ustrezno prilagojena za stroške uvoza in carine, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v OP. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(267)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba začasne protidampinške ukrepe za uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom ali iz LRK ali ki so od tam poslani uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(268)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za družbe, ki so vzorčene ali sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

(269)

Za sodelujoče nevzorčene kitajske družbe iz Priloge je začasna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb.

(270)

Predlagane stopnje začasnih protidampinških dajatev so:

(271)

Navedeni protidampinški ukrepi se začasno določijo v obliki dajatev ad valorem.

(272)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, tj. navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s posameznimi navedenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(273)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (8) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(274)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(275)

Kot je navedeno v oddelku 5 obvestila o začetku, Komisija trenutno presoja, ali je vse zadevne izdelke, izvožene iz LRK, mogoče šteti za izdelke s poreklom iz LRK. To je zlasti pomembno v primeru modulov, ki lahko vključujejo sestavne dele iz različnih držav. V skladu s členom 1(3) osnovne protidampinške uredbe je država izvoznica dampinškega izdelka lahko posredniška država. Opozoriti je treba tudi, da se pritožba nanaša na uvoz iz LRK, vendar ne navaja njegovega porekla. Poleg tega izsledki protidampinških in izravnalnih preiskav, ki so jih izvedle ZDA v zvezi z istim izdelkom, uvoženim iz LRK, poudarjajo zapletenost proizvodnih in montažnih postopkov, ki lahko dodelijo status porekla ali ne (9). Na podlagi teh ugotovitev in brez poseganja v sklep, ki bo sprejet v zvezi s temi zadevami v zaključni fazi, se šteje za primerno, da se morajo začasni ukrepi uporabljati za izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslan, razen če se izdelek šteje za izdelek v tranzitu v smislu člena V GATT.

(276)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (3), je Komisija z Uredbo (EU) št. 182/2013 določila, da je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslan, registrirati. To je storila zaradi morebitne retroaktivne uporabe protidampinških in izravnalnih ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe in členom 16(4) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna protisubvencijska uredba“) (10).

(277)

V zvezi s to protidampinško preiskavo in glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba registracijo uvoza za namene protidampinške preiskave v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe ukiniti.

(278)

V zvezi z vzporedno protisubvencijsko preiskavo, ki jo je začela Komisija v skladu s členom 10 osnovne protisubvencijske uredbe z obvestilom, ki je bilo 8. novembra 2012 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije  (11), se mora registracija uvoza nadaljevati v skladu s členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe.

(279)

V tej fazi postopka ni mogoče sprejeti odločitve glede morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov.

(280)

Glede na izjemne okoliščine tega postopka, predvsem ker zadeva izdelek na tržišču, ki kratkoročno zahteva stabilno ponudbo, se šteje, da je postopna uvedba začasnih protidampinških ukrepov primerna. Proizvajalci Unije kratkoročno ne morejo zagotoviti ustreznih količin, ki bi bile potrebne, če bi raven uvoza padla zaradi ukrepov predvsem zato, ker je bila industriji Unije v OP povzročena škoda zaradi nepoštenih trgovinskih praks zadevne države. Postopna uvedba protidampinške dajatve bo industriji Unije omogočila, da v kratkem roku poveča svojo ponudbo. Poleg tega bo zadevni izdelek še naprej dostopen v količinah, ki ustrezajo povpraševanju, če bo industrija Unije imela na voljo dodaten čas, da poveča raven svoje proizvodnje. Zato se šteje, da je uvedba dajatev v dveh korakih primerna.

(281)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz Uredbe, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatve iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatve morda treba ponovno proučiti –

—

sončni napajalniki, ki so sestavljeni iz manj kot šest celic, so prenosni in z električno energijo napajajo naprave ali baterije,

—

tankoslojni fotonapetostni izdelki,

—

fotonapetostni izdelki na osnovi kristalnega silicija, ki so trajno vgrajeni v električne naprave, kadar funkcija električnih naprav ni proizvodnja električne energije in kadar se te električne naprave napajajo z električno energijo, ki jo proizvedejo integrirane fotonapetostne celice na osnovi kristalnega silicija.

(i)

od začetka veljavnosti te uredbe do 5. avgusta 2013:

(ii)

od 6. avgusta 2013:

1.

Vstavita se nov razdelek G in nova uvodna izjava 22:

„G.   UKINITEV REGISTRACIJE ZARADI ZAŠČITE PROTI DAMPINŠKEMU UVOZU

2.

V členu 1(1) se besede „členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in“ črtajo.