(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 29. avgusta 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije („zadevni državi“) v Unijo.

(2)

Preiskava se je začela na podlagi pritožbe, ki jo je 17. julija 2012 vložil Evropski odbor za biodizel („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 60 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je 30. januarja 2013 z Uredbo Komisije (EU) št. 79/2013 z dne 28. januarja 2013 (3) uvedla registracijo za uvoz istega izdelka s poreklom iz zadevnih držav.

(4)

Komisija je 10. novembra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4), napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije v Unijo ter začela ločeno preiskavo.

(5)

Preiskava dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2009 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v Argentini in Indoneziji, znane uvoznike, dobavitelje, distributerje, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe Argentine in Indonezije. V obvestilu o začetku so bile vse zadevne strani pozvane, da vzpostavijo stik s Komisijo in se javijo.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Svoja stališča so predstavili pritožnik, proizvajalci izvozniki v Argentini in Indoneziji, uvozniki ter organi Argentine in Indonezije. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Ker lahko preiskava vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov v Argentini in Indoneziji, nepovezanih uvoznikov v Uniji in proizvajalcev Unije ter da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku objavila, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izbrala vzorec in ustrezno omejila število proizvajalcev izvoznikov v Argentini in Indoneziji, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v Argentini pozvani, da se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(11)

Deset proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Pri tem sta dve družbi navedli, da v OP nista izvažali v Unijo (oziroma nista proizvajali).

(12)

Preostalih osem (skupin) proizvajalcev izvoznikov je predstavljalo celoten obseg izvoza v Unijo v OP.

(13)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Po poročanju osmih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave (12) je izbrani vzorec predstavljal 86 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(14)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki, združenjem argentinskih proizvajalcev in argentinskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca, pri čemer ni bilo nobenih pripomb.

(15)

Nobena argentinska družba, ki ni bila vključena v vzorec, ni zahtevala individualne preiskave v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v Indoneziji pozvani, da se ji javijo in sporočijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(17)

Osem proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je sporočilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Pri tem so tri družbe navedle, da v OP niso izvažale v Unijo.

(18)

Preostalih pet (skupin) proizvajalcev izvoznikov je predstavljalo celoten obseg izvoza v Unijo v OP.

(19)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Po poročanju petih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave (18) je izbrani vzorec predstavljal 99 % skupnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP.

(20)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in indonezijskimi organi opravljena posvetovanja, pri čemer ni bilo nobenih pripomb.

(21)

Nobena indonezijska družba, ki ni bila vključena v vzorec, ni zahtevala individualne preiskave v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, da se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku. Vendar v tej preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(23)

Komisija je v obvestilu o začetku objavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je vseboval osem proizvajalcev Unije, ki so bili znani Komisiji pred začetkom preiskave kot proizvajalci biodizla. Komisija je vzorec izbrala na podlagi obsega proizvodnje, obsega prodaje in zemljepisne lege. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo 27 % proizvodnje Unije.

(24)

Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, da izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Po objavi predlaganega vzorca sta dve družbi, ki naj bi bili vzorčeni, prekinili sodelovanje, nadomestili pa sta ju drugi dve družbi. Industrija Unije je tudi komentirala, da bi zaradi velikega števila malih in srednje velikih podjetij, ki proizvajajo biodizel, vsaj eno od njih moralo biti vključeno v vzorec. Ta zahtevek je bil sprejet.

(25)

Šteje se, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(26)

Vprašalniki so bili poslani trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali skupinam proizvajalcev v Argentini, štirim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali skupinam proizvajalcev v Indoneziji ter osmim vzorčenim proizvajalcem Unije.

(27)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od sedmih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev v Argentini in Indoneziji, osmih vzorčenih proizvajalcev Unije in treh uporabnikov.

(28)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(29)

Zadevni izdelek so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, v čisti obliki ali mešanici, s poreklom iz Argentine in Indonezije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 , ex 1518 00 91 , ex 1518 00 95 , ex 1518 00 99 , ex 2710 19 43 , ex 2710 19 46 , ex 2710 19 47 , 2710 20 11 , 2710 20 15 , 2710 20 17 , ex 3824 90 97 , 3826 00 10 in ex 3826 00 90 („zadevni izdelek“, splošno znan kot „biodizel“).

(30)

Preiskava je pokazala, da se v Argentini proizvaja izključno biodizel „metil ester iz sojinega olja“ (SME), pridobljen iz sojinega olja, in da je biodizel, ki se proizvaja v Indoneziji, izključno „metil ester iz palmovega olja“ (PME), pridobljen iz palmovega olja, medtem ko je biodizel, proizveden v Uniji, predvsem „metil ester iz oljne ogrščice“ (RME), vendar tudi iz drugih surovin, vključno z odpadnimi olji in deviškimi olji.

(31)

SME, PME in RME spadajo v kategorijo metil estrov maščobnih kislin (FAME). Izraz „ester“ se nanaša na transesterifikacijo rastlinskih olj, natančneje na združitev olja z alkoholom, s čimer se ustvari biodizel, kot stranski produkt pa glicerin. Izraz „metil“ se nanaša na metanol, tj. najbolj običajen alkohol, ki se uporablja v tem procesu.

(32)

Biodizla SME in PME bi se lahko uporabila v čisti obliki, vendar sta pred uporabo v Evropski uniji običajno zmešana drug z drugim ali z RME. SME se meša s PME zato, ker SME v čisti obliki ne izpolnjuje evropskega standarda EN 14214, kar zadeva jodovo in cetansko število. Razlog za mešanje PME (in SME) z RME je, da imata PME in SME višjo sposobnost filtra (Cold Filter Plugging Point – CFPP) kot RME in zato njuna uporaba v čisti obliki v zimskih mesecih v mrzlih območjih Evropske unije ni primerna.

(33)

Mešanice biodizlov in mineralnega dizla se končno uporabljajo v sektorju prevoza kot goriva za dizelske motorje cestnih vozil, kot so avtomobili, tovornjaki in avtobusi, ter tudi za vlake. Biodizli v čisti obliki ali kot mešanica z mineralnimi dizli se lahko uporabljajo tudi kot gorivo za ogrevanje v domačih, komercialnih ali industrijskih kotlih ter kot gorivo generatorjev za proizvodnjo električne energije.

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Argentine in Indonezije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(35)

En indonezijski proizvajalec je zahteval, da se frakcionirani metil estri izločijo iz obsega izdelkov, ki jih zadeva postopek. Frakcionirana destilacija metil estrov maščobnih kislin jih loči na sestavine z različnimi kemičnimi značilnostmi za različne končne uporabe. Trdili so, da frakcionirani metil estri, ki jih je družba proizvedla in izvozila v EU, niso bili biodizel in se niso uporabljali za gorivo, temveč druge industrijske uporabe. Trdili so tudi, da je bila surovina, ki se je uporabljala za navedene frakcionirane metil estre, kokosovo olje ali olje iz palmovih jeder in ne surovo palmovo olje, ki se običajno uporablja za izdelavo biodizla v Indoneziji.

(36)

Frakcionirani metil estri so vključeni v opis izdelka zadevnega izdelka, saj so metil estri maščobnih kislin in so izdelani iz surovin, ki se uporabljajo za izdelavo biodizla. Čeprav sami po sebi ne izpolnjujejo evropske norme (EN 14214), se lahko mešajo z drugimi biodizli, da se ustvari mešanica, ki izpolnjuje normo. Popolnoma enako je pri biodizlu iz metil estra iz palmovega olja, ki sam po sebi brez mešanja ne izpolnjuje evropske norme. Zato se ta argument zavrne.

(37)

Vendar je en evropski uvoznik metil estra maščobnih kislin na podlagi olja iz palmovih jeder iz Indonezije za svoj uvoz, ki ni bil namenjen uporabi za gorivo, temveč za predelavo v nenasičen maščobni alkohol, zahteval oprostitev carine zaradi posebne uporabe.

(38)

Oprostitev carine zaradi posebne uporabe je shema, ki jo upravljajo nacionalne carinske uprave in po kateri so dajatve, ki se plačajo na uvoz, predmet oprostitve na podlagi končne certificirane uporabe uvoženih surovin. Shema je določena v določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti (6).

(39)

Navedeni zahtevek se bo obravnaval v končni fazi preiskave, ko bo Komisija prejela pripombe zainteresiranih strani o tem, ali bi bilo treba temu zahtevku ugoditi v zvezi z uvozom metil estra maščobnih kislin na podlagi olja iz palmovih jeder za uporabo kot negorivo. V pripombah bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali se lahko navedena oprostitev uporabi za izogibanje morebitno uvedenim dokončnim dajatvam, in učinek na uvoz biodizla za uporabo kot negorivo iz držav, v katerih ukrepi že veljajo.

(40)

Komisija je najprej pri vsakem vzorčenem proizvajalcu izvozniku proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam v Argentini reprezentativen, tj. ali je celoten obseg navedene prodaje v OP predstavljal najmanj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je celoten obseg navedene prodaje posameznih vzorčenih družb ali skupin družb v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo.

(41)

Komisija je nato za posamezne vzorčene družbe ali skupine družb opredelila tiste vrste izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu in so bile enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(42)

Za vsako vrsto izdelka, ki jo je posamezna vzorčena družba ali skupina družb prodala na domačem trgu in za katero se je izkazalo, da je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodano za izvoz v Unijo, se je proučilo, ali je bila domača prodaja v zadostni meri reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za reprezentativno v zadostni meri, če je celotni obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo.

(43)

Zato je Komisija za posamezne vzorčene družbe ali skupine družb ocenila, ali se je domača prodaja podobnega izdelka izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil za posamezno vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(44)

Preiskava je pokazala, da argentinski trg močno ureja država. Mešanje fosilnega dizla in biodizla je v Argentini obvezno (7 % biodizla v OP). Celotna količina biodizla, ki je potrebna za izpolnitev navedene zahteve glede mešanja, je razporejena prek dodelitve kvot med izbrano število argentinskih proizvajalcev biodizla. Da naftne družbe izpolnijo zahtevo glede obveznega mešanja, morajo biodizel kupiti od navedenih argentinskih družb, ki proizvajajo biodizel. Ceno določi država, objavi pa argentinsko ministrstvo za energijo. V OP se je ta državno določena referenčna cena izračunala z zapleteno formulo, ki je upoštevala stroške proizvodnje (surovine, prevoz in druge stroške) in zagotovila doseganje določenega zneska dobička. Parametri, ki so se uporabili pri določanju referenčne cene, so se določili na podlagi ocenjenih stroškov najbolj neučinkovitega proizvajalca v najbolj oddaljenem območju države in so argentinskim proizvajalcem zagotovili znatno dobičkonosnost.

(45)

Za domačo prodajo se pod temi pogoji ni štelo, da je bila izvedena v običajnem poteku trgovine, pri čemer je bilo treba v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe začasno konstruirati normalno vrednost podobnega izdelka, in sicer tako, da so se lastnim proizvodnim stroškom družbe v OP prišteli nastali prodajni, splošni in administrativni stroški ter razumna stopnja dobička. Pritožniki so trdili, da sistem diferencialnega izvoznega davka v Argentini znižuje ceno soje in sojinega olja, kar izkrivlja stroške proizvajalcev biodizla. Komisija v tej fazi nima dovolj informacij, da bi sprejela odločitev o najustreznejšem načinu za obravnavo te trditve. Vprašanje, ali taki stroški ustrezno izražajo stroške, povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka, se bo zato dodatno proučilo v končni fazi in tudi v tekoči protisubvencijski preiskavi.

(46)

Komisija je ob upoštevanju prevladujočih razmer na trgu, kot je opisano v uvodni izjavi (44), menila, da zneska za dobiček ni bilo mogoče utemeljiti na dejanskih podatkih vzorčenih družb. Zato je bil znesek za dobiček, uporabljen pri konstrukciji normalne vrednosti, določen v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na podlagi razumnega zneska dobička, ki bi ga lahko dosegla mlada in inovativna kapitalsko intenzivna industrija te vrste pod normalnimi pogoji konkurence na prostem in odprtem trgu, in sicer je znašal 15 % na podlagi prihodkov od prodaje.

(47)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(48)

Če se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(49)

Če je izvoz v Unijo potekal prek povezanih trgovskih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene določene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri je bil uvožen izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V takih primerih so se izvedle prilagoditve za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter zadevne dobičke. Za ta izračun se je štela za razumno stopnja dobička v višini 5 % na podlagi prihodkov od prodaje.

(50)

Normalna vrednost in izvozna cena vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna.

(51)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(52)

Na podlagi tega so se v vseh primerih, kadar je bil dokazan vpliv na primerljivost cene, izvedle prilagoditve za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, druge dodatne stroške, izvozne dajatve in provizije.

(53)

Kadar je izvoz v Unijo potekal prek povezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Unije, je Komisija proučila, ali bi bilo morda treba take povezane trgovce obravnavati kot oddelek za izvoz proizvajalca izvoznika ali kot agenta, ki dela na podlagi provizije.

(54)

Ena trgovska družba je bila tesno povezana s proizvajalcem izvoznikom in jo je slednji v celoti upravljal, ni imela nobene pogajalske moči ali vpliva na cene ali dobavne pogoje in je trgovala izključno z izdelki, ki jih je izdeloval proizvajalec izvoznik v Argentini. Zato se je obravnavala kot oddelek za izvoz zadevnega proizvajalca izvoznika in prilagoditev za provizijo se ni izvedla. Druga trgovska družba s sedežem zunaj EU je bila po ugotovitvah manj povezana s proizvajalcem izvoznikom v Argentini, ki je tudi ni upravljal, in je trgovala s številnimi drugimi izdelki, ki so jih izdelovali drugi proizvajalci. V navedenem primeru se je štelo, da je trgovska družba izvajala podobne funkcije kot trgovec, ki dela na podlagi provizije. Zato so bile izvozne cene prilagojene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, da se je upošteval nominalni pribitek, ki ga prejme trgovec.

(55)

Dejanska razlika med prodajnimi cenami, ki jih proizvajalec izvoznik v Argentini zaračuna povezanemu trgovcu, in prodajnimi cenami, ki jih povezani trgovci zaračunajo prvi neodvisni stranki v EU, se ni uporabila za izračun prilagoditve. Prilagoditev se je izračunala na podlagi prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov povezanega trgovca ter razumnega zneska dobička. Za dejanski dobiček družbe se zaradi narave razmerja ni štelo, da je zanesljiv.

(56)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike se je tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(57)

Tehtana povprečna stopnja dampinga je bila za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila ugotovljena na podlagi stopenj, ki so se ugotovile za tri vzorčene proizvajalce izvoznike.

(58)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Argentine je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu. Ker je bila raven sodelovanja zelo visoka pri 100 % celotnega izvoza v Unijo v OP, je bila preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v Argentini, določena na ravni, ki je ustrezala tisti, ugotovljeni za sodelujočega proizvajalca izvoznika v vzorcu z najvišjo stopnjo dampinga.

(59)

Na ta način ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Stopnja dampinga

(60)

Komisija je najprej pri posameznih vzorčenih proizvajalcih izvoznikih proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam v Indoneziji reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje v OP predstavljal najmanj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja reprezentativna le pri dveh proizvajalcih izvoznikih, sicer pa ne.

(61)

Za proizvajalce izvoznike z globalno reprezentativnostjo je Komisija pozneje opredelila vrste izdelka, prodane na domačem trgu, ki so bile enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(62)

Za navedene enake ali primerljive vrste izdelka je bilo proučeno, ali je domača prodaja v zadostni meri reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za reprezentativno v zadostni meri, če je celotni obseg navedene vrste izdelka proizvajalcev izvoznikov, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvožene v Unijo. Za proizvajalce izvoznike z globalno reprezentativnostjo se na domačem trgu ni ugotovila nobena reprezentativna prodaja ali sploh nobena prodaja vrste izdelka, ki je bila izvožena.

(63)

Zato je bila za vse proizvajalce izvoznike začasno konstruirana normalna vrednost podobnega izdelka v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, in sicer tako, da so se lastnim proizvodnim stroškom družbe v OP prišteli prodajni, splošni in administrativni stroški ter razumna stopnja dobička. Pritožniki so trdili, da sistem diferencialnega izvoznega davka v Indoneziji znižuje ceno palmovega olja, kar izkrivlja stroške proizvajalcev biodizla. Komisija v tej fazi nima dovolj informacij, da bi sprejela odločitev o najustreznejšem načinu za obravnavo te trditve. Vprašanje, ali taki stroški ustrezno izražajo stroške, povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka, se bo zato dodatno proučilo v končni fazi in tudi v tekoči protisubvencijski preiskavi.

(64)

Preiskava je pokazala, da indonezijski domači trg biodizla močno ureja država. Naftna in plinska družba Pertamina, ki je v celoti v lasti države, je daleč največja družba, ki posluje na domačem trgu (več kot 90 % nakupov domačega biodizla od vzorčenih proizvajalcev). Družba Pertamina po pooblastilu države biogoriva meša s fosilnimi gorivi, ki se prodajajo na njenih bencinskih črpalkah. Indonezijsko ministrstvo za trgovino vsak mesec upravno določi tako imenovano „ceno HPE (ali preverjeno ceno izvoza)“, ki je referenčna cena za izračun mesečne stopnje izvoznih dajatev. Družba Pertamina kupuje biodizel na stopnji cene HPE, ki jo določi indonezijska vlada.

(65)

Pod temi pogoji ni bilo mogoče, da bi znesek dobička temeljil na dejanskih podatkih vzorčenih družb, saj se za domačo prodajo ne šteje, da se izvaja v običajnem poteku trgovine. Zato je bil znesek za dobiček, uporabljen pri konstrukciji normalne vrednosti, določen v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na podlagi razumnega zneska dobička, ki bi ga lahko ustvarila mlada in inovativna kapitalsko intenzivna industrija te vrste pod normalnimi pogoji konkurence na prostem in odprtem trgu, in sicer je znašal 15 % na podlagi prihodkov od prodaje.

(66)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(67)

Če se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(68)

Kadar je uvoz v Unijo potekal prek povezanih trgovskih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene določene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri je bil uvožen izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V takih primerih so se izvedle prilagoditve za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, stopnja dobička v višini 5 % na podlagi prihodkov od prodaje pa se je štela za razumno.

(69)

Premije, ki se v eni državi članici zaračunavajo strankam, ki so si po nakupu biodizla prizadevale za ugodnosti iz veljavnega regulativnega okvira „dvojnega štetja“ biodizla (7), se niso štele za del izvozne cene. Take premije niso povezane z zadevnim izdelkom kot takim, temveč z zagotavljanjem dokumentov povezanega izvoznika, da se pridobi državni certifikat, s katerim lahko stranka povezanega uvoznika izpolni potrebne pogoje za mešanje le polovične količine biodizla (če se ta biodizel lahko šteje „dvojno“).

(70)

Normalna vrednost in izvozna cena vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna.

(71)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(72)

Na podlagi tega so se v vseh primerih, kjer je bil dokazan vpliv na primerljivost cene, izvedle prilagoditve za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza, zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, druge dodatne stroške, stroške za kredite, izvozne dajatve, pristojbine za raziskave, bančne stroške in provizije.

(73)

Če je uvoz v Unijo potekal prek povezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Unije, je Komisija proučila, ali bi bilo morda treba take povezane trgovce obravnavati kot oddelek za izvoz proizvajalca izvoznika ali kot agenta, ki dela na podlagi provizije.

(74)

Za eno družbo ali skupino družb se je ugotovilo, da je s povezano trgovsko družbo v zameno za provizijo sklenila pogodbo za trgovanje med drugim tudi z biodizlom. V tem primeru se je štelo, da bi bilo treba povezanega trgovca obravnavati kot agenta, ki dela na podlagi provizije, zato so bile izvozne cene prilagojene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, da se je upošteval pribitek, ki ga prejme trgovec.

(75)

Pri enem proizvajalcu izvozniku je bil zadevni izdelek (PME), preden je bil prodan prvi neodvisni stranki, zmešan z RME. Zato se je v skladu s členom 2(10)(a) izvedla prilagoditev za razlike v fizikalnih lastnostih zadevnega izdelka.

(76)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike se je tehtana povprečna normalna vrednost posamezne vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(77)

Tehtana povprečna stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, brez upoštevanja stopnje proizvajalca izvoznika s stopnjo dampinga nič.

(78)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indonezije je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu. Ker je bila raven sodelovanja zelo visoka pri 99 % celotnega izvoza v Unijo v OP, je bila preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v Indoneziji, določena na ravni, ki je ustrezala tisti, ugotovljeni za sodelujočega proizvajalca izvoznika v vzorcu z najvišjo stopnjo dampinga.

(79)

Na ta način ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so naslednje:

Stopnja dampinga

(80)

Podobni izdelek izdeluje 254 proizvajalcev v Uniji. Ti proizvajalci v smislu člena 4(1) osnovne uredbe sestavljajo industrijo Unije in se bodo v nadaljnjem besedilu imenovali „industrija Unije“.

(81)

Prejete so bile trditve, da je bilo znatno število velikih proizvajalcev Unije povezano z izvozniki v Argentini in/ali so uvažali biodizel iz Argentine, zato bi jih bilo treba izključiti iz opredelitve industrije Unije.

(82)

Po preiskavi so bile tri družbe izključene iz opredelitve industrije Unije, ker so bile odvisne od uvoza iz zadevnih držav, za katere je uvoz predstavljal 63 %, 85 % oziroma 71 % lastne proizvodnje v OP. Drugi dve družbi sta bili izključeni, ker v OP nista proizvajali biodizla. V spodnjih oddelkih se niso uporabili nobeni podatki navedenih družb. Začasno se je sklenilo, da za izključitev drugih proizvajalcev Unije iz opredelitve industrije Unije ni bilo razlogov.

(83)

Za določitev celotne proizvodnje Unije za OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, zbranimi od proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave in po njem. Na podlagi teh informacij je bilo ugotovljeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 9 052 871 ton. Kot je navedeno zgoraj, je bilo v vzorcu izbranih osem proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 27 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(84)

Potrošnja Unije je bila ugotovljena na podlagi obsega celotne proizvodnje Unije vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije, pri čemer se je odštel njihov izvoz in prištel uvoz iz Argentine in Indonezije ter uvoz iz drugih tretjih držav.

(85)

Obseg uvoza iz Argentine in Indonezije je temeljil na podatkih Eurostata za različne oznake KN, pod katere je bil uvrščen izdelek.

(86)

Na podlagi navedenega se je potrošnja biodizla v Uniji med letom 2009 in koncem OP povečala za 5 %.

(87)

Kot je določeno v členu 3(4) osnovne uredbe, se ocena učinka uvoza iz dveh držav lahko kumulativno izvede le, če sta izpolnjena dva pogoja.

(88)

Prvi pogoj je, da je stopnja dampinga v zvezi z uvozom iz obeh držav večja od stopnje de minimis in da obseg uvoza ni zanemarljiv. Stopnja ugotovljenega dampinga v zvezi z uvozom iz Argentine in Indonezije je bila nad pragom de minimis, kakor je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in obseg uvoza iz obeh zadevnih držav v smislu člena 5(7) osnovne uredbe ni bil zanemarljiv, saj sta njuna tržna deleža v OP znašala 10,8 % oziroma 8,5 %.

(89)

Drugi pogoj je, da si uvoženi izdelki med seboj konkurirajo in da konkurirajo podobnemu izdelku Unije. Uvoz biodizla iz Argentine in Indonezije je mešanica z mineralnim dizlom istih trgovskih družb in se prodaja strankam v vsej Uniji, pri čemer neposredno konkurira biodizlu, ki ga proizvaja industrija Unije.

(90)

Glede na navedeno se začasno sklene, da so izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe ter da bi bilo treba za analizo škode uvoz iz Argentine in Indonezije proučiti kumulativno.

(91)

Obseg uvoza iz Argentine in Indonezije se je od leta 2009 do OP znatno povečal, pri čemer se je uvoz iz Indonezije povečeval hitreje od uvoza iz Argentine. Tržni delež se je v istem obdobju povečal z 9,1 % na 19,3 %.

(92)

Čeprav so se uvozne cene v obravnavanem obdobju zvišale, zlasti med letoma 2010 in 2011, so cene biodizla iz Argentine in Indonezije v celotnem obravnavanem obdobju ostale nižje od cen industrije Unije.

(93)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so bile tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami uvoza od vzorčenih argentinskih in indonezijskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carine in stroški po uvozu.

(94)

SME iz Argentine in PME iz Indonezije sta bila primerjana z izdelkom, proizvedenim in prodanim na trgu Unije, in sicer na podlagi sposobnosti filtra (CFPP), tj. temperature, pri kateri se biodizel spremeni nazaj v maščobo in ga ni mogoče uporabiti kot gorivo.

(95)

Vsa prodaja iz Argentine v EU se je izvedla pri 0 stopinjah Celzija CFPP. Ta prodaja se je zato primerjala s prodajo proizvajalcev biodizla Unije pri 0 stopinjah Celzija CFPP.

(96)

Vsa prodaja iz Indonezije v EU se je izvedla pri 13 stopinjah Celzija CFPP. Glede na zelo majhen obseg prodaje proizvajalcev Unije pri navedenem CFPP, pri čemer je PME iz Indonezije skoraj vedno zmešan z drugim biodizlom iz drugih virov, preden se proda prvi neodvisni stranki, neposredna primerjava ni bila smiselna. Izvozna cena PME iz Indonezije pri 13 stopinjah Celzija CFPP je bila zato prilagojena navzgor na ceno pri 0 stopinjah Celzija CFPP, pri čemer se je uporabila razlika v ceni na trgu Unije med prodajo PME pri 13 stopinjah Celzija CFPP, ki ga je izdelala industrija Unije, in povprečno ceno biodizla pri 0 stopinjah Celzija CFPP.

(97)

Na podlagi navedene metodologije je razlika med cenami v Argentini in Indoneziji ter cenami Unije, izražena kot odstotek tehtane povprečne cene franko tovarna industrije Unije, tj. stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, znašala med 2,5 % in 9,1 %.

(98)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vplivov dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev, ki so bili v analiziranem obdobju ugotovljeni za industrijo Unije.

(99)

Kot je bilo navedeno, so se za proučitev škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabili preverjeni podatki iz vzorca proizvajalcev Unije.

(100)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalci škode. Komisija je makroekonomske kazalce za obravnavano obdobje analizirala na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije v povezavi z vsemi proizvajalci Unije. Komisija je mikroekonomske kazalce analizirala na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(101)

Na podlagi informacij v zvezi z vsemi proizvajalci biodizla v Uniji so se ocenili naslednji makroekonomski kazalci: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(102)

Na podlagi informacij v zvezi z vsemi vzorčenimi proizvajalci biodizla v Uniji so se ocenili naslednji mikroekonomski kazalci: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(103)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala v skladu s potrošnjo. Izkoriščenost je zlasti med letom 2010 in OP ostala sorazmerno stabilna, torej je izkoriščenost zmogljivosti v navedenem obdobju ostala nizka. Industrija Unije ni mogla uporabiti predhodno nameščene zmogljivosti ali v kakršnem koli obsegu izkoristiti povečanja zmogljivosti v zadevnem obdobju, izvedenega zaradi pričakovanega učinka uvedbe ukrepov proti ZDA, ali pričakovanih sistemov kvot in povečanih pooblastil s strani nekaterih držav članic.

(104)

Obseg prodaje nepovezanim družbam v Uniji je v zadevnem obdobju ostal precej stabilen. Glede na to, da je v tem obdobju potrošnja nekoliko zrasla, stabilen obseg prodaje pomeni zmanjšanje tržnega deleža (za 5,5 odstotne točke), ki ga je prevzel uvoz iz zadevnih držav.

(105)

Rast industrije Unije izražajo kazalci njenega obsega, kot so proizvodnja, prodaja in zlasti njen tržni delež. Kljub povečanju potrošnje v analiziranem obdobju se tržni delež proizvajalcev Unije ni povečal v skladu s potrošnjo. Tržni delež industrije Unije se je v tem obdobju zmanjšal, medtem ko je obseg uvoza rasel. V istem obdobju je uvoz iz Indonezije in Argentine pridobil več kot 10 odstotnih točk tržnega deleža. Dejstvo, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga, je na splošno negativno vplivalo na njen gospodarski položaj.

(106)

Ker je industrija biodizla kapitalsko intenzivna industrija, ki v proizvodnem procesu ne zahteva veliko delovne sile, in glede na količino podizvajalskih pogodb pri dejanski proizvodnji biodizla, število zaposlenih v proizvodnji ni veliko. Ker se je obseg proizvodnje v tem obdobju nekoliko povečal, se je povečala tudi zaposlenost.

(107)

Ker se je zaposlenost povečala za višjo stopnjo kot proizvodnja, se je produktivnost med letom 2009 in koncem OP zmanjšala za 7 odstotnih točk.

(108)

Industrija Unije je trpela škodo zaradi dampinškega uvoza iz Združenih držav Amerike do leta 2009, ko se začne obdobje preiskave za ta postopek. Veljavne dajatve za uvoz iz Združenih držav Amerike so bile namenjene zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, pod katerimi lahko industrija Unije pošteno konkurira temu uvozu in okreva od povzročene škode.

(109)

To se očitno ni zgodilo. Industrija Unije je zdaj manj dobičkonosna, kot je bila leta 2009, ter je zaradi uvoza iz Argentine in Indonezije, ki nelojalno niža prodajne cene Unije, izgubila tudi tržni delež, ki ga je imela leta 2009. Izkoriščenost zmogljivosti se je kljub rasti potrošnje v Uniji zmanjšala. Okrevanja od preteklega dampinga očitno ni bilo.

(110)

Stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike v Argentini in Indoneziji so navedene zgoraj v oddelku dampinga. Pri enem proizvajalcu izvozniku v Indoneziji, ki je predstavljal nizko raven uvoza iz Indonezije, damping ni bil ugotovljen. Vendar je bil za preostale proizvajalce izvoznike v Indoneziji in vse proizvajalce izvoznike v Argentini ugotovljen damping biodizla na trgu Unije. Poleg tega vpliva dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevnih dveh držav ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(111)

Čeprav je v obravnavanem obdobju industrija Unije lahko povišala prodajno ceno, so se stroški proizvodnje zaradi slabega pridelka oljne ogrščice leta 2011 povečali v takšnem obsegu, da jih s povišanjem prodajne cene ni bilo mogoče pokriti. Zaradi davčnih ureditev, ki veljajo v Argentini in Indoneziji, uvažanje alternativnih surovin iz teh držav za industrijo Unije ni bilo gospodarno in je zato morala uvažati biodizel kot končni izdelek, da bi preprečila povečanje stroškov in s tem zmanjšala splošne izgube.

(112)

Hkrati so se stroški plač vzorčenih družb v obravnavanem obdobju povečali, zaradi česar so družbe prav tako iskale načine za zmanjšanje splošnega bremena stroškov.

(113)

V analiziranem obdobju so se zaloge biodizla povečale za približno 40 %. Do navedenega povečanja zalog je prišlo v celotnem analiziranem obdobju. Vendar imajo podatki v zvezi z zalogami za oceno gospodarskega položaja industrije Unije le omejeno vrednost, ker biodizla ni mogoče skladiščiti več kot 6 mesecev (povprečno obdobje skladiščenja je le približno 3 mesece).

(114)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila ugotovljena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V analiziranem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer s 3,5 % na –2,5 %.

(115)

Stopnja naložb vzorčenih proizvajalcev Unije v proizvodnjo biodizla se je v zadevnem obdobju zmanjšala, kar pomeni, da se je količina razpoložljivih virov za take naložbe zmanjšala skupaj s tržnim deležem proizvajalcev Unije, čeprav so vzorčeni proizvajalci še vedno lahko vlagali v proizvodnjo biodizla.

(116)

Donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev industrije Unije, ki izraža njihov rezultat pred obdavčitvijo kot odstotek povprečne začetne in končne neto knjigovodske vrednosti sredstev, uporabljenih v proizvodnji biodizla, je sledila negativnemu trendu v zvezi z dobičkonosnostjo. Navedeno zmanjšanje donosnosti naložb jasno kaže na poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije v obdobju preiskave.

(117)

Denarni tok, ki pomeni sposobnost industrije, da samofinancira svoje dejavnosti, se je v analiziranem obdobju znatno zmanjšal, kar je kazalo na težave vzorčenih družb pri konkuriranju dampinškemu uvozu iz Argentine in Indonezije.

(118)

Analiza preverjenih podatkov jasno kaže, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kakor je določeno v členu 3(5) osnovne uredbe. V času povečane potrošnje je izgubila tržni delež in dobičkonosnost, medtem ko se je povečal tržni delež uvoza, ki je tudi nelojalno nižal prodajne cene proizvajalcev Unije.

(119)

Drugi kazalniki prav tako kažejo na padajoč ali stabilen trend, tudi po uvedbi ukrepov proti Združenim državam Amerike in razširitvi dajatev na uvoz iz Kanade, ki se izogiba ukrepom.

(120)

Proizvajalci Unije so večino povečanih stroškov proizvodnje od leta 2010 do 2011 uspeli prenesti (+33 odstotnih točk), vendar so za to morali zmanjšati dobičkonosnost na prag dobička. Toda dodatnega povečanja stroškov od leta 2011 do OP niso uspeli prenesti zaradi povečanja cen surovin, ki predstavljajo približno 80 % celotnih stroškov proizvodnje biodizla. Navedenega povečanja stroškov ni bilo mogoče v celoti prenesti na stranke na trgu Unije, kar je povzročilo izgube v OP.

(121)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je bilo škodo, ki jo je dampinški uvoz s poreklom iz zadevnih držav povzročil industriji Unije, mogoče opredeliti kot znatno.

(122)

Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(123)

V obdobju preiskave se je ugotovilo, da je bila stopnja uvoza iz Indonezije v EU, ki ni predstavljal dampinga, majhna (med 2 % in 6 %). Za ves preostali obseg uvoza iz Indonezije in celoten uvoz iz Argentine se je ugotovilo, da je bil dampinški. Tudi če se od celotnega prijavljenega uvoza iz Indonezije odšteje majhna količina nedampinškega uvoza, to na opisan trend uvoza ne vpliva.

(124)

Preiskava je pokazala, da se je obseg poceni dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znatno povečal (več kot podvojil). Zato se je znatno povečal tudi tržni delež tega uvoza, in sicer z 9,1 % leta 2009 na 18,8 % do konca OP, tj. za 10 odstotnih točk.

(125)

Hkrati je industrija Unije v obravnavanem obdobju kljub povečanju potrošnje izgubila 5,5 odstotne točke tržnega deleža.

(126)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se med letom 2009 in OP povečale za 48 %, vendar so bile znatno nižje od cen industrije Unije v istem obdobju. Dampinški uvoz je nelojalno nižal prodajne cene Unije, pri čemer je povprečna stopnja nelojalno znižanih cen v OP za Indonezijo znašala 4 %, za Argentino pa 8 %.

(127)

Pritisk, ki se je izvajal s povečanjem poceni dampinškega uvoza na trg Unije, je industriji Unije preprečeval, da bi svoje prodajne cene določala v skladu s tržnimi razmerami in povečanjem stroškov. Vzorčene družbe so lahko na svoje stranke prenesle največ 38 % povišane cene, medtem ko so se njeni celotni stroški v istem obdobju povečali za 47 %.

(128)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je bil poceni dampinški uvoz iz zadevnih držav, ki je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije v OP in katerega obseg se je tudi znatno povečal, odločilen za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(129)

Uvoz iz tretjih držav, predvsem iz ZDA, Norveške in Južne Koreje, se je od leta 2009 do konca OP znatno zmanjšal. Padec je povzročila uvedba ukrepov za uvoz iz Združenih držav leta 2009 in preiskava proti izogibanju zoper uvoz, poslan iz Kanade, leta 2010. Glede na padec tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav v času poslabšanja finančnega položaja industrije Unije je lahko uvoz iz drugih tretjih držav le zanemarljivo prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije. Torej ni mogoče sklepati, da prekinja vzročno zvezo med škodo in učinkom dampinškega uvoza.

(130)

Nedampinški uvoz iz zadevnih držav se je ugotovil le v drugi polovici leta 2011. Ker je ta uvoz potekal v kratkem obdobju in v omejenih količinah, je lahko industriji Unije povzročil le zanemarljivo količino škode ter ne more prekiniti vzročne zveze med škodo in učinkom dampinškega uvoza.

(131)

Zaradi majhnega obsega proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so izključeni iz opredelitve industrije Unije, in majhnega obsega njihovega uvoza na splošno se zanje ni štelo, da industriji Unije povzročajo škodo.

(132)

Po trditvah združenja argentinskih proizvajalcev biodizla CARBIO je škodo industriji Unije povzročil uvoz iz Argentine in Indonezije, ki so ga izvajali proizvajalci Unije. Ta uvoz so opredelili kot samopovzročeno škodo in trdili, da se ne bi smel šteti kot vzrok za škodo zaradi ravnanja argentinskih proizvajalcev.

(133)

Iz podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, je razvidno, da so količine biodizla, ki so ga v obravnavanem obdobju uvažali iz Argentine in Indonezije, znašale do 60 % vsega uvoza iz teh držav v OP. Vendar so navedli, da je bil ta uvoz izveden zaradi samozaščite. Proizvajalci Unije so imeli od dampinških cen tega uvoza kratkoročne ugodnosti, kar jim je srednjeročno omogočilo nadaljnje poslovanje.

(134)

Uvoz biodizla po dampinških cenah s strani industrije Unije se je leta 2011 in v OP znatno povečal, tj. v času, ko je bil učinek diferencialnega izvoznega davka na biodizel in njegove surovine najbolj občuten, saj je ravno takrat uvoz surovin (sojino olje in palmovo olje) postal negospodaren v primerjavi z uvozom končnega izdelka. Davek na izvoz surovin, ki ga določa sistem diferencialnega izvoznega davka v obeh državah, je višji od davka na končni izdelek. V tekoči protisubvencijski preiskavi se bo proučilo, ali se navedeni diferencialni izvozni davek lahko šteje za subvencijo v smislu člena 2 osnovne protisubvencijske uredbe.

(135)

V nekaterih mesecih v OP je bila uvozna cena sojinega olja iz Argentine na primer višja od uvozne cene SME, zaradi česar je bil nakup sojinega olja manj gospodaren. V takih razmerah je bil nakup SME edina gospodarsko utemeljena možnost.

(136)

Če pa industrija Unije navedenih količin biodizla ne bi uvozila, bi jih uvozile trgovske družbe v Uniji, ki bi nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije in ta biodizel prodale na trgu Unije, saj ga iz teh držav že uvažajo in prodajajo nosilcem rafinerijske dejavnosti za dizel, ki konkurirajo industriji Unije. Navedeni uvoz vzročne zveze ni prekinil, zato se ta argument začasno zavrne.

(137)

Združenje CARBIO nadalje trdi, da je vzrok za škodo, povzročeno industriji Unije, čezmerna zmogljivost zaradi čezmerne širitve. Trdi še, da se je izkoriščenost zmogljivosti, ki je leta 2008 znašala 50 %, še naprej širila, pri tem pa ni bilo sorazmernega povečanja povpraševanja.

(138)

Ugotovljeno je, da je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju v vsej Uniji ostala nizka, pri čemer je v OP znašala le 40 %. Zato nekatere družbe niso uporabljale zmogljivosti, ki so jo namestile.

(139)

Vendar je bila izkoriščenost zmogljivosti že na začetku obravnavanega obdobja nizka in je ostala nizka v celotnem obdobju, pri čemer je bila v vzorčenih družbah tudi stabilna.

(140)

Vzorčene družbe so bile ob stabilni izkoriščenosti zmogljivosti na začetku obravnavanega obdobja dobičkonosne, na koncu pa so imele izgube. Smiselno je sklepati, da je bila manj dobičkonosna tudi celotna industrija, medtem ko je njena izkoriščenost zmogljivosti ostala stabilna. Navedeno se torej ne more obravnavati kot glavni vzrok za škodo, saj dozdevno vzročna zveza ne obstaja. Zato se ta argument začasno zavrne.

(141)

Združenje CARBIO tudi trdi, da industrija Unije trpi škodo zaradi pomanjkljive učinkovitosti, zlasti ker ni vertikalno integrirana in ni locirana v bližini surovin.

(142)

Ti argumenti se začasno zavrnejo. Nekatere vzorčene družbe so locirane v pristaniščih in imajo nemoten dostop do surovin, ki jih dostavijo ladje, druge vzorčene družbe pa imajo tovarne biodizla neposredno na lokaciji, kjer so njihove tovarne za proizvodnjo rastlinskega olja. Veliko proizvajalcev biodizla na jugu Evrope je lociranih v pristaniščih prav z namenom, da imajo dostop do surovin, uvoženih iz Argentine in Indonezije, ali so na lokacijah, kjer so njihove stranke (rafinerije nafte). Ker je diferencialni izvozni davek učinkoval tako, da so surovine dražje od končnega izdelka, je to vsekakor povzročilo škodo industriji Unije, saj je izdelovanje PME in SME v EU postalo gospodarsko nemogoče.

(143)

Združenje CARBIO se je sklicevalo tudi na nekatere regulativne dejavnike, za katere trdi, da so povzročili škodo industriji Unije, med katerimi so predlogi, ki do zdaj še niso začeli veljati. Vendar dajejo poudarek na sistem „dvojnega štetja“, ki je opisan v nadaljevanju.

(144)

Direktiva o obnovljivi energiji določa, da morajo države članice odrediti določen delež biodizla, ki ga je treba pred prodajo uporabnikom zmešati z mineralnim dizlom. Nekatere države članice so uporabile možnost določbe v direktivi o obnovljivi energiji, ki omogoča razpolovitev navedenega deleža, če je bil uporabljen biodizel pridobljen iz odpadnih olj ali uporabljenih živalskih maščob. Če zadevna država članica na primer zahteva, da se 7 % biodizla zmeša s 93 % mineralnega dizla, se v primeru biodizla iz odpadnega olja teh 7 % razpolovi na 3,5 %.

(145)

Združenje CARBIO trdi, da so pravila dvojnega štetja povzročila padec prodaje tako imenovane „prve generacije“ biodizla za 1 milijon ton v OP in da je to vzrok škode industriji Unije. Ta trditev se zavrne, saj vzorec proizvajalcev Unije vsebuje nekatere družbe, ki izdelujejo biodizel z dvojnim štetjem in katerih finančni položaj se ne razlikuje bistveno od finančnega položaja vzorčenih družb, ki biodizel pridelujejo iz deviškega rastlinskega olja. Te družbe so med preverjanjem njihovih podatkov pokazale, da je na ceno njihovega biodizla vplivala nizka cena dampinškega uvoza iz Argentine in Indonezije, saj neposredno konkurira PME in SME iz zadevnih držav.

(146)

Naveden je bil tudi argument, da industrija Unije trpi škodo, ker ne vlaga dovolj v biogoriva druge generacije, kot je na primer uporaba odpadnih olj. Ta argument je bil začasno zavrnjen, saj v Uniji ni dovolj razpoložljivega odpadnega olja, da bi se količina predelave bistveno povečala v primerjavi z obstoječo količino.

(147)

Združenje CARBIO je trdilo tudi, da ni bilo mogoče, da bi škodo industriji Unije povzročil uvoz iz zadevnih držav, saj sistemi kvot in davčne ureditve v različnih državah članicah omejujejo dostop na te trge. V združenju so tudi trdili, da so nekateri trgi v EU zaprti za SME in PME zaradi podnebnih razmer.

(148)

Res je, da sposobnost filtra („CFPP“) PME (pri +13 stopinjah Celzija) pomeni, da PME ni mogoče uporabljati v celotni Uniji, če ni mešanica z drugimi biodizli, ki zmanjšajo CFPP. Širšo uporabo SME, zlasti v poletnih mesecih, omogoča njegova CFPP pri 0 stopinjah Celzija.

(149)

Argument, da je regulativni sistem v nekaterih državah članicah vzrok za škodo industriji Unije, se je podrobno proučeval v celotnem poteku preiskave.

(150)

V nekaterih državah članicah veljajo sistemi kvot, ki določajo posebno proizvodno kvoto za družbe v zadevni državi članici ali v drugih državah članicah v celotni EU. Vendar je večina držav ugodnosti omogočila z uporabo davčnega sistema, ki se zdaj zmanjšujejo ali odpravljajo.

(151)

Francija ima na primer „ugodnost zaradi oprostitve davka“ v višini 90 EUR na tono za kvotno proizveden biodizel. Vendar je zaradi nizkih cen dampinškega uvoza biodizel pogosto ceneje uvažati kot pa ga kupiti pri industriji Unije kljub vključeni davčni ugodnosti. Na to kaže nedvomna prisotnost argentinskega uvoza na francoskem trgu.

(152)

V nekaterih državah članicah uvoz iz Argentine in Indonezije ni prisoten, bodisi zaradi podnebnih pogojev bodisi zaradi sistema kvot. Vendar je skoraj povsod v Uniji uvoz iz Argentine in Indonezije na trgu prisoten, bodisi zaradi odsotnosti sistema kvot bodisi zaradi cene, ki je nižja od vseh davčnih ugodnosti, ki jih lahko zagotovi država članica.

(153)

Ker se PME in SME v mešanici z RME ali drugim biodizlom, proizvedenim v Uniji, lahko prodata v celotni Uniji ter je uvoz prisoten v velikih količinah in po dampinških cenah tudi v državah članicah z veljavnim sistemom davčnih ugodnosti, se ta argument začasno zavrne, saj obstoječi sistemi kvot in davčne ureditve ne morejo prekiniti vzročne zveze med škodo in učinkom dampinškega uvoza.

(154)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav znatno povečala. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz v OP nelojalno zniževal cene industrije Unije.

(155)

Podatki kažejo, da se ob povečanju obsega nizkocenovnega uvoza iz zadevnih držav gospodarski položaj industrije Unije znatno poslabša.

(156)

Navedena analiza ustrezno opredeljuje in ločuje učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Na podlagi te analize se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(157)

Znani dejavniki, ki niso dampinški uvoz, so bili ocenjeni v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe, pri čemer ni bilo dokazov, da so prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(158)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, dobaviteljev surovin in uporabnikov.

(159)

Kot je bilo že navedeno, je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav. Brez ukrepov bi se negativni trend v zvezi s finančnim položajem industrije Unije najverjetneje nadaljeval. Na položaj industrije Unije je vplivalo zlasti zmanjšanje dobičkonosnosti, in sicer s +3 % leta 2009 na –2,5 % do konca OP. Vsako nadaljnje zmanjšanje uspešnosti bi povzročilo zmanjšanje proizvodnje in zaprtje še več proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Uniji.

(160)

Uvedba ukrepov bi ponovno vzpostavila lojalno konkurenco na trgu. Negativni trend v zvezi z dobičkonosnostjo industrije Unije je posledica njenega težkega položaja pri konkuriranju poceni dampinškemu uvozu s poreklom iz zadevnih držav in davčne ureditve v zvezi z izvozom v obeh državah, ki znižuje ceno, po kateri se SME in PME uvažata na trg Unije, hkrati pa povečuje ceno surovin. Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije verjetno omogočila povečanje dobičkonosnosti do stopenj, ki so potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo.

(161)

Ukrepi bi morali industriji Unije omogočiti, da začne okrevati od škodljivega dampinga, ugotovljenega v preiskavi.

(162)

Nepovezani uvozniki/trgovci v Uniji so bili pozvani, da se javijo Komisiji. Vendar noben uvoznik ni sodeloval pri preiskavi.

(163)

Ker od nepovezanih uvoznikov ali trgovcev ni bilo podatkov, tudi ni bilo dokazov, da bi bila uvedba ukrepov dejansko v nasprotju z interesi teh strani.

(164)

Na začetku preiskave so bili vsem znanim družbam uporabnicam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo mineralnega dizla ter obveznim mešanjem mineralnega dizla z biodizlom, poslani vprašalniki.

(165)

Trije uporabniki biodizla so poslali izpolnjen uporabniški vprašalnik, vendar so navedli, da je bil biodizel zelo majhen del njihove splošne poslovne dejavnosti. Navedli so, da ker bi bili zakonsko obvezani k nakupu biodizla in če bi se z dajatvijo, kot je bilo že navedeno, povečala cena biodizla, bi se ta samodejno prenesla na njihove stranke.

(166)

Ker je količina razpoložljivih informacij omejena, bi morala imeti uvedba ukrepov izredno omejen učinek na končnega potrošnika, saj je odstotek biodizla v mešanici z mineralnim biodizlom, ki ga kupijo na bencinski črpalki, majhen. Nobenega dokaza ni bilo, da bi bila uvedba ukrepov v očitnem nasprotju z interesi uporabnikov ali potrošnikov.

(167)

Združenje dobaviteljev surovin FEDIOL (združenje, ki zastopa evropsko industrijo rastlinskega olja in beljakovin v Evropi) je vrnilo izpolnjen vprašalnik, poslan dobaviteljem surovin. Navedli so, da se je zaradi uvoza iz zadevnih držav zmanjšalo povpraševanje po olju iz oljne ogrščice v celotni Uniji, pri čemer se je povpraševanje med letoma 2009 in 2011 zmanjšalo za več kot 1 milijon ton.

(168)

Menijo, da bo imela uvedba ukrepov pozitiven učinek na dobavno industrijo v EU, saj se bo izkoriščenost zmogljivosti povečala. Vsakršno povečanje povpraševanja po olju iz oljne ogrščice bi na ta način prispevalo k sektorju krmnih mešanic, saj gre za ostanek od proizvodnje olja iz oljne ogrščice, in kmetijskemu sektorju v EU kot proizvajalcu oljne ogrščice.

(169)

Prejeti dokazi torej kažejo, da bi bila uvedba ukrepov v interesu dobaviteljev surovin v Uniji.

(170)

Uvedba ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije bi bila nedvomno v interesu industrije Unije. Industriji Unije bi omogočila, da raste in začne okrevati od škode, ki ji jo je povzročil dampinški uvoz. Brez ukrepov pa bi se gospodarski položaj industrije Unije še naprej slabšal in vedno več gospodarskih subjektov bi prenehalo poslovati. Čeprav v zvezi z uporabniki in uvozniki ni bilo mogoče izpeljati jasnih sklepov, bi uvedba ukrepov morala biti v interesu dobaviteljev surovin.

(171)

Ni utemeljenih razlogov za to, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije nedvomno v nasprotju z interesom industrije Unije.

(172)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej škodoval industriji Unije.

(173)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, pri čemer se niso presegle.

(174)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo ugotovljeno, da bi morali vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza.

(175)

V zvezi s tem bi se lahko stopnja dobička, ki znaša 15 % prihodka od prodaje, obravnavala kot ustrezna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez škodljivega dampinga na podlagi ugotovitev prejšnje preiskave v zvezi z uvozom iz Združenih držav Amerike, kjer je veljala za zadostno stopnjo za zagotavljanje dolgoročnih produktivnih naložb v to industrijo.

(176)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila dobljena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček ali izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(177)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v OP prodali na trgu Unije. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(178)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba začasne protidampinške dajatve uvesti za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije v skladu s pravilom nižje dajatve, tj. nižje od izračunanih stopenj dampinga ali škode.

(179)

Stopnje protidampinške dajatve so bile ugotovljene s primerjanjem stopenj odprave škode in stopenj dampinga. Stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(180)

Ker bo protidampinška dajatev veljala tudi za mešanice, ki vključujejo biodizel (sorazmerno z njihovo vsebnostjo masnega deleža biodizla), in za čisti biodizel, bo za pravilno izvajanje dajatve s strani carinskih organov držav članic natančneje in ustrezneje, da se dajatev izrazi kot fiksni znesek v eurih na tono teže in se uporabi za uvožen čisti biodizel ali delež biodizla v mešanem izdelku.

(181)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe po ugotovitvah v preiskavi. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav, ki ga proizvedejo družbe in torej posamezne navedene pravne osebe. Za uvožen zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(182)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (8) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezani na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(183)

Komisija je z Uredbo Komisije (EU) št. 79/2013 z dne 28. januarja 2013 odredila registracijo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav. To je storila zaradi morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. V tej fazi postopka ni mogoče sprejeti nobene odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

(184)

V interesu dobrega upravljanja lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku enega meseca od objave te uredbe. Ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe so začasne in jih je za dokončno določitev ukrepov mogoče ponovno proučiti –