15.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 1072/2012 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Postopek je bil uveden 16. februarja 2012 (3) na podlagi pritožbe, ki je bila vložena v imenu proizvajalcev EU („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 30 % celotne proizvodnje keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (22) začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in razlogov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasne protidampinške dajatve („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost zaslišanja. Dva uvoznika in en proizvajalec izvoznik so zahtevali zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje GD za trgovino, ki jim je bilo odobreno.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (55), je bil poleg tega opravljen preveritveni obisk pri tajskem proizvajalcu, da se preveri primernost Tajske kot ustrezne primerljive države.

(7)

Nato so bile vse strani obveščene o bistvenih dejstvih in razlogih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporočita uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz izdelkov lahke industrije in obrti („CCCLA“) ter skupina uvoznikov sta zahtevali zaslišanje, ki jima je bilo odobreno v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje iz Generalnega direktorata za trgovino.

(8)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane.

(9)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani izpodbijalo vzorec proizvajalcev izvoznikov iz LRK in trdilo, da vzorec ni reprezentativen, ker temelji le na največjem obsegu izvoza in tako ne upošteva drugih dejavnikov, značilnih za raznovrstnost in razdrobljenost keramične industrije v LRK.

(10)

Iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ("osnovnq uredba") izhaja, da se izbor družb, ki se vključijo v vzorec, lahko omeji na največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati. Zaradi razdrobljenosti te industrije se je štelo, da bi izbor na podlagi obsega izvoza omogočil reprezentativni vzorec, ki bi ga bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. V zvezi s tem pa je treba opozoriti tudi, da izbrane družbe izhajajo iz treh različnih regij v LRK in proizvajajo velike količine zadevnega izdelka iz različnih vrst keramičnih materialov, npr. porcelana in kamenine, ter najrazličnejše vrste izdelkov. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(11)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je uporaba drugačne metodologije pri izboru vzorca industrije Unije in uvoznikov v primerjavi z vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov diskriminatorna in da bi bilo treba uporabiti ista merila. Uporaba različnih metodologij naj bi bila diskriminatorna do proizvajalcev izvoznikov in pomenila kršitev enake obravnave.

(12)

Izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov se uporablja zgolj za ugotavljanje obstoja dampinga zadevnega izdelka iz LRK. V zvezi s tem je bistveno, da se zajame največji obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave. Po drugi strani pa je bil vzorec proizvajalcev Unije izbran, da se na podlagi najrazličnejših kazalnikov ugotovi, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo. V zvezi z uvozniki pa se zbrane informacije uporabljajo pretežno za presojo interesa Unije. Iz tega sledi, da je pri uvoznikih in proizvajalcih Unije pomembno zbirati informacije iz najrazličnejših podjetij, ki so na primer dejavna v različnih segmentih izdelkov. Ker se temeljno načelo za izbor družb za vključitev v vzorec pri proizvajalcih Unije in uvoznikih na eni strani ter proizvajalcih izvoznikih na drugi strani razlikuje, niso v enakem položaju. Zato niti načelo nediskriminacije niti načelo enake obravnave ne zahtevata uporabe enake metodologije pri izboru posameznih vzorcev. Iz tega sledi, da je ta trditev v celoti neutemeljena in se zato zavrne.

(13)

Poleg tega je en proizvajalec izvoznik vztrajal pri svoji zahtevi, kot je navedeno v uvodni izjavi (8) začasne uredbe, da se ga vključi v vzorec. Vendar ta družba ni predložila nobenih novih razlogov, ki bi to upravičili. Zato se ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave (10) zgoraj sklepi iz uvodne izjave (9) začasne uredbe potrdijo.

(14)

Isti nevzorčeni proizvajalec izvoznik je trdil, da ni imel na voljo dovolj časa za predložitev pripomb na dokončno razkritje in da razkritje ni bilo ustrezno, saj niso bili razkriti npr. podatki o kvotah, prodajnih cenah in prilagoditvah. Zato njegova pravica do obrambe ni bila spoštovana.

(15)

V skladu s členom 20(5) osnovne uredbe bi morala imeti zainteresirana stran za predložitev pripomb na dokončno razkritje na voljo najmanj 10 dni. Zadevni proizvajalec izvoznik je dokončno razkritje prejel po elektronski pošti 25. februarja 2013 in je imel za predložitev pripomb čas do 8. marca 2013, tj. 11 dni. Dokument o razkritju je bil naslednji dan poslan tudi s priporočeno pošto. To pomeni, da je imela zadevna stran na voljo dovolj časa za predložitev pripomb, zato je treba to trditev zavrniti. V zvezi s tem se opozarja tudi, da je stran pripombe predložila v predpisanem roku in ni zahtevala podaljšanja. Poleg tega je Komisija ob upoštevanju obveznosti varovanja zaupnih podatkov razkrila vsa bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala priporočiti uvedbo dokončnih ukrepov. Nenazadnje pa spoštovanje pravice do obrambe ne zahteva, da je treba strani, za katero individualna stopnja ni bila določena, sporočiti podatke o prodaji posameznih družb ali kvot v zvezi z družbami, vključenimi v vzorec, ki so bili uporabljeni za določitev individualne stopnje dampinga.

(16)

Iz navedenega sledi, da je trditev, da pravica do obrambe ni bila spoštovana, neutemeljena in se zato zavrne.

(17)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah (24), (56) in (57) začasne uredbe, je zadevni izdelek, kakor je bil začasno opredeljen, keramična namizna in kuhinjska posoda razen keramičnih nožev („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznake KN ex 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90 ter s poreklom izLRK.

(18)

Po začasnem razkritju ni nobena stran izpodbijala dejstva, da se keramični (kuhinjski) noži bistveno razlikujejo od drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode zaradi razlik v fizikalnih značilnostih, proizvodnih postopkih in končni uporabi. Po analizi vseh pripomb strani se trditev o izključitvi keramičnih nožev iz obsega izdelkov te preiskave dokončno sprejme.

(19)

Po objavi začasnih ukrepov je več strani trdilo, da bi bilo nekatere keramične mlinčke za začimbe in zelišča ter njihove keramične drobilne dele treba izključiti iz obsega izdelka.

(20)

Ta zahtevek temelji na trditvi, da glede na njihove posebne lastnosti takih mlinčkov ter drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode ni mogoče šteti za en sam izdelek. Keramični material, iz katerega je pri navedenih mlinčkih izdelana drobilna ploščica, je sestavljen pretežno iz aluminijeva oksida, ki se za izdelavo „običajne“ namizne posode, kot so skodelice in krožniki, ne uporablja, poleg tega ga je treba žgati pri višji temperaturi. Njihova stopnja zamenljivosti z glavnimi kategorijami izdelka v preiskavi bi bila omejena. To bi veljalo tudi za keramične drobilne mehanizme brez ohišja, ki so navadno uvrščeni pod zgoraj navedenimi oznakami.

(21)

Preiskava je pokazala, da keramični element običajno predstavlja le manjši del mlinčka. Pokazala je tudi, da mlinčki s keramično drobilno ploščico, vključno s keramičnimi drobilnimi deli, nimajo enakih osnovnih fizikalnih značilnosti in enake osnovne uporabe kot keramična namizna in kuhinjska posoda. Oblika, trdnost in zasnova keramičnih drobilnih delov so drugačne kot pri keramični namizni in kuhinjski posodi.

(22)

Nekatere strani so trdile, da bi bilo treba zadevne mlinčke izključiti iz obsega izdelka, ker imajo enake fizikalne značilnosti, industrijsko zasnovo in končno uporabo kot mlinčki s kovinskimi drobilnimi mehanizmi ter ker so, če so vključeni v nekatere garniture mlinčkov, običajno uvrščeni pod tarifno številko 8210. Trdile so tudi, da v teh primerih keramični elementi običajno predstavljajo največ 2 % vrednosti izdelka. Kljub temu pa glede na številne možnosti razvrstitve mlinčkov in garnitur mlinčkov teh trditev pri odločitvi, ali bi bilo treba keramične mlinčke izključiti iz obsega izdelka v preiskavi, med preiskavo ni bilo mogoče upoštevati.

(23)

Več strani je svoj zahtevek, da bi bilo treba zadevne mlinčke izključiti iz obsega izdelka, utemeljilo z navedbo, da bi bilo treba v nekaterih mlinčkih, zlasti v mlinčkih za sol, namesto kovinskih uporabiti keramične drobilne ploščice, ker sol povzroča korozijo kovinskih drobilnih delov. Vendar je preiskava pokazala, da se v mlinčkih za sol ne uporabljajo vedno keramični drobilni mehanizmi.

(24)

Na podlagi ugotovitev v zgornjih uvodnih izjavah je preiskava pokazala, da se mlinčki za začimbe s keramičnimi drobilnimi elementi bistveno razlikujejo od drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode zaradi drugačnih osnovnih fizikalnih značilnosti in uporabe keramičnega materiala, ki se uporablja za delovne dele. Zahtevek, da se ti mlinčki, vključno s samostojnimi keramičnimi drobilnimi mehanizmi in njihovimi deli, izključijo iz obsega izdelka te preiskave, se zato sprejme.

(25)

Po objavi začasnih ukrepov so nekatere strani trdile, da bi bilo treba keramične brusilce nožev izključiti iz obsega izdelka zaradi drugačnih proizvodnih postopkov in drugačne končne uporabe ter ker se zaradi posebne zasnove in fizikalnih značilnosti ti izdelki ne uporabljajo za shranjevanje živil. Pri preiskavi so bile te trditve potrjene. Zato se zahtevek za izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka te preiskave sprejme.

(26)

V preiskavi je bilo nadalje preučeno, ali bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti keramične lupilce. Preiskava je potrdila, da se tudi keramični lupilci bistveno razlikujejo od drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode zaradi drugačne zasnove in drugačnih fizikalnih značilnosti (oblika in trdnost) keramičnega materiala, ki se uporablja za delovne dele, ter drugačnih proizvodnih postopkov in končne uporabe. Keramične lupilce je zato treba prav tako izključiti iz obsega izdelka te preiskave.

(27)

Po objavi začasnih ukrepov je ena od strani tudi trdila, da bi morali biti kamni za peko pice iz kordieritne keramike izključeni iz obsega izdelka zaradi njihovih drugačnih fizikalnih lastnosti (oblika in trdnost), industrijske zasnove in uporabe. Kordieritna keramika je vrsta aluminijevega magnezijevega silikata s specifičnimi lastnostmi, kot je odlična odpornost na temperaturne spremembe. Preiskava je potrdila, da imajo kamni za peko pice iz kordieritne keramike enake fizikalne lastnosti (oblika in trdnost), industrijsko zasnovo in uporabo kot opeke za peči ali pečice. Zato se razlikujejo od druge keramične namizne in kuhinjske posode. Po dokončnem razkritju so pritožniki opozorili na podobnost kamnov za peko pice iz kordieritne keramike in drugih izdelkov, ki jih zajema postopek. Vendar niso mogli dokazati, da imajo kamni za peko pice iz kordieritne keramike enake osnovne fizikalne značilnosti in končno uporabo. Zato se zahtevek za izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka te preiskave sprejme.

(28)

Po objavi začasnih ukrepov je nizozemsko združenje trdilo, da bi bilo treba keramično namizno in kuhinjsko posodo, ki se uporablja kot promocijski izdelki, izključiti iz obsega izdelka, ker se ne prodaja, da bi se uporabljala kot namizna in kuhinjska posoda, ker je pomemben gospodarski dejavnik v sektorju trgovine na drobno, ker jo potrošniki visoko cenijo in bi lahko le proizvajalci iz LRKzagotovili potrebne količine v kratkem času. Vendar zahtevek za izključitev keramične namizne in kuhinjske posode, ki se uporablja kot promocijski izdelki, iz obsega izdelkov te preiskave ne more biti odobren, ker so njene fizikalne značilnosti, proizvodni postopki in končna uporaba enaki kot pri drugih vrstah keramične namizne in kuhinjske posode.

(29)

Po objavi začasnih ukrepov in ponovno po dokončnem razkritju sta nemški uvoznik in trgovec na debelo ter sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik trdila, da bi bilo treba izdelke iz kamenine s posebnim premazom, namenjene za sublimacijski tisk, pri katerih se sublimacijski premaz lahko mehansko odstrani, izključiti iz obsega izdelka, ker gre za polizdelke, pri katerih se tiskanje fotografij prek posebnih kanalov opravi v Uniji, ker jih potrošniki drugače dojemajo, ker vrednost sublimacijskega premaza presega vrednost nepremazanih keramičnih izdelkov in ker v Uniji proizvajalcev tovrstnih izdelkov ni. Preiskava je pokazala, da je izdelek po videzu enak drugi namizni posodi brez sublimacijskega premaza in ga je zato od nje težko ali celo nemogoče razlikovati. Poleg tega je preiskava pokazala, da imajo ti izdelki običajno enako končno uporabo kot druge vrste keramične namizne posode. Ugotovljeno je bilo tudi, da te izdelke izdeluje več proizvajalcev Unije ter da izdelki, proizvedeni v Uniji, uvoženim izdelkom neposredno konkurirajo. Glede na navedeno se zahtevek, da se izdelki iz kamenine s posebnim premazom, namenjeni za sublimacijski tisk, zavrne.

(30)

Po objavi začasnih ukrepov in ponovno po dokončnem razkritju je uvoznik, ki je zahteval izključitev namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka, trdil, da je bila začasna analiza Komisije v zvezi s tem pomanjkljiva, ker ni upoštevala obstoja tržnih segmentov, razlik v kakovosti med različnimi vrstami namizne posode, luksuznosti in krhkosti namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo in omejene zamenljivosti zaradi povezanega dojemanja potrošnikov. Trdil je tudi, da se namizna posoda z ročno figurativno podglazurno poslikavo lahko uporablja tudi kot okras.

(31)

V zvezi s trditvami glede razlik v kakovosti med različnimi vrstami namizne posode ter luksuznostjo in krhkostjo namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo, te lastnosti niso značilne izključno za namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo. Kar pa zadeva omejeno zamenljivost zaradi povezanega dojemanja potrošnikov, ni bil predstavljen noben nov argument, ki bi spremenil ugotovitev iz uvodne izjave (45) začasne uredbe, da povprečni potrošnik ne razlikuje med namizno posodo z ročno figurativno podglazurno poslikavo in drugimi vrstami namizne posode. Poleg tega je Komisija preučila obstoj tržnih segmentov v uvodnih izjavah (157) in (158) začasne uredbe. Ti argumenti zato ne spreminjajo ugotovitev iz uvodne izjave (45) začasne uredbe.

(32)

Zahtevek iz uvodne izjave (50) začasne uredbe je bil po uvedbi začasnih ukrepov podrobneje obrazložen. Te trditve so bile po dokončnem razkritju ponovljene. Uvoznik s proizvodnjo v LRK je trdil, da bi bilo treba kuhinjsko/namizno posodo, ki je v celoti glazirana in/ali emajlirana na 100 % površine razen spodnje strani posode ali njenega dela ter pri kateri je 100 % glazirane/emajlirane površine pobarvane z nebelo barvo, izključiti iz obsega izdelka. Trditev je bila ustrezno preučena in preiskava je pokazala, da so fizikalne lastnosti, proizvodni postopki in končna uporaba teh izdelkov enaki kot pri drugi glazirani in/ali emajlirani keramični namizni in kuhinjski posodi. Trditev se zato dokončno zavrne.

(33)

CCCLA je vztrajala, da bi bilo treba fini kostni porcelan izključiti iz obsega izdelka te preiskave, ker naj bi šlo za krhek luksuzni izdelek z majhno mehansko trdnostjo, ter nasprotovala trditvi, da je odporen na krušenje. Vendar je treba opomniti, da je CCCLA v svojih prejšnjih stališčih sama trdila, da sta za fini kostni porcelan značilni velika mehanska trdnost in odpornost proti krušenju. Te nasprotujoče si navedbe so močno omajale verodostojnost trditev CCCLA. V vsakem primeru navedeni argumenti ne spreminjajo ugotovitev, povzetih v uvodni izjavi (28) začasne uredbe. Zato se zahtevek za izključitev finega kostnega porcelana iz obsega izdelka dokončno zavrne.

(34)

Ista stran je ponovno poudarila, da bi bilo treba trpežen porcelan izključiti iz obsega izdelka te preiskave. Trdila je, da izjava, da nima neizpodbitnih lastnosti, ne drži, saj naj bi bil zaradi visoke vsebnosti aluminija v glini (več kot 24 %) zelo trden in izrazila dvom v zmogljivosti Unije za proizvodnjo tega izdelka. Vendar si različne trditve v zvezi s trpežnim porcelanom nasprotujejo na primer glede deleža surovin in vsebnosti aluminijevega oksida v prahu. Poleg tega ni bilo zanikano, da se trpežen porcelan proizvaja tudi v Uniji ter da proizvajalci v LRK proizvajajo trpežen porcelan, ki neposredno konkurira trpežnemu porcelanu, proizvedenemu v Uniji, in drugim izdelkom, zajetim v preiskavi. Zahtevek za izključitev trpežnega porcelana se zato dokončno zavrne.

(35)

Vse vrste keramične namizne in kuhinjske posode se lahko štejejo za različne vrste istega izdelka. Zato je trditev, predložena po začasnem razkritju in ponovno po dokončnem razkritju, da preiskava zajema veliko podobnih izdelkov in da bi bilo treba zato za vsak segment izdelkov izvesti ločene analize reprezentativnosti, dampinga, škode, vzročne zveze in interesa Unije, neutemeljena. Stran, ki je trdila, da je obseg izdelka preširok, je predložila primerjavo izdelkov z različnimi stopnjami okrašenosti, vendar so njene navedbe v zvezi s končno uporabo (v enem primeru za vrt in otroke, v drugem pa izključno za okras) sporne, ker ni jasne ločnice; zato te navedbe le potrjujejo ugotovitev iz uvodne izjave (55) začasne uredbe. Opozoriti je treba tudi, da je uvoznik s proizvodnjo v LRKtrdil, da je več kot 99 % keramične namizne in kuhinjske posode, ki se proda v Uniji, pretežno ali izključno bele barve. Nekatere strani so izpodbijale uvodno izjavo (58) začasne uredbe z navedbo, da institucije v okviru preiskave niso preverile, ali morda nekateri izdelki niso primerni za prosto trgovino v Uniji. Vendar to dejstvo ne spreminja ugotovitve iz uvodne izjave (63) začasne uredbe.

(36)

Glede na navedeno se obseg izdelka dokončno opredeli kot keramična namizna in kuhinjska posoda razen keramičnih nožev, keramičnih mlinčkov za začimbe ali zelišča in njihovih keramičnih drobilnih delov, keramičnih lupilcev, keramičnih brusilcev nožev ter kamnov za peko pice, ki so izdelani iz kordieritne keramike in se uporabljajo za peko pice ali kruha, s poreklom izLRK, trenutno uvrščena pod oznake KN ex 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90.

(37)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se vse druge ugotovitve iz uvodnih izjav od (24) do (63) začasne uredbe potrdijo.

(38)

Po začasnem razkritju so en proizvajalec izvoznik, en proizvajalec Unije in en uvoznik trdili, da TGO ni bila določena v roku, tj. v treh mesecih v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe, in da bi se preiskava zato morala zaključiti brez uvedbe protidampinških ukrepov. Ta zahtevek v zvezi z določitvijo TGO je bil predstavljen že v fazi začasne preiskave, Komisija pa ga je zavrnila v uvodnih izjavah (72) in (73) začasne uredbe. Po dokončnem razkritju je podoben zahtevek vložilo še pet proizvajalcev izvoznikov. V podporo zahtevku so se sklicevali na sodbi Sodišča v zadevah Brosmann in Aokang Shoes  (4).

(39)

Najprej je treba opozoriti, da zadevi Brosmann in Aokang Shoes nista primerni za presojo zakonitosti analize TGO v tej preiskavi, ker se v nasprotju s to preiskavo nanašata na okoliščine, v katerih presoje v zvezi s TGO sploh niso bile izvedene.

(40)

Poleg tega zadevi Brosmann in Aokang nista relevantni za presojo zakonitosti te preiskave, saj je bila osnovna uredba medtem spremenjena (5). Člen 2(7) osnovne uredbe, kakor je bil spremenjen, določa, da Komisija sprejme odločitev v zvezi s TGO le za družbe, vključene v vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe, in sicer v sedmih mesecih, najpozneje pa v osmih mesecih po začetku preiskave; ta določba se od 15. decembra 2012 uporablja za vse nove in vse tekoče preiskave, torej tudi za to preiskavo.

(41)

V vsakem primeru je treba spoštovati razlago ustaljene sodne prakse, da pravica do določitve TGO ni bila kršena, ne glede na dejstvo, da trimesečni rok ni bil upoštevan. Zato se sklep iz uvodne izjave (73) začasne uredbe se ohrani.

(42)

Zaradi velikega števila prejetih zahtevkov za TGO in ker je bilo zaradi preverjanja navedenih zahtevkov treba opraviti številne preveritvene obiske, določitev TGO ni bila opravljena v sedmih mesecih. Vendar je bila določitev opravljena v osmih mesecih od začetka preiskave, kot zahteva osnovna uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo 1168/2012. Trditev, da so bile kakršne koli pravice v zvezi s tem razveljavljene z retroaktivnim učinkom, ni upravičena, kot je pojasnjeno zgoraj.

(43)

Zahtevek, da bi bilo treba protidampinško preiskavo zaključiti brez uvedbe protidampinških ukrepov, ker naj bi bil zamujen rok treh mesecev za določitev TGO, se glede na navedeno zavrne.

(44)

Poleg tega je en nevzorčeni proizvajalec izvoznik, ki mu ni uspelo dokazati, da ima jasno računovodsko evidenco, ki se neodvisno revidira v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zaradi česar je bil njegov zahtevek zavrnjen, trdil, da domnevne računovodske napake, zaradi katerih je bil njegov zahtevek zavrnjen, niso bile bistvene ter da je bila odločitev o zavrnitvi TGO zato nesorazmerna in v nasprotju z načelom sorazmernosti. Ta proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju vztrajal pri svoji trditvi, vendar ni predložil nobenih novih argumentov.

(45)

Argumenti o resnosti napak v računovodski evidenci so v osnovi enaki tistim iz preiskave v zvezi s TGO in jih je Komisija pred določitvijo TGO ovrgla. Kljub temu pa je v zvezi z argumentom, da je bilo z zavrnitvijo odobritve TGO kršeno načelo sorazmernosti, treba opomniti, da so merila za odobritev TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe kumulativna in da se TGO lahko zakonito odobri le, če so vsa merila izpolnjena. Poleg tega je dokazno breme na družbi, ki vloži zahtevek za TGO, zadevna družba pa ni dokazala, da ima jasno računovodsko evidenco, zato Komisiji ni preostalo drugega, kot da zahtevek za TGO zavrne. Zato odločitve o zavrnitvi TGO ni mogoče obravnavati kot kršitve načela sorazmernosti. Ko Komisija omeji preiskavo z vzorčenjem, se v skladu s členom 2(7)(d) osnovne uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1168/2012 (6), odločanje o TGO v vsakem primeru omeji na strani, vključene v vzorec.

(46)

Opozoriti je treba, da so bili v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe pregledani in sprejeti le zahtevki vzorčenih družb, čeprav je zahtevek za IO vložilo šestnajst proizvajalcev izvoznikov. Od preostalih enajst proizvajalcev izvoznikov jih je sedem zahtevalo individualno preiskavo.

(47)

V skladu s členom 9(5) in (6) osnovne uredbe se individualne dajatve uporabijo za uvoz blaga katerega koli izvoznika ali proizvajalca, ki mu bo odobrena individualna preiskava, kot je določeno v členu 17(3) osnovne uredbe. Tako štirim družbam, ki so zahtevale IO, ne pa individualne preiskave, ni bilo mogoče odobriti individualne dajatve.

(48)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je vse zahtevane informacije predložil v predpisanih rokih ter da bi zato njegov zahtevek za IO moral biti pregledan, njemu pa določena individualna stopnja dajatve v skladu s sodbo Sodišča v zadevi Brosmann  (7).

(49)

Ta zahtevek ne more biti sprejet. Ker zadevna družba ni bila vključena v vzorec, bi bilo njen zahtevek za IO mogoče oceniti samo v okviru individualne preiskave, če bi v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe do nje prišlo.

(50)

Ker ni bilo drugih pripomb glede IO, se uvodne izjave od (79) do (81) začasne uredbe potrdijo.

(51)

Zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe je vložilo sedem proizvajalcev izvoznikov, ki skupaj štejejo deset pravnih oseb. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (82) in (83) začasne uredbe, o teh zahtevkih v okviru začasne preiskave ni bila sprejeta nobena odločitev.

(52)

Proizvajalci izvozniki so bili 21. decembra 2012 obveščeni, da njihovi zahtevki za individualne preiskave niso bili odobreni, saj bi slednje predstavljale preveliko obremenitev in bi onemogočile, da se preiskava zaključi v primernem času.

(53)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe individualna preiskava zakonska pravica ter da jo je Komisija neutemeljeno zavrnila, ker glede na vire, ki so Komisiji na voljo, niti število družb niti preiskava ne bi bila preveč obremenjujoča ali preprečila pravočasnega zaključka preiskave. Po dokončnem razkritju je bila ta trditev ponovljena, vendar dodatni argumenti niso bili predloženi.

(54)

Odločitev o tem, ali bodo individualne preiskave odobrene, se sprejme za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevata število vloženih zahtevkov in razpoložljiv čas za njihovo oceno. V tem primeru je treba opozoriti, da je bila Komisija pravno zavezana izvesti preiskave v zvezi s TGO pri šestnajstih pravnih osebah v LRK, vključno z družbami, ki niso bile izbrane v vzorec. Ob upoštevanju časovnih omejitev, ki jih nalagajo procesnopravni roki, individualnih preiskav zato pred začasnimi ugotovitvami ni bilo mogoče izvesti. Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo zatem, ter ob upoštevanju števila vloženih zahtevkov in omejenih virov, ki so na voljo službam Komisije, pristojnim za protidampinške preiskave, je bilo sklenjeno, da bi bila v tem primeru izvedba individualnih preiskav preveč obremenjujoča.

(55)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bila dodatno preučena izbira ustrezne primerljive države. V zvezi s tem je bil opravljen preveritveni obisk v prostorih tajskega proizvajalca izvoznika, ki je predložil izpolnjen vprašalnik, kot je navedeno v uvodni izjavi (87) začasne uredbe. Po preučitvi in preveritvi informacij, ki jih je predložil sodelujoči tajski proizvajalec, je bilo ugotovljeno, da ni mogel predložiti dovolj podrobnih podatkov o vrstah izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu. Zato je obveljalo, da je treba kot najustreznejšo primerljivo državo ohraniti Brazilijo.

(56)

Vendar so bile informacije, pridobljene s Tajske, uporabljene v podporo nekaterim ugotovitvam, pridobljenim v Braziliji, zlasti v zvezi z razliko v ceni med izdelki z blagovno znamko in izdelki brez blagovne znamke (glej uvodno izjavo (91)).

(57)

Po dokončnem razkritju je eno panožno združenje nasprotovalo izbiri Brazilije kot ustrezne primerljive države. V osnovi je trdilo, da je očitno edini razlog za izbiro Brazilije dejstvo, da nobena druga država ni bila primerna. Te trditve ni mogoče sprejeti. V uvodnih izjavah od (84) do (88) začasne uredbe je pojasnjeno, da je Brazilija obveljala kot ustrezna primerljiva država zaradi dejanskih razmer na domačem trgu. Dejstvo, da je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov še naprej preučevala tudi druge potencialne primerljive države, ne pomeni, da Brazilija ni ustrezna izbira.

(58)

Glede na navedeno in ker ni bilo drugih vsebinskih pripomb glede izbire Brazilije kot ustrezne primerljive države, se uvodne izjave od (84) do (88) začasne uredbe potrdijo.

(59)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da je pri določitvi normalne vrednosti prišlo do nepravilnosti, ker normalna vrednost domnevno ni bila določena za prodajo podobnega izdelka v Braziliji, kar naj bi privedlo do izkrivljenih in nepoštenih rezultatov, zlasti v zvezi z izdelki iz kamenine in drugimi vrstami izdelkov, ki naj se ne bi proizvajali in prodajali v primerljivi državi. Nekateri proizvajalci izvozniki so tudi trdili, da metodologija za določitev konstruirane normalne vrednosti iz uvodne izjave (94) začasne uredbe ni bila pravilno razkrita.

(60)

Pripombe, prejete po začasnem razkritju, kažejo, da metodologija za določitev normalne vrednosti, nekaterim zainteresiranim stranem ni bila povsem jasna. V odgovor na te pripombe je metodologija za določanje normalne vrednosti v nadaljevanju dodatno pojasnjena.

(61)

Ker so bili vsi zahtevki za TGO zavrnjeni, je bila normalna vrednost za vse vzorčene proizvajalce izvoznike iz LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec v primerljivi državi.

(62)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Braziliji reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je bila prodaja podobnega izdelka brazilskega sodelujočega proizvajalca na domačem brazilskem trgu po obsegu reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki izvozili v Unijo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe izraz „podoben izdelek“ pomeni izdelek, ki je identičen, se pravi v vseh pogledih enak obravnavanemu izdelku, ali, če takega izdelka ni, kak drug izdelek, ki ima značilnosti, ki zelo spominjajo na značilnosti obravnavanega izdelka, čeprav mu ni enak v vseh pogledih.

(63)

Komisija je nato preučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajni posli so veljali za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato so bili določeni proizvodni stroški sodelujočega brazilskega proizvajalca.

(64)

Ta preiskava je pokazala, da je bilo za vse vrste izdelkov več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu nad stroški in da je bila tehtana povprečna prodajna cena vseh vrst izdelkov enaka ali višja od proizvodnih stroškov na enoto.

(65)

Zato je bila normalna vrednost za posamezno vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen vse prodaje ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne. Iz tega sledi, da v nasprotju z uvodno izjavo (94) začasne uredbe konstruirana normalna vrednost za nedobičkonosno prodajo ni bila določena.

(66)

Ker v zvezi z izvoznimi cenami ni bilo pripomb, se uvodna izjava (95) začasne uredbe potrdi.

(67)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da je bila metodologija, uporabljena za primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen v splošnem pomanjkljiva, saj podobni izdelki niso bili primerjani, podlaga, na kateri so bile opravljene prilagoditve, pa ni bila ustrezno obrazložena. En proizvajalec izvoznik je na primer trdil, da bi pri izdelkih iz kamenine, ki jih primerljivi proizvajalec ne proizvaja in prodaja, Komisija namesto konstruiranja normalne vrednosti morala izvozno ceno primerjati z ustrezno prilagojeno domačo ceno za lončene izdelke. Poleg tega je več proizvajalcev izvoznikov navedlo, da je za več drugih vrst proizvodov, ki so jih proizvedli in prodali proizvajalci izvozniki, zaradi primerjave med izvozno ceno in povprečno ceno na kg generične vrste izdelka, prodanega v Braziliji, ki temelji izključno na vrsti uporabljenega keramičnega materiala, neizogibno prišlo do primerjave izdelkov, ki niso podobni, in tako do nepravilnega rezultata. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik trdil, da je bila prilagoditev za trženje blagovne znamke v skladu s členom 2(10)(k) določena prenizko, drugi proizvajalec izvoznik pa je trdil, da navedena prilagoditev ni temeljila na zanesljivih ali utemeljenih podatkih in zato ni upravičena. Isti proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da bi morale biti njegove izvozne cene prilagojene glede na razlike v količinah, prodanih na različnih ravneh trgovine. Več zainteresiranih strani je tudi trdilo, da metodologija, uporabljena za prilagoditev glede razlik v fizikalnih značilnostih ni ustrezno utemeljena, in da ni jasno, kateri podatki so bili uporabljeni za te prilagoditve.

(68)

Ob upoštevanju prejetih pripomb je bila metodologija za primerjavo cen in prilagoditve za primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe spremenjena. Zlasti pri izdelkih, ki so bili v začasni preiskavi primerjani na podlagi povprečne cene na kg za generični izdelek izključno glede na uporabljeni keramični material, je bila opravljena primerjava z najbolj podobnim izdelkom (glej uvodno izjavo (77)), kar je omogočilo natančnejšo in pravičnejšo primerjavo cen.

(69)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za določitev stopnje dampinga je bila posamezna cena franko tovarna vzorčenih izvoznikov primerjana z domačo prodajno ceno primerljivega proizvajalca podobnega izdelka. Nekateri izvozni posli pa so zadevali netipične vrste izdelkov, kot so obročki za prtičke, stojala za nože ali podstavki za čajnik, za katere ni bilo mogoče zagotoviti poštene primerjave. Zato so bili ti posli izključeni, med drugim tudi zato, ker je njihov delež zanemarljiv, saj skupaj znaša manj kot 0,5 % obsega izvoza.

(70)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve zaradi razlik, ki so vplivale na ceno in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve v zvezi z razlikami v fizikalnih značilnostih in ravnjo trgovine ter drugimi dejavniki, ki vplivajo na primerljivost cen, zlasti trženje blagovne znamke.

(71)

Najprej je bilo preverjeno, ali je prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe utemeljena.

(72)

Kadar je bila normalna vrednost določena na podlagi najbolj podobnega izdelka (glej uvodno izjavo (68)), je bila opravljena prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih značilnostih, da se zagotovi poštena primerljivost cen podobnih izdelkov.

(73)

Pri izdelkih iz kamenine je bila izvozna cena primerjana z domačo prodajno ceno najbolj podobnega izdelka, proizvedenega in prodanega v primerljivi državi, tj. s prodajno ceno izdelkov, ki so izdelani iz lončenine namesto iz kamenine, sicer pa so navedenim izdelkom enaki v vseh drugih vidikih, pri čemer je bila ta cena za 5 % prilagojena navzgor zaradi upoštevanja cenovne razlike med kamenino in lončenino.

(74)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da so proizvodni stroški in maloprodajne cene izdelkov iz lončenine višji kot pri izdelkih iz kamenine. V skladu s tem bi bilo treba izvozno ceno njegovih izdelkov iz kamenine popraviti navzdol, ne pa navzgor. V podporo tej trditvi se proizvajalec izvoznik opira predvsem na lastne ocene proizvodnih stroškov izdelkov iz lončenine in kamenine ter na izvleček iz cenika z maloprodajnimi cenami izdelkov iz lončenine in kamenine.

(75)

Ti podatki, ki so bili predloženi zelo pozno v postopku in šele po dokončnem razkritju, močno nasprotujejo podatkom, ki so jih Komisiji med preiskavo predložile druge zainteresirane strani, tj. pritožnik, industrija Unije in proizvajalec v primerljivi državi. Vse te strani so navedle, da so izdelki iz kamenine v primerjavi z izdelki iz lončenine višje kakovosti, tj. trpežnejši, njihova proizvodnja pa je dražja, saj so izdelani iz gline, ki jo je treba žgati pri višjih temperaturah kot izdelke iz lončenine. Zato se izdelki iz kamenine v splošnem lahko prodajajo po višji ceni. Te informacije so bile potrjene tudi z javno dostopnimi tržnimi informacijami.

(76)

Opozoriti je treba tudi, da zadevni proizvajalec izvoznik izdelkov iz lončenine sam ne proizvaja in je tako zanje predložil le oceno proizvodnih stroškov. Poleg tega predloženi cenik ne dokazuje nedvoumno, da so izdelki iz lončenine v splošnem dražji od izdelkov iz kamenine. Ta trditev se zavrne, ker predložena dokazila ne dokazujejo, da je pri prilagoditvi zaradi pravične primerjave cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno izdelkov iz kamenine prišlo do nepravilnosti.

(77)

Pri drugih vrstah izdelkov, pri katerih je primerjava v začasni preiskavi temeljila samo na povprečni ceni na kg in vrsti keramičnega materiala, je Komisija dodatno preučila zadevne vrste izdelkov in primerjala izvozno ceno s ceno najbolj podobne vrste izdelka, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi. Če sta se vrsti izdelkov razlikovali samo v manj pomembni fizikalni značilnosti, na primer v glazuri ali dekoraciji, vse druge osnovne značilnosti vrste izdelka pa so bile enake, je bila prodajna cena najbolj podobne vrste izdelka prilagojena za dejansko razliko v ceni, ugotovljeno zaradi razlike v fizikalni značilnosti. Pri drugih vrstah izdelkov, ki so se razlikovale v več kot eni fizikalni značilnosti, je bila izvozna cena primerjana s povprečno prodajno ceno najbolj podobnega izdelka. Pri teh vrstah izdelkov je bilo za najbolj podoben izdelek značilno, da je bil enak v več ali vseh naslednjih osnovnih fizikalnih značilnostih: keramični material, vrsta izdelka, osnovna oblika, dekoracija in glazura.

(78)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo treba podobno kot pri prilagoditvah v primerih, ko se izdelka razlikujeta le v eni manjši fizikalni značilnosti, prilagoditev opraviti tudi, ko se najbolj podoben izdelek od izdelka razlikuje v več kot eni fizikalni značilnosti.

(79)

Opozoriti je treba, da je bila pri razliki v eni manjši fizikalni značilnosti prodajna cena najbolj podobnega izdelka prilagojena, da se upošteva dejanska razlika v ceni, ugotovljena za zadevno razliko, kadar pa sta se izdelka razlikovala v več kot eni fizikalni značilnosti, je bila primerjava izvedena na podlagi povprečne prodajne cene izdelka z enakimi fizikalnimi značilnostmi. Zato v navedenem primeru prilagoditev cene zaradi morebitne razlike v fizikalnih značilnostih podobnih izdelkov ni bila potrebna, saj so imeli enake osnovne fizikalne značilnosti. Zato se ta trditev ne more sprejeti.

(80)

Eden od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov je poleg tega zahteval dodatne prilagoditve zaradi razlik v fizikalnih značilnostih v zvezi s težo in belino zadevnega izdelka. Trdil je, da uporablja surovine slabše kakovosti ter da so zato stroški in cene njegovih izdelkov nižji kot pri podobnem izdelku, proizvedenem v primerljivi državi. Njegovo izvozno ceno bi bilo zato treba popraviti z razumnim zneskom. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da družbi ni bil odobren status tržnega gospodarstva, zato njeni stroški proizvodnje niso bili preverjeni. Poleg tega njena trditev, da so njeni izdelki za približno 5 % težji od standardnih izdelkov, ni bila podprta z preverljivimi ali podpornimi dokazili in se zato šteje za neutemeljeno. V zvezi z belino ta proizvajalec izvoznik, ki je v svojem stališču sicer priznal, da je za njegove izdelke značilna običajna belina, ni pojasnil, zakaj bi morala biti v zvezi s tem opravljena kakršna koli prilagoditev. Zato se ti zahtevki zavrnejo.

(81)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ni primerjala nekaterih cen njegovega izvoza z normalno vrednostjo ustreznega najbolj podobnega izdelka. Ta izvoz zadeva prodajo okrašenih izdelkov prek nepovezanega trgovca, ki je domnevno brezplačno poskrbel za okrasitev (odtis vzorcev). Zato izvozna cena ni vključevala stroškov za okrasitev in bi jo bilo zato treba primerjati z normalno vrednostjo, določeno za neokrašene izdelke, ali pa s povprečno normalno vrednostjo okrašenih in neokrašenih izdelkov.

(82)

Opozoriti je treba, da strošek proizvodnje ni relevanten dejavnik pri primerljivosti cen; slednja namreč temelji izključno na primerjavi normalne vrednosti in izvozne cene podobnih izdelkov. Iz predloženih podatkov je tudi jasno, da so bili zadevni izvoženi izdelki dejansko okrašeni, čeprav proizvajalec izvoznik domnevno ni v celoti kril stroškov, povezanih z dodano vrednostjo okrasitve. Vendar pa to ni dejavnik, ki bi lahko upravičil prilagoditev cene zaradi razlik v fizikalnih značilnostih v primerjavi s podobnim izdelkom v primerljivi državi. Glede na to, da je bil zahtevek predložen pozno v postopku, podatkov v podporo zahtevku v vsakem primeru ni mogoče preveriti. Zahtevek se zato zavrne.

(83)

Glede na veliko število možnih kombinacij garnitur keramične namizne posode, ki se proizvaja in prodaja v LRK in Braziliji, se je zaradi poštene primerljivosti cen štelo za potrebno, da se različne garniture razvrstijo po skupinah glede na število in vrsto izdelkov v garnituri. Povprečna domača prodajna cena različnih kombinacij tako razvrščenih garnitur v primerljivi državi je bila primerjana z izvozno ceno za kombinacije garnitur iz navedenih skupin.

(84)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da zaradi najrazličnejših možnih kombinacij izdelkov, ki sestavljajo garnituro, metodologija razvrščanja v skupine ne omogoča poštene primerjave cen, saj ne upošteva značilnosti vsakega kosa, ki tvori garnituro. Zato je ta proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba garniture izključiti iz izračuna stopnje dampinga.

(85)

Opozoriti je treba, da izračun dampinga za garniture temelji na primerjavi povprečne cene na kg, in ne na posameznih kosih. Zato pri garniturah za pošteno primerjavo cen ni treba določiti točne kombinacije različnih kosov v vsaki garnituri. Metodologija razvrščanja v skupine upošteva osnovne značilnosti različnih kombinacij garnitur, če so garniture opredeljene kot npr. kavni in/ali čajni servis ali jedilni servis, pa tudi število kosov v kombinaciji. Zato se šteje, da je bila v zvezi z garniturami opravljena poštena primerjava v smislu člena 2(10) osnovne uredbe. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

(86)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (99) začasne uredbe, je poleg tega preiskava v zvezi s tem pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki svoje izdelke v splošnem razvrščajo v največ pet različnih kakovostnih razredov od A do E, katerih cene se zelo razlikujejo. Velika večina izvoza v Unijo zajema razrede A, B in C ali njihove kombinacije. Vendar to razvrščanje ni splošno in ne temelji na splošnem panožnem standardu, temveč se po družbah razlikuje in omogoča diferenciacijo cen. Po drugi strani proizvajalec iz primerljive države na domačem brazilskem trgu prodaja le izdelke, podobne izdelkom iz razreda A, kar vpliva na primerljivost cen. Izvozna cena je bila zato prilagojena navzgor ravni kitajskega razreda A, da bi se omogočila primerjava z izdelkom, ki ga primerljivi proizvajalec prodaja na brazilskem trgu. Ta raven prilagoditve je bila po potrebi določena individualno za vsako od vzorčenih družb, in sicer na podlagi dejanske in preverjene razlike v ceni med različnimi kakovostnimi razredi.

(87)

Po dokončnem razkritju je en vzorčeni proizvajalec izvoznik trdil, da je šlo pri delih njegovega izvoza, opravljenega prek nepovezanega trgovca, za kombinacijo blaga razredov A in B, zato bi morala biti tudi njegova izvozna cena prilagojena cenovni ravni razreda A. Trdil je, da je razlika v ceni znašala 25 %, v dokaz pa je predložil kopije faktur in predračunov.

(88)

Vendar te informacije niso bile predložene niti med preiskavo (vključno s preveritvenim obiskom) niti po razkritju začasnih ugotovitev Komisije. Prav nasprotno, ta proizvajalec je med preiskavo ves čas trdil, da izvaža zgolj izdelke razreda A. Čeprav je bilo to od njega zahtevano v vprašalniku, ni predložil popolnega cenika, da bi se lahko opredelila domnevna razlika v ceni med različnimi razredi; predložil je le manjše število predračunov. Zato in ker je informacije predložil zelo pozno v postopku, je njihova zanesljivost vprašljiva, v vsakem primeru pa jih ni mogoče preveriti. Zahtevek se zato zavrne.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (98) začasne uredbe, je bilo tudi preverjeno, ali je bila prilagoditev ravni trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe utemeljena. Ugotovljeno je bilo, da je izvozna cena na drugi ravni trgovine kot normalna vrednost, ker je bil kitajski izvoz opravljen pretežno na veleprodajni ravni, domača prodaja v primerljivi državi pa je bila opravljena tudi na maloprodajni ravni. Preiskava je pokazala tudi, da so različni distribucijski kanali na obeh trgih vplivali na raven cen in tako tudi na pošteno primerljivost izvozne cene in normalne vrednosti. Da bi se omogočila poštena primerjava izvozne cene in normalne vrednosti, je bila slednja določena za vsako vrsto izdelka posebej in prilagojena za vsako raven trgovine s pomočjo razlik v ceni med različnimi ravnmi trgovine v primerljivi državi. Opozoriti je treba, da je bila v začasni uredbi raven trgovine po potrebi dodatno prilagojena, in sicer na podlagi cenovne razlike glede na prodane količine na posamezni ravni trgovine (uvodna izjava (98) začasne uredbe). Ta dodatna prilagoditev je veljala za upravičeno, ker je začasna preiskava pokazala, da je Kitajska večinoma izvažala v velikih količinah, pri večini domače prodaje v primerljivi državi pa je šlo za manjše količine, zaradi česar so se cene na enaki ravni trgovine razlikovale. Vendar sta nadaljnja preiskava in podrobnejša analiza domačih prodajnih poslov v primerljivi državi v nasprotju z začasnimi ugotovitvami pokazali, da je razmerje med manjšimi in velikimi količinami, ki jih je prodal primerljivi proizvajalec, podobno tistemu pri kitajskih proizvajalcih izvoznikih. Zato se ta prilagoditev ne šteje več za primerno in upravičeno.

(90)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (100) začasne uredbe, je preiskava pokazala tudi, da brazilski proizvajalec na brazilskem trgu prodaja le izdelke z blagovno znamko, kitajski proizvajalci izvozniki pa ne izvažajo izdelkov z blagovno znamko, ampak izdelke lastnih blagovnih znamk ali generično keramično namizno in kuhinjsko posodo. Stranke običajno dojemajo izdelke z blagovno znamko kot izdelke z določenim ugledom, zagotovljeno kakovostjo in oblikovanjem, kar pomeni višjo tržno ceno, generični izdelki in/ali izdelki lastnih blagovnih znamk, ki imajo sicer enake fizikalne in tehnične značilnosti, pa se običajno prodajajo po znatno nižjih cenah. Čeprav dodane vrednosti izdelka z blagovno znamko običajno ni mogoče natančno količinsko opredeliti, ker se med blagovnimi znamkami razlikuje in nanjo vpliva veliko različnih dejavnikov, kot so dojemanje potrošnikov, prepoznavanje znamke in drugi dejavniki, ki niso količinsko opredeljivi, je brazilski proizvajalec v tem primeru potrdil, da se lahko njegovi izdelki z blagovno znamko na brazilskem trgu prodajo po bistveno višjih cenah kot drugi izdelki brez blagovne znamke. Poleg tega je poročilo o brazilskem trgu namizne in kuhinjske posode potrdilo, da brazilski kupci dajejo prednost znanim blagovnim znamkam ter da je brazilski proizvajalec v primerljivi državi uveljavljen in znan proizvajalec. Zato je bila v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe normalna vrednost prilagojena, pri čemer je bila domača prodajna cena popravljena za 40 % navzdol.

(91)

Glede navedene prilagoditve je treba opozoriti, da sta dva proizvajalca izvoznika izrazila pomislek glede podlage, na kateri je bila izvedena prilagoditev, pa tudi glede ravni prilagoditve (glej uvodno izjavo (67)). Vendar je nesporno, da se izdelek z blagovno znamko prodaja po višji ceni kot izdelek brez nje in da to vpliva na primerljivost cen. Poleg informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, so dejanski in preverjeni podatki o cenah, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik na Tajskem, ter podatki, ki jih je predložil proizvajalec Unije po začasnem razkritju, potrdili, da je raven prilagoditve primerna. Zlasti je bilo ugotovljeno, da je položaj na tajskem trgu primerljiv s tistim na brazilskem, saj je na njem le nekaj znanih in uveljavljenih blagovnih znamk. Zato teh trditev ni mogoče sprejeti.

(92)

Po dokončnem razkritju noben proizvajalec izvoznik ni več nasprotoval tej prilagoditvi, združenje pritožnikov pa je trdilo, da je prilagoditev zaradi blagovne znamke previsoka, zlasti pri neporcelanastih izdelkih. V podporo tej trditvi se je pritožnik skliceval na cenike in informacije, ki so jih predložili nekateri proizvajalci Unije.

(93)

Predložene informacije sicer potrjujejo ugotovitve Komisije, da je dodana vrednost blagovne znamke na katerem koli trgu odvisna od posamezne družbe ali blagovne znamke, obenem pa ne nasprotujejo ravni prilagoditve, ki je bila določena za izdelke z blagovno znamko, ki jih primerljivi proizvajalec prodaja na domačem brazilskem trgu, saj se predložene informacije nanašajo samo na trg Unije. Glede na veliko število proizvajalcev Unije, raznolikost trga Unije, vključno z regionalnimi razlikami in odnosom do blagovnih znamk, ter visok tržni delež uvoza iz LRK se položaj na trgu Unije precej razlikuje od tistega na brazilskem trgu. Iz teh razlogov in glede na ugotovitve iz uvodnih izjav (90) in (91) te trditve ni mogoče sprejeti.

(94)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (101) začasne uredbe, so bile po potrebi izvedene dodatne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza in zavarovanja, manipulativnimi in drugimi s tem povezanimi stroški, stroški pakiranja, kredita, bančnimi stroški in stroški provizije v vseh primerih, v katerih so take razlike dokazano vplivale na primerljivost cen.

(95)

Ker nobena stran ni predložila pripomb, se potrjuje metodologija za izračun dampinških stopenj, kot so določene v uvodnih izjavah od (102) do (105) začasne uredbe.

(96)

Po začasnem razkritju je bila Komisija obveščena, da so bile nekatere trgovske družbe, ki ne proizvajajo zadevnega izdelka, pomotoma navedene v Prilogi I k začasni uredbi, in je zato zanje veljala dampinška dajatev, določena za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Komisija je te družbe obvestila, da jih bo črtala iz Priloge I, in jim zagotovila možnost, da predložijo pripombe. Po preučitvi prejetih pripomb je bilo več trgovskih družb črtanih iz Priloge I. Po potrebi so bile nadomeščene s povezanimi sodelujočimi proizvajalci izvozniki.

(97)

Ob upoštevanju prilagoditev normalne vrednosti in izvozne cene iz uvodnih izjav od (67) do (94) in ker ni bilo dodatnih pripomb, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(98)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani ponovilo, da bi se obravnavano obdobje moralo začeti leta 2009 namesto 2008, ker se je gospodarska kriza začela leta 2008, gibanja med letoma 2009 in 2011 pa naj bi bila jasna. V zvezi s tem zahtevkom je treba opozoriti, da leto 2009 ni primernejše za začetek obravnavanega obdobja, ker so bili učinki gospodarske krize v navedenem letu že v celoti prisotni, kar je povzročilo znatno zmanjšanje potrošnje v primerjavi z letom 2008. Zahtevek se zato dokončno zavrne.

(99)

V skupnem stališču je več uvoznikov podvomilo v metodo za izračun proizvodnje Unije iz uvodne izjave (108) začasne uredbe. Več zainteresiranih strani je te pripombe po dokončnem razkritju ponovilo. Zlasti so menili, da pritožniki ne bi izpolnili zahteve glede reprezentativnosti, saj statistični podatki PRODCOM kažejo na precej višjo stopnjo proizvodnje podobnega izdelka v EU kot 240 200 ton iz navedene uvodne izjave, kar pomeni, da bi pritožniki predstavljali manj kot 25 % proizvodnje podobnega izdelka v EU. Te strani so izračunale, da je proizvodnja v EU v OP znašala 313 187 ton; do te vrednosti so prišle po analogiji z metodo, ki jo je uporabil pritožnik in je bila uporabljena v preiskavi za določitev obsega uvoza, in sicer z uporabo celotnih podatkov PRODCOM za porcelanasto keramično namizno in kuhinjsko posodo in prilagoditvijo za 20 % navzdol za neporcelanasto keramično namizno in kuhinjsko posodo.

(100)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so službe Komisije v okviru predpisane analize protidampinške pritožbe in v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe pred začetkom postopka opravile temeljito preverjanje reprezentativnosti. Komisija je preučila podatke iz pritožbe ter stopila v stik z vsemi znanimi proizvajalci Unije in jih pozvala, naj predložijo podatke o proizvodnji in svoje stališče o pritožbi ter Komisiji pomagajo pri opredelitvi morebitnih drugih proizvajalcev. Informacije o proizvodnji so predložila tudi združenja proizvajalcev.

(101)

V zvezi s to trditvijo je treba tudi opozoriti, da sta bila vir podatkov in metodologija za izračun proizvodnje Unijo za vsako leto obravnavanega obdobja pojasnjena v uvodni izjavi (107) začasne uredbe, tj. v skladu s postopkom v fazi pritožbe podatek o proizvodnji Unije temelji na podatkih, ki so jih predložila evropska in nacionalna združenja in so bili navzkrižno preverjeni s podatki, ki so jih predložili posamezni proizvajalci, ter drugimi statističnimi viri (zlasti PRODCOM).

(102)

Kot so pojasnili pritožniki med preiskavo, so podatki za porcelanaste izdelke, ki jih je predložilo evropsko združenje, temeljili na podatkih PRODCOM za porcelanasto namizno in kuhinjsko posodo, ker se je oznaka PRODCOM za ta izdelek ujemala s porcelanastimi izdelki, ki jih zajema ta preiskava. Kar zadeva neporcelanaste izdelke, podatkov PRODCOM ni bilo mogoče uporabiti, ker so zajemali veliko več kot neporcelanaste izdelke, zajete v tej preiskavi. Zato so za te izdelke nacionalna združenja na podlagi poglobljenega poznavanja posameznih trgov zbrala ustrezne podatke, evropsko združenje pa jih je navzkrižno preverilo, preden je seštevke predložilo Komisiji. Navedeni podatki so bili med preiskavo posodobljeni. Poleg tega je bil seznam vseh znanih proizvajalcev del nezaupne dokumentacije, Komisija pa je bila obveščena le o obstoju dodatnih treh proizvajalcev v Romuniji. Neskladje med statističnimi podatki PRODCOM in podatkom o 240 200 tonah izhaja iz dejstva, da se obseg izdelka v tej preiskavi ne ujema z oznakami statistične nomenklature PRODCOM za neporcelanaste izdelke, saj je veliko ožji. Kar zadeva statistične podatke Eurostata o uvozu, bi se ta razlika dejansko lahko upoštevala s prilagoditvijo za 20 % navzdol, vendar to pri podatkih o proizvodnji EU iz podatkovne zbirke PRODCOM ni bilo primerno. Podatki PRODCOM za dve državi članici bi bili pri uporabi iste metodologije na primer znatno precenjeni.

(103)

Zato je metodologija iz uvodne izjave (99), ki so jo uporabile strani, pomanjkljiva. Poleg tega ni bilo dokazov, da bi bili podatki o proizvodnji, ki so jih predložile države članice EU, vključno z navedenima državama članicama, in so bili vključeni v nezaupno dokumentacijo, podcenjeni. Opozoriti je treba tudi, da so bili podatki za nekatere države članice, ki jih je predložilo evropsko združenje in so bili uporabljeni v tej preiskavi, bistveno večji, kot če bili uporabljeni prilagojeni podatki PRODCOM. Glede na navedeno ni razloga za dvom glede podatkov o proizvodnji iz te preiskave in rezultata preverjanja reprezentativnosti.

(104)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodni izjavi (107) in (108) začasne uredbe potrdita.

(105)

V skupnem stališču je več uvoznikov izpodbijalo podatke o potrošnji Unije iz uvodne izjave (110) začasne uredbe. Ta zahtevek se zavrne, ker temelji na napačni uporabi statističnih podatkov PRODCOM za proizvodnjo in prodajo Unije, kot je pojasnjeno v točki 4.2.

(106)

Vendar je bilo pri ponovnem preverjanju statističnih podatkov Eurostata o uvozu ugotovljeno, da so bili podatki po uvedbi začasnih ukrepov posodobljeni, zato je prišlo do nekaj manjših sprememb. Na podlagi teh posodobljenih statističnih podatkov Eurostata o uvozu ter stališč v zvezi s prodajo industrije Unije na trgu Unije so bili podatki zaradi popolnosti popravljeni, potrošnja Unije pa je bila naslednja:

Preglednica 1

(107)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave (109), (111) in (112) začasne uredbe potrdijo.

(108)

V skupnem stališču je več uvoznikov izpodbijalo podatke iz uvodne izjave (113) začasne uredbe. Ta zahtevek temelji na napačni uporabi statističnih podatkov PRODCOM in se zato zavrne.

(109)

Na podlagi posodobljenih statističnih podatkov Eurostata o uvozu (glej uvodno izjavo (106)) so bili obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza zadevnega izdelka naslednji:

Preglednica 2

(110)

Posodobljeni podatki o obsegu, vrednostih in gibanjih so skoraj enaki podatkom, analiziranim v začasni uredbi. Tržni delež uvoza s Kitajske se je s 64,8 % leta 2008 povečal na 66,8 % v OP. V obravnavanem obdobju se je uvozna cena povečala za skoraj 18 %, in sicer s 1 274 EUR/tono na 1 498 EUR/tono.

(111)

Ena od strani je trdila, da med cenami in obsegom uvoza s Kitajske ni nobene povezave. V zvezi s tem se v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe preuči, ali je prišlo do znatnega povečanja dampinškega uvoza, bodisi v absolutnem smislu bodisi relativno glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Uniji. V zvezi z učinkom dampinškega uvoza na cene se preuči, ali je v primerjavi s ceno podobnega izdelka industrije Unije zaradi dampinškega uvoza prišlo do znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen oziroma ali je tak uvoz kako drugače povzročil znaten padec cen ali preprečil zvišanje cen, do katerega bi sicer prišlo. Nobeden od teh dejavnikov ni sam po sebi odločilnega pomena.

(112)

V navedenem okviru je treba opozoriti na naslednje. V času, ko je potrošnja Unije spet narasla (2009–2010), so se cene uvoza s Kitajske znatno povečale, kar kaže, da obstaja povezava. Še zlasti pa bi bilo treba gibanje cen uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju preučiti v okviru zelo velike cenovne razlike, ki je obstajala že leta 2008 in jo ponazarjajo povprečne uvozne cene iz LRK (preglednica 2) in povprečne prodajne cene Unije (preglednica 9) iz začasne uredbe. Visoke stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen med OP potrjujejo te velike cenovne razlike. Porast cen zato ni preprečil povečanja tržnega deleža uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju. Dejansko je ta uvoz še naprej povzročal hud pritisk na cene industrije Unije, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 12 %. Zato te pripombe ni mogoče sprejeti.

(113)

Kar zadeva gibanje uvozne cene (povečanje) in obseg uvoza (upad) med letoma 2008 in 2011 ter leta 2012, ki ga je izpostavila vzorčena skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov, zabeleženo povečanje povprečne uvozne cene ne more omajati ugotovitve glede škodljivega dampinga v OP. Kar zadeva gibanje obsega uvoza iz LRK, kot je bilo že poudarjeno v uvodni izjavi (114) začasne uredbe in v uvodni izjavi (109) zgoraj, kazalnik tržnega deleža kaže na povečanje tržnega deleža uvoza iz LRK za 2 odstotni točki. Poleg tega, kot je bilo podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah (116) in (117) začasne uredbe in v uvodni izjavi (111) zgoraj, je uvoz iz LRK povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(114)

Po začasnem razkritju so številne zainteresirane strani zahtevale več podrobnosti o izračunu nelojalnega nižanja cen poleg tistih iz uvodne izjave (116) začasne uredbe. Dodatne informacije so bile predložene, kolikor sta to dopuščala občutljiva narava teh informacij in dejstvo, da je bila proizvajalcem Unije zagotovljena anonimnost.

(115)

Po analogiji z odločitvijo, sprejeto po uvedbi začasnih ukrepov, o izključitvi nekaterih „netipičnih“ izdelkov iz izvoznih seznamov za izračun dampinga (glej uvodno izjavo (69)) so bili ti izdelki prav tako izključeni iz izvoznih seznamov, ki se uporabljajo za izračun škode. Ta sprememba je imela le majhen učinek na stopnje nelojalnega nižanja cen, ki so zato ostale na isti višini, kot je navedeno v uvodni izjavi (117) začasne uredbe.

(116)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (113) do (117) začasne uredbe potrdijo.

(117)

Več strani je navedlo, da se industrija Unije razvija pozitivno, ker so se številni dejavniki škode med letom 2009 ali 2010 in OP izboljšali. Vendar je treba opozoriti, da je ta analiza nepopolna in da ne upošteva razvoja navedenih dejavnikov v celotnem obravnavanem obdobju. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi pojasnila v uvodni izjavi (23) začasne uredbe.

(118)

Na zahtevo zainteresirane strani se potrdi, da so bili makroekonomski kazalniki ocenjeni na ravni celotne industrije Unije, mikroekonomski kazalniki pa so bili analizirani na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije, vključno z družbami, ki se niso pritožile.

(119)

CCCLA je navedla, da mikro- in makroekonomski kazalniki, predstavljeni v začasni uredbi, niso bili reprezentativni, saj naj bi skupna proizvodnja v Uniji znatno presegala številke, uporabljene v tej preiskavi. Vendar se glede na analizo in sklepe iz točke 4.2 ta trditev zavrne.

(120)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (118) do (121) začasne uredbe potrdijo.

(121)

Kakor je navedeno v oddelku 4.1, je več uvoznikov izpodbijalo podatke o proizvodnji iz uvodne izjave (122) začasne uredbe. Vendar so bili ti podatki navzkrižno preverjeni in se potrdijo.

(122)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (122) do (124) začasne uredbe potrdijo.

(123)

Posodobitev iz preglednice 2 ne vpliva na preglednici 4 in 5 začasne uredbe.

(124)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem, se uvodni izjavi (125) in (126) začasne uredbe potrdita.

(125)

V skupnem stališču je več uvoznikov izpodbijalo podatke o zaposlenosti in produktivnosti iz uvodnih izjav (127) in (128) začasne uredbe in sicer z navedbo, da niso v skladu s sliko, ki jo dajejo nekateri statistični podatki Eurostata (8).

(126)

Vendar so bili podatki za oba kazalnika navzkrižno preverjeni, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so točni. Podatki, ki so jih navedle strani, so bili preobsežni in niso bili povezani s proizvodnjo podobnega izdelka. Ker v zvezi z zaposlenostjo in produktivnostjo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodni izjavi (127) in (128) začasne uredbe potrdita.

(127)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede višine stopnje dampinga, se uvodna izjava (129) začasne uredbe potrdi.

(128)

V skupnem stališču je več uvoznikov izpodbijalo podatke o zalogah iz uvodne izjave (130) začasne uredbe in njihovo relevantnost v primerjavi z javno razpoložljivimi podatki o nekaterih proizvajalcih Unije. Prav tako se niso strinjali s trditvijo, da industrija Unije v osnovi posluje na podlagi naročil.

(129)

Kar zadeva poslovanje na podlagi naročil, je preiskava potrdila, da to drži za vzorčene proizvajalce Unije in da je to običajna praksa v tem sektorju. Poleg tega se podatki o zalogah iz začasne uredbe nanašajo na preverjeni podatek o zalogah vzorčenih proizvajalcev Unije, ki velja za najbolj zanesljivega.

(130)

Po dokončnem razkritju so bile navedene pripombe ponovljene, novi argumenti pa niso bili predstavljeni. Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zalogami, se uvodna izjava (130) začasne uredbe potrdi.

(131)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede podatkov o prodajnih cenah iz začasne uredbe, se uvodna izjava (131) začasne uredbe potrdi.

(132)

Po razkritju je bila odkrita stvarna napaka pri izračunu neto dobička industrije Unije in donosnosti naložb. Ta napaka je bila odpravljena in popravljeni podatki so:

Preglednica 3

(133)

Zgoraj navedeni popravek ne vpliva bistveno na začasne ugotovitve glede teh dveh kazalnikov. Vendar je bila tehtana povprečna stopnja dobička vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju nekoliko nižja, kot je bilo začasno ugotovljeno, saj se je s 3,8 % zmanjšala na 3,2 % (in ne s 4,2 % na 3,5 %). Donosnost naložb je v veliki meri sledila gibanjem dobička, vendar se je ta, kot je po dokončnem razkritju opozorilo več zainteresiranih strani, v obravnavanem obdobjugibala večinoma pozitivno in ne negativno.

(134)

Ena zainteresirana stran je podvomila v ranljiv položaj industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja, kot je navedeno v uvodni izjavi (134) začasne uredbe. Ta stran je trdila, da se lahko upošteva le škoda, ki jo je povzročil damping, in da je bil damping ugotovljen samo za leto 2011. Vendar je bil položaj industrije Unije v navedeni uvodni izjavi opisan le zaradi ugotavljanja, ali se dobiček iz začetka obravnavanega obdobja lahko šteje za običajni dobiček industrije. Ugotovljeno je bilo, da se ne more.

(135)

Več strani je podvomilo v referenčno stopnjo dobička iz uvodne izjave (135) začasne uredbe in/ali so predlagale druge (nižje) referenčne vrednosti.

(136)

Skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je navedla, da je stopnja dobička med OP kazala visoko stopnjo donosnosti. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Druga stran je navedla tudi, da se stopnje dobička iz začasne uredbe lahko štejejo za običajne, svojo trditev pa je oprla na javno dostopne podatke o dobičku nemškega proizvajalca v obdobju med letoma 1999 in 2007. Druga zainteresirana stran je trdila, da se stopnja dobička v OP iz začasne uredbe lahko šteje za „običajno“ na podlagi ugotovitev študije Komisije (9), ki vključuje podatke o dobičku nemškega proizvajalca v obdobju med letoma 2004 in 2007. Podobne trditve je Komisija prejela po dokončnem razkritju.

(137)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v začasni uredbi ugotovljeno, da dobička z začetka obravnavanega obdobja ni mogoče šteti za običajnega, ker je bila industrija Unije v tistem času že v negotovem položaju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (134) začasne uredbe. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se navedeni javno dostopni podatki o dobičku nemškega proizvajalca v obdobju 1999–2007 ne nanašajo le na proizvodnjo keramične namizne in kuhinjske posode, temveč tudi na druge pomembne segmente. Kar zadeva študijo Komisije iz uvodne izjave (136), pa je bilo glede na njen predmet, cilj in čas njene izvedbe ugotovljeno, da ni primerna podlaga za določitev dobičkonosnosti. Na primer v zvezi z zadevnim izdelkom navaja dobiček zgolj ene družbe. Nazadnje pa vsa tri stališča iz uvodne izjave (136), ki so v nasprotju s stališčem iz uvodne izjave (141), niso zadostno utemeljena. Zato se potrdi, da se stopnja dobička v višini 3,2 %, kakor je bila ugotovljena v OP, ne more šteti kot sprejemljiva za ta izdelek.

(138)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi bilo kot merilo treba uporabiti stopnje dobička švedskega sektorja trgovine na drobno na področju notranje opreme, pohištva in/ali živil. Vendar se ta zahtevek zavrne, med drugim zaradi razlik v višini naložb v zadevnih sektorjih proizvodnje in trgovine na drobno.

(139)

Po dokončnem razkritju je ena od strani trdila, da 6-odstotnega dobička, ki je veljal za primernega v preiskavi glede obutve, ni primerno šteti za običajen dobiček v tem primeru, saj je bila navedena raven določena leta 2006, ko so bile gospodarske razmere precej ugodnejše kot leta 2013. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Prvič, stran se sklicuje na gospodarske razmere na splošno in ne na posebne razmere na trgu namizne posode. Res je, da je potrošnja leta 2009 znatno upadla, vendar je odtlej ponovno precej narasla. Poleg tega se gibanja potrošnje ne sme obravnavati ločeno. Glede na velik obseg dampinškega uvoza (tržni delež 66,8 %), raven dampinga (stopnje dampinga v višini med 13,1 % in 36,1 %) in raven nelojalnega nižanja cen (med 26,5 % in 47,6 %) bi bil konkurenčni položaj na trgu Unije v primeru uvoza po nedampinških cenah zelo drugačen. Ta argument je zato treba zavrniti.

(140)

Nekatere druge strani so predlagale merilo, uporabljeno v drugi protidampinški preiskavi, tj. preiskavi glede keramičnih ploščic (10). Po dokončnem razkritju je Komisija prejela podobne pripombe. Vendar je treba opozoriti, da keramičnih ploščic v nasprotju z usnjeno obutvijo in namizno posodo ni mogoče šteti za izdelek široke potrošnje. Na primer glede na pogostost nakupa ali menjave keramične namizne posode v gospodinjstvih ter način njenega trženja in končno prodajo potrošnikom je namizna posoda bolj primerljiva z usnjeno obutvijo kot s keramičnimi ploščicami. Zahtevek, naj se uporabi ciljni dobiček, uporabljen pri preiskavi keramičnih ploščic, se zato zavrne.

(141)

Pritožniki so navedli, da bi morala biti referenčna stopnja dobička nad 10 %, ker je proizvodnja namizne in kuhinjske posode kapitalsko intenzivna dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo novih naložb in inovacij. Čeprav drži, da gre pri zadevni industriji za kapitalsko intenzivno dejavnost, ki stalno zahteva naložbe, informacije, predložene za utemeljitev tega zahtevka, niso mogle spremeniti začasno uporabljene referenčne vrednosti. Preiskava ni pokazala, da bi bilo navedeno merilo najustreznejše za vse proizvajalce Unije.

(142)

Skupina uvoznikov je izpodbijala podatke o donosnosti iz začasne uredbe in je na podlagi podatkov o stroških proizvodnje, prodajnih cenah Unije, obsegu in izvoznih cenah iz začasne uredbe izračunala donosnost in ugotovila, da je dobiček industrije Unije v OP dejansko znašal 6 %. Vendar pa ta izračun ni pravilen, saj upošteva podatke iz različnih virov (vzorčeni proizvajalci Unije, industrija Unije kot celota in Eurostat).

(143)

Ker v zvezi s tem ni bilo dodatnih pripomb, se uvodne izjave od (132) do (137) začasne uredbe potrdijo.

(144)

V skupnem stališču so številni uvozniki menili, da pri podatkih o proizvodnih stroških iz uvodne izjave (138) začasne uredbe ni bilo upoštevano gibanje stroškov dela in energije iz statističnih podatkov Eurostata. Strani so poudarile, da so se v državah članicah stroški dela povečali. Tudi gibanje stroškov energije v Uniji ne upravičuje upada stroškov proizvodnje.

(145)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili stroški dela in energije, ki so jih predložile strani, zastavljeni preširoko. Poleg tega dejstvo, da je industriji Unije uspelo znižati stroške proizvodnje v obdobju, ko je bil splošni trend ravno obraten, kaže na izjemna prizadevanja industrije Unije, da bi zmanjšala stroške in ostala konkurenčna.

(146)

Podatki o proizvodnih stroških iz začasne uredbe so preverjeni proizvodni stroški vzorčenih proizvajalcev Unije. Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava (138) začasne uredbe potrdi.

(147)

Več strani je izpodbijalo sklep o škodi iz začasne uredbe, ker naj bi se številni kazalniki škode v zadnjem delu obravnavanega obdobja izboljšali. Vendar to ne spremeni dejstva, da se je večina kazalnikov škode v obravnavanem obdobju poslabšala. To poslabšanje kazalnikov škode je mogoče ugotoviti za večino makroekonomskih kazalnikov, kot so obseg proizvodnje, zmogljivost, prodaja nepovezanim strankam in zaposlenost, ter kazalnike škode, povezane s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost in naložbe.

(148)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (139) do (143) začasne uredbe potrdijo.

(149)

Ker ni bilo pripomb, se uvodna izjava (144) začasne uredbe potrdi.

(150)

Več strani je izpodbijalo sklep iz uvodne izjave (148) začasne uredbe. Čeprav so bili nekateri odstotki, ki so bili navedeni v uvodnih izjavah (145) in (147) začasne uredbe, nekoliko spremenjeni, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, to ne spreminja dejstev in sklepov iz uvodnih izjav od (145) do (148) začasne uredbe.

(151)

Glede na razvoj tržnega deleža kitajskega dampinškega uvoza je jasno, da ni neskladij med uvodno izjavo (147) začasne uredbe, zlasti kar zadeva trditev, da se znižanje prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in njena dobičkonosnost lahko pripišeta padcu cen, ki ga je na trgu Unije povzročil dampinški uvoz iz LRK, in gibanju tržnega deleža industrije Unije, kot je trdila ena od strani.

(152)

Poleg tega dejstvo, da so se cene uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju zvišale, kot je poudarilo več strani, ne more omajati ugotovitve glede nelojalnega nižanja cen in škodljivega dampinga v OP.

(153)

Ker v zvezi z učinki dampinškega uvoza ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (145) do (148) začasne uredbe potrdijo.

(154)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (106), so bili podatki Eurostata o uvozu po uvedbi začasnih ukrepov posodobljeni. Pri navzkrižnem preverjanju novih podatkov s prejšnjimi podatki iz začasne uredbe je bila ugotovljena stvarna napaka v izračunu podatkov o uvozu iz Tajske in Turčije. Ta napaka je bila popravljena, zato so dokončni podatki o uvozu podobnega izdelka iz tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata naslednji:

Preglednica 4

(155)

Uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %, tržni delež tega uvoza pa je ostal precej stabilen.

(156)

Upoštevati je treba, da so se povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 6 % in ostale višje od povprečne prodajne cene kitajskega izvoza (za 68 % v OP).

(157)

Pred objavo začasne uredbe je CCCLA navedla, da se je uvoz iz Turčije med letoma 2010 in 2011 povečal za 8 %, pri čemer naj bi bile uvozne cene iz Turčije le za okrog 20 % višje od uvoznih cen iz LRK. Nato je več strani izpodbijalo sklep iz začasne uredbe glede uvoza iz Turčije.

(158)

Glede na to, da je v začasni uredbi prišlo do očitne vsebinske napake pri poročanju o uvozu iz Turčije, in glede na zgoraj navedene posodobljene podatke nič ne kaže na to, da bi glede na cene in tržni delež uvoz iz Turčije lahko prekinil vzročno zvezo med kitajskim izvozom zadevnega izdelka in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Opozoriti je treba tudi, da nevključitev uvoza s poreklom iz Turčije v pritožbo ni mogoče označiti za diskriminatorno, saj na začetku postopka ni bilo dovolj dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi v zvezi z uvozom iz Turčije.

(159)

Tržni delež uvoza iz Tajske v obdobju preiskave nikoli ni presegel 3,5 %.

(160)

Iz navedenih razlogov se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni vplival na položaj industrije Unije v takem obsegu, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(161)

Ker ni bilo novih pripomb v zvezi s tržnimi segmenti, se uvodne izjave od (156) do (158) začasne uredbe potrdijo.

(162)

Ena od strani je navedla, da bi bilo mogoče škodo pripisati dolgoročnemu zmanjševanju povpraševanja po izdelkih, proizvedenih v Uniji. Vendar preiskava takega gibanja ni potrdila, kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi (112) začasne uredbe.

(163)

Ker v zvezi s potrošnjo in povpraševanjem ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od (159) do (166) začasne uredbe potrdijo.

(164)

Ena od strani je opozorila, da so bile v obravnavanem obdobju povprečne izvozne cene Unije nižje od povprečnih prodajnih cen na trgu Unije. To bi lahko vplivalo na zmožnost industrije Unije za nove naložbe ali zaposlovanje novega osebja. Podoben argument je bil predstavljen po dokončnem razkritju. Vendar, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi (169) začasne uredbe, izvozna dejavnost na večino kazalnikov škode ne vpliva. Poleg tega bi bilo mogoče trditi tudi, da je bila ta prodaja delno kompenzacija za škodo, povzročeno na trgu Unije. Ker so bile povprečne cene izračunane tako, da je bila skupna vrednost prodaje podobnega izdelka deljena s skupnim obsegom take prodaje, lahko zaradi drugačnega prodajnega programa na trgu Unije v primerjavi z izvozom pride do znatnih razlik pri povprečnih prodajnih vrednostih na splošno. Poleg tega je ta izvoz predstavljal manj kot 37 % skupnega obsega prodaje industrije Unije, kar pomeni, da je bil domači trg Unije še vedno glavni trg industrije Unije. Argument, da je ta izvoz industriji Unije povzročil škodo v takem obsegu, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, se zato zavrne.

(165)

Ker v zvezi z izvozom industrije Unije ni bilo nobenih novih pripomb, se uvodne izjave od (167) do (170) začasne uredbe potrdijo.

(166)

Po uvedbi začasnih ukrepov je ena od strani menila, da je odprava uvoznih kvot vplivala na proizvajalce Unije v obravnavanem obdobju. Vendar niso bila predstavljena nobena nova dejstva, ki bi lahko spremenila sklep iz uvodne izjave (173) začasne uredbe.

(167)

Ker v zvezi z odpravo uvoznih kvot ni bilo nobenih novih utemeljenih pripomb, se uvodne izjave od (171) do (173) začasne uredbe potrdijo.

(168)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več strani vztrajalo, da kartelna preiskava, ki so jo uvedli nemški organi, iz uvodne izjave (175) začasne uredbe ali kartelna globa iz iste uvodne izjave nista bili ustrezno upoštevani. V zvezi s temi trditvami je poleg že navedenega v uvodnih izjavah (174) in (175) začasne uredbe mogoče dodati naslednje.

(169)

Nemška kartelna preiskava o domnevnem določanju cen med julijem 2005 in februarjem 2008 še vedno poteka. Ker je bila proizvajalcem Unije zajamčena zaupnost in končni rezultati tekoče nemške preiskave še niso bili javno objavljeni, ni mogoče komentirati podrobnosti opravljene analize. Lahko pa se potrdi, da med proizvajalci, proti katerim poteka ta tekoča preiskava, ni vzorčenih proizvajalcev. Preiskava je pokazala tudi, da preiskovane prakse na mikroekonomske kazalnike niso vplivale, na makroekonomske kazalnike pa le v manjšem obsegu ali sploh ne.

(170)

Kar zadeva ugotovitve glede kartela na področju kopalniške opreme, je treba opozoriti, da je bil ta kartel za določanje cen dejaven med letoma 1992 in 2004 ter da je samo eden od oglobljenih proizvajalcev dejaven tudi v sektorju namizne in kuhinjske posode. Na podatke, ki jih je predložil ta proizvajalec v okviru presoje reprezentativnosti in škode, kartelne prakse ne vplivajo, saj so bili uporabljeni le podatki za namizno in kuhinjsko posodo tega proizvajalca, ne pa njegovi konsolidirani podatki. Zato globa, ki jo je Komisija naložila temu kartelu, ni vplivala na podatke, ki jih je predložil ta proizvajalec. Opozoriti je treba tudi, da je bilo obdobje določanja cen precej pred obravnavanim obdobjem. Ker je identiteta proizvajalcev Unije zaupna, ni mogoče razkriti, ali je ta družba vključena v vzorec. Če bi vzorčeni proizvajalec Unije v svoji računovodski evidenci navedel postavke (npr. kartelno globo), ki bi izkrivile sliko škode za namen te preiskave, bi jih preiskovalni organ izločil, da se zadevni dejavniki škode ne bi izkrivili.

(171)

Zato se trditve v zvezi z vplivom navedenih kartelnih preiskav na analizo škode in vzročne zveze zavrnejo.

(172)

Ena od zainteresiranih strani je navedla, da je med proizvajalci Unije prišlo do nezakonitega dogovora o cenah in razdelitvi trga, vendar za to trditev ni predložila nobenega dokaza, zato se ta zavrne.

(173)

Ker v zvezi z nekonkurenčnimi praksami na trgu Unije ni bilo nobenih novih pripomb, se uvodne izjave od (174) do (176) začasne uredbe potrdijo.

(174)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb v zvezi z načini proizvodnje, se uvodni izjavi (177) in (178) začasne uredbe potrdita.

(175)

Eden od uvoznikov je po dokončnem razkritju ponovil svoje trditve, in sicer da se proizvodne metode proizvajalcev Unije razlikujejo od metod kitajskih tovarn, ki so bolj obrtniške. Vendar ni bil predstavljen noben trden argument, ki bi lahko spremenil sklep iz uvodne izjave (178) začasne uredbe, zato se ta trditev dokončno zavrne.

(176)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb glede trga rabljenih izdelkov, se uvodni izjavi (179) in (180) začasne uredbe potrdita.

(177)

Ena od strani je navedla, da je analiza položaja med obdobjem oživitve gospodarstva v letih 2010 in 2011 v uvodni izjavi (183) začasne uredbe nepravilna ter da je bil vpliv gospodarske krize podcenjen. Te pripombe so bile po dokončnem razkritju ponovljene. Vendar niso utemeljene. Poleg tega je treba poudariti, da navedena uvodna izjava navaja, da so se zaradi dampinškega uvoza iz LRK učinki upada gospodarske rasti povečali. Kar zadeva vpliv gospodarske krize, pa uvodna izjava (184) začasne uredbe jasno navaja, da je gospodarska kriza morda sicer vplivala na nizko uspešnost industrije Unije, vendar ne v takem obsegu, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodljivimi razmerami, ki so bile povzročene tej industriji med OP.

(178)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb v zvezi z gospodarsko krizo, se uvodne izjave od (181) do (184) začasne uredbe potrdijo.

(179)

V skupnem stališču je več uvoznikov navedlo, da je upad zaposlenosti običajen pojav v industriji potrošniškega blaga. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Tudi če bi bilo tako gibanje v tem sektorju običajno, ne bi moglo prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in precejšnjo izgubo delovnih mest v tem sektorju. Ta trditev se zato zavrne.

(180)

Ena od strani je trdila, da bi preostali strukturni primanjkljaji industrije Unije v povezavi z obstoječo presežno zmogljivostjo, kot je prikazana v preglednici 3 začasne uredbe, lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Čeprav je bila industrija Unije v negotovem položaju že na začetku obravnavanega obdobja in je prestala prestrukturiranje, je treba v zvezi s tem argumentom poudariti, da je preiskava potrdila, da je konkurenčna in se ustrezno odziva na povpraševanje z vseh trgov. Kar zadeva preglednico 3 začasne uredbe, je treba upad proizvodnje razumeti v povezavi s pritiskom, ki izhaja iz velikega obsega uvoza po nizkih cenah iz LRK, saj je izvoz industrije Unije ostal stabilen. Zato te trditve ni bilo mogoče sprejeti.

(181)

Ena od strani je menila, da Komisija ni upoštevala kumulativnih učinkov vseh drugih škodljivih dejavnikov. Enako je po dokončnem razkritju trdilo več drugih strani. Vendar si glede na rezultate preiskave v zvezi z različnimi drugimi dejavniki, na katere so se sklicevale strani, ni mogoče predstavljati, da bi njihov skupni vpliv prekinil vzročno zvezo. Dejansko je bil vpliv večine drugih navedenih dejavnikov majhen ali pa ga sploh ni bilo.

(182)

Ena od strani je menila, da preiskovalni organ ni razlikoval med sopojavnostjo in vzročnostjo. Informacije, ki so bile predložene v podporo tej trditvi, pa še zdaleč niso bile prepričljive, zato se ta trditev zavrne.

(183)

Ker v zvezi z drugimi dejavniki ni bilo nobenih novih pripomb, se uvodne izjave od (185) do (190) začasne uredbe potrdijo.

(184)

Ker ni bilo nobenih novih pripomb, se uvodna izjava (191) začasne uredbe potrdi.

(185)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvodne izjave 192 začasne uredbe, se navedena uvodna izjava potrdi.

(186)

Poljski proizvajalec, ki ni med pritožniki, je ukrepe pozdravil, proizvajalec iz Združenega kraljestva, ki prav tako ni med pritožniki, vendar ima uvozne interese v zvezi z zadevnim izdelkom, pa jim je nasprotoval. Slednja zainteresirana stran meni, da bi dajatve negativno vplivale na proizvajalce, ki svojo paleto izdelkov dopolnjujejo z uvozom iz LRK in so se globalizaciji prilagodili s poslovnim modelom, pri katerem se delo z visoko dodano vrednostjo opravlja v Uniji. Poleg tega bi bile stranke manj pripravljene kupovati njihove izdelke, ker ne bi več ponujali celotne palete izdelkov.

(187)

Kar zadeva trditev slednje zainteresirane strani, je bil preučen položaj te družbe. Ugotovljeno je bilo, da uvoz namizne posode iz Kitajske predstavlja le manjši del njenega celotnega uvoza. Vendar je družba brez podrobnega pojasnila trdila, da je ta uvoz zanjo pomemben. Predložila ni nobenih podatkov o lastni proizvodnji. V skladu z računovodskimi izkazi je imela v letu 2011 več kot 10-odstotni dobiček od celotnega prihodka od prodaje pred obdavčitvijo, pri čemer je večino dobička ustvarila na trgih zunaj EU (za zadevni izdelek podatki niso bili predloženi). Iz teh razlogov se ne pričakuje, da bi uvedba ukrepov ogrozila uspešnost poslovanja te družbe. Trditev, da bodo imele zaradi ukrepov težave tudi številne druge družbe, ni bila podkrepljena z nobenim konkretnim dokazom. Poleg tega odgovori, prejeti v fazi preverjanja reprezentativnosti pred začetkom postopka, in stališča, prejeta pozneje, v ničemer ne kažejo, da je v takem položaju znatno število podjetij.

(188)

Dajatve bi na proizvodne dejavnosti industrije Unije vplivale pozitivno. Kot navajajo poročila, je od nedavne uvedbe začasnih protidampinških dajatev v zvezi s tem dejansko prišlo do pozitivnih sprememb.

(189)

Navedene pozitivne spremembe potrjujejo izjavo pritožnikov, da bi bilo mogoče proizvodnjo Unije z obstoječimi obrati, stroji in delovno silo v zelo kratkem času občutno povečati, dolgoročno pa bi bilo povečanje proizvodnje lahko še večje. Odprava nepoštenih cenovnih praks na trgu jim torej koristi, saj bi bila z novo ravnjo cen proizvodnja večjega števila izdelkov v Uniji privlačnejša, tako pri velikih kot manjših naročilih, posebnih modelih ali izdelkih široke potrošnje brez blagovne znamke. To bi prineslo ustvarjanje novih delovnih mest, ki zahtevajo različne spretnosti, zaradi česar bi se nezaposlenost zmanjšala.

(190)

Kar zadeva nezmožnost ponujanja celotne palete izdelkov, te trditve ni mogoče sprejeti, saj potrošniki zahtevajo stalno spreminjajočo se ponudbo izdelkov iz več virov oskrbe.

(191)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (193) do (198) začasne uredbe potrdijo.

(192)

Največja vzorčena uvoznika sta izpodbijala svoje pomanjkljivo sodelovanje v zvezi s predložitvijo popolnih podatkov o dobičkonosnosti ter razliki med nakupnimi cenami in cenami pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, pri čemer je eden od njiju zanikal, da je zavrnil dostop do svojih računovodskih evidenc, in trdil, da se ne bi nič spremenilo, tudi če bi ga omogočil. Strani sta navedli, da jima njuna velikost in poslovni model ne omogočata, da bi predložili tako podrobne podatke, kot se zahtevajo. V zaključni fazi je bilo potrjeno, da je eden od njiju znova zavrnil dostop do računovodskih evidenc svojega uvoznika in da kljub njunim prizadevanjem nobenemu ni uspelo zagotoviti popolnih in uporabnih podatkov o dobičkonosnosti ter takih informacij o razliki med nakupnimi cenami in cenami pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki bi jih institucije lahko uporabile pri analizi položaja nepovezanih uvoznikov. Omejene informacije, ki sta jih družbi predložili v zvezi s svojimi nakupnimi cenami in cenami pri nadaljnji prodaji, so bile v splošnem nezadostne, vendar v celoti v skladu s pridobljenimi informacijami o splošnem pribitku, ki so povzete v uvodni izjavi (202) začasne uredbe.

(193)

V uvodni izjavi (203) začasne uredbe so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo dodatne, celovite in preverljive podatke za nadaljnjo analizo učinka ukrepov na oskrbovalno verigo.

(194)

Po uvedbi začasnih ukrepov sta dva nepovezana uvoznika na novo izpolnila vprašalnik za uvoznike. Poleg tega so stališča o interesu Unije predložili tudi drugi nevzorčeni uvozniki, združenje za evropsko in mednarodno trgovino (Združenje za zunanjo trgovino), švedsko združenje uvoznikov, trgovcev na debelo in trgovcev na drobno (Svensk Handel), CCCLA ter proizvajalec Unije z uvoznimi interesi. Nobenemu od stališč niso bili priloženi prepričljivi dokazi o učinku ukrepov na oskrbovalno verigo.

(195)

Ena od strani je trdila, da je bil podatek o zaposlenosti v prodajnem delu oskrbovalne verige, na katerega bi vplivale dajatve, podcenjen, saj statistični podatki Eurostata kažejo, da je v trgovskih družbah na splošno zaposlenih več ljudi (33 milijonov) kot v proizvodnih podjetjih (31 milijonov). Vendar se predloženi podatki nanašajo na poslovno dejavnost uvoza in proizvodnje na splošno in jih za namene te preiskave ni mogoče uporabiti.

(196)

V skupnem stališču je več uvoznikov trdilo, da pet vzorčenih uvoznikov v zvezi z zadevnim izdelkom zaposluje več kot 10 000 ljudi in ne 350, kot je navedeno v uvodni izjavi (200) začasne uredbe. Podatki so bili vnovič preverjeni. Treba je poudariti, da se pri analizi interesov uvoznikov upošteva število delovnih mest, povezanih z uvozom in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka, vključno s podpornimi dejavnostmi. Zaposlenost, povezana z drugimi izdelki ali državami porekla ali v zvezi z dejavnostmi, kot sta prodaja na debelo ali na drobno, v ta podatek seveda ne more biti vključena. Treba je opozoriti, da je v zgodnejši fazi postopka skupina 14 uvoznikov število zadevnih delovnih mest na ravni uvoznikov ocenila na skupno 7 000. Če podatke vzorčenih uvoznikov ekstrapoliramo, se zdi ta podatek razumna ocena, kolikor je bilo njihove podatke mogoče uporabiti.

(197)

Več strani se je pritožilo glede visoke vrednosti bruto razlike iz uvodne izjave (202) začasne uredbe in trdilo, da je zavajajoča. Vendar je preiskava pokazala, da je velika večina uvoznikov, ki so odgovorili na vprašanja o vzorčenju, namenjena uvoznikom, navedla, da znaša bruto razlika med nakupno ceno in ceno pri nadaljnji prodaji med 50 % in 200 %, položaj vzorčenih uvoznikov pa je bil podoben. Poleg tega so pritožniki po začasnem razkritju predložili več primerov, ki potrjujejo podatke iz publikacije, omenjene v uvodni izjavi (202) začasne uredbe, tj. potrjujejo razmerje med uvozno in maloprodajno ceno zadevnega izdelka.

(198)

Proizvajalec iz Združenega kraljestva z uvoznimi interesi je pojasnil, da so navedene razlike potrebne za pokrivanje nekaterih stroškov, ki nastanejo v Uniji. Podatki, ki bi omogočili izračun navedenih razlik na osnovi prihodka od prodaje, niso bili predloženi.

(199)

Ker je bilo mogoče uporabne podatke o dobičku iz uvozne dejavnosti v zvezi z zadevnim izdelkom pridobiti le od treh vzorčenih uvoznikov in jih preveriti, ti trije uvozniki pa so pokrivali le približno 3 % uvoza zadevnega izdelka, se zadevni znesek tehtanega povprečnega dobička ni štel za prepričljivega, zato v začasni uredbi ni bil naveden. Vendar je treba opozoriti, da je bil ta tehtani povprečni dobiček precejšen (med 6 % in 10 % – zaradi zaupnosti je naveden je razpon).

(200)

Eden od uvoznikov je navedel, da se v Uniji ne proizvedejo zadostne količine barvane kamenine in da sam nima druge izbire, kot da jo uvaža iz LRK. Enako je navedel po razkritju. Vendar je preiskava pokazala, da je mogoče barvano kamenino naročiti iz več virov, tudi pri proizvajalcih Unije. Poleg tega imajo proizvajalci Unije proizvodne zmogljivosti za obsežnejšo prodajo na trgu Unije.

(201)

Na podlagi informacij, ki so bile zbrane med preiskavo, ni bilo mogoče natančno opredeliti, v kakšnem obsegu bi uvozniki zvišanje nakupnih cen zaradi predlaganih dajatev lahko prenesli naprej. Če pa bodo za uvoz iz LRK začele veljati dokončne protidampinške dajatve, glede na podatke o bruto in neto razlikah nič ne kaže na to, da bi bilo uspešno poslovanje uvoznikov ogroženo. Poleg tega je bil eden od uvoznikov mnenja, da veliki gospodarski subjekti in uvozniki, katerih glavna dejavnost ni keramična namizna in kuhinjska posoda, ne bi čutili negativnih posledic.

(202)

Zato se sklene, da uvedba ukrepov na predlagani ravni skupno nima znatnega škodljivega učinka na položaj nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka.

(203)

Ker v zvezi z interesom nepovezanih uvoznikov ni bilo novih pripomb, se uvodne izjave od (199) do (211) začasne uredbe potrdijo.

(204)

V skladu s pozivom iz uvodne izjave (203) začasne uredbe je Komisija na dan objave začasnih ukrepov neposredno stopila v stik z zadevnimi trgovci na drobno in združenji trgovcev na drobno, uvozniki, ki bi utegnili biti dejavni na področju prodaje na drobno, in z njej znanimi oblikovalci ter jih pozvala, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike. Nekateri prejemniki, ki so sprva navedli, da so trgovci na drobno, so odgovorili, da jih preiskava ne zadeva, ker na tem področju niso dejavni. Komisija je nazadnje prejela sedem novih odgovorov na vprašalnik za trgovce na drobno. V OP je teh sedem trgovcev na drobno predstavljalo 1 % uvoza iz LRK. Odgovori so bili večinoma v marsičem pomanjkljivi, vendar so bili, kolikor je bilo to mogoče, kljub temu preučeni. Na vprašalnik ni odgovoril nobeden od oblikovalcev.

(205)

Tako pridobljene informacije dejansko niso dale nobenih novih dokazov glede interesa drugih gospodarskih sektorjev, ki bi lahko izpodbijali sklep iz uvodne izjave (217) začasne uredbe.

(206)

Po objavi začasnih ukrepov so stališča o interesu Unije glede drugih gospodarskih sektorjev predložili tako vzorčeni kot nevzorčeni uvozniki (med drugim poljski uvoznik, dejaven na področju promocijskih izdelkov), združenje za evropsko in mednarodno trgovino (Združenje za zunanjo trgovino), švedsko združenje uvoznikov, trgovcev na debelo in na drobno (Svensk Handel), več trgovcev na drobno, CCCLA in osem pražarn kave (od tega sedem iz Italije in ena s sedežem v Avstriji).

(207)

Pražarne kave so trdile, da bi jim zaradi zelo majhnega števila proizvajalcev Unije, ki oskrbujejo njihov trg (največ pet) in povečini bodisi neposredno bodisi prek sestrskih družb uvažajo iz LRK, ter zaradi zelo velikega števila pražarn kave (1 500–3 000) ukrepi na ravni, ki je bila predlagana v začasni uredbi, v prihodnosti lahko onemogočili nabavo enakih izdelkov kot doslej. Te trditve ni mogoče sprejeti. Najprej je treba opozoriti, da je višina dokončnih ukrepov nižja od višine začasnih ukrepov. Poleg tega je preiskava pokazala, da bi lahko ob odpravi škode, ki jo povzroča dampinški uvoz iz LRK, proizvajalci Unije bolje izkoristili svoje proizvodne zmogljivosti in v večji meri oskrbovali sektor praženja kave. Glede na veliko število proizvajalcev Unije je zelo verjetno, da bi naročila pražarn kave lahko sprejemalo več kot pet proizvajalcev Unije.

(208)

Pražarne kave so trdile, da bi protidampinški ukrepi škodili njihovemu izvozu, saj bi to zanje pomenilo izgubo konkurenčnosti, doleteli pa bi jih lahko tudi povračilni ukrepi kitajskih organov. Vendar ni dokazov, da bi raven uvedenih ukrepov pomenila tako izgubo konkurenčnosti, pri čemer je treba upoštevati, da so tudi druge članice STO uvedle protidampinške ukrepe, ki vplivajo na to vrsto izdelka. Tudi za trditev o povračilnih ukrepih je bilo ugotovljeno, da ni utemeljena.

(209)

Pražarne kave so navedle, da bi protidampinški ukrepi neizogibno privedli do splošnega krčenja njihovega poslovanja, zmanjšanja njihove prodaje, splošnega zvišanja cene kave v gostinskem sektorju (hoteli, restavracije in podjetja za pripravo in dostavo hrane) ter znižanja kakovosti izdelkov in storitev. Zaradi vsega tega naj bi bilo ogroženo precejšnje število neposrednih in posrednih delovnih mest. Toda ob upoštevanju osnovne dejavnosti pražarn kave in glede na sklepe v zvezi z učinki ukrepov na oskrbovalno verigo teh trditev ni mogoče sprejeti. Poleg tega je treba opozoriti, da skupno število delovnih mest, povezanih z dejavnostmi pražarn kave po vsem svetu, ne more biti ustrezna osnova za izračun števila delovnih mest, ki bi bila ogrožena zaradi uvedbe protidampinških ukrepov.

(210)

Dva trgovca na drobno sta navedla, da Unija ne proizvede zadostnih količin novega kostnega porcelana („new bone china“) in kostnega porcelana („bone china“) ter da zato nimata druge izbire, kot da ju uvažata iz LRK. Enako je po razkritju navedlo združenje uvoznikov. Najprej je treba na splošno opozoriti, da so protidampinški ukrepi namenjeni ponovni vzpostavitvi pravične trgovine in ne oviranju uvoza. V tem primeru se raven ukrepov ne more šteti za nevzdržno. Drugič, preiskava je pokazala, da je mogoče te izdelke naročiti iz več virov, tudi pri proizvajalcih Unije. Poleg tega imajo proizvajalci Unije proizvodne zmogljivosti za obsežnejšo prodajo na trgu Unije in bi lahko, če bodo protidampinški ukrepi dokončno uvedeni, še v večji meri izkoristili svoj potencial.

(211)

En trgovec na drobno je navedel, da bi imeli ukrepi negativen vpliv na določene izdelke za turistični trg. Toda trditev ni bila podprta z oprijemljivimi podatki. Poleg tega je teža zadevnih izdelkov v tem sektorju omejena.

(212)

En uvoznik in trgovec na debelo je trdil, da bi uvedba ukrepov privedla do vertikalne konsolidacije trga s strani nekaj večjih akterjev. Vendar pa je to glede na sedanje število akterjev kratkoročno do srednjeročno malo verjetno.

(213)

Poleg zadev, ki so bile obravnavane že v začasni uredbi, je treba navesti, da je več strani menilo, da ni bil dovolj upoštevan interes manjših podjetij, kot so trgovci na drobno, distributerji in podjetja, ki delujejo na področju promocijskih izdelkov. Več strani je to trditev po dokončnem razkritju ponovilo. Priznati je treba, da bi utegnila biti mikropodjetja in mala podjetja v splošnem bolj občutljiva na morebitno zvišanje cen zaradi protidampinških dajatev. Vendar ni dokazov, da bo imela raven uvedenih ukrepov večji negativen učinek na druge gospodarske subjekte, ki se uvrščajo med mala in srednje velika podjetja. Trditev se zato dokončno zavrne.

(214)

Ker v zvezi z interesom drugih gospodarskih sektorjev ni bilo dodatnih pripomb, se uvodne izjave od (212) do (217) začasne uredbe potrdijo.

(215)

Strani, ki neposredno zastopajo interese končnih kupcev, kot so zveze potrošnikov, niso predložile pripomb, čeprav je Komisija stopila v stik z njimi.

(216)

Več strani je izpodbijalo sklep iz uvodne izjave (222) začasne uredbe v zvezi z višjimi cenami. Podobne trditve so bile predložene po dokončnem razkritju.

(217)

V malo verjetnem primeru, da se bo dajatev v celoti prenesla na potrošnike, in ob predpostavki, da bodo ravni uvoza in uvozne cene ostale enake, bi zaradi protidampinških dajatev nastal dodaten strošek v višini manj kot 1 EUR na gospodinjstvo letno. Ta izračun temelji na obsegu in vrednosti uvoza v OP, predlagani stopnji dajatev in številu gospodinjstev v Uniji.

(218)

Tega učinka ni mogoče šteti za dovolj pomembnega, da bi prevladal nad pozitivnim učinkom na industrijo Unije, ki bi ga prinesla omejitev škode, ki jo povzroča dampinški uvoz iz LRK.

(219)

Ena stran je trdila, da bodo ukrepi privedli do pomanjkanja cenejše namizne posode. Ta trditev je bila po dokončnem razkritju ponovljena. Vendar je ni mogoče sprejeti, ker, kot je navedeno v uvodni izjavi (157) začasne uredbe, industrija Unije oskrbuje vse trge (tudi trg cenejše namizne posode).

(220)

Ker v zvezi z interesom potrošnikov (gospodinjstev) ni bilo dodatnih pripomb, se uvodne izjave od (218) do (226) začasne uredbe potrdijo.

(221)

Glede na navedeno se ocena iz začasne uredbe potrdi.

(222)

Zato se uvodne izjave od (227) do (229) začasne uredbe potrdijo.

(223)

Stopnja dobička, uporabljena za izračun višine dajatve, ki je potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bila po trditvah previsoka. Ta trditev je bila zavrnjena, kot je pojasnjeno v oddelku 4.5.3.3.

(224)

Več strani je izrazilo dvom o ciljnem dobičku, ki je bil uporabljen za izračun stopnje škode. Te pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah od (135) do (142). Na podlagi analize navedenih pripomb se sklene, da bi bilo treba ciljni dobiček v višini 6 % ohraniti.

(225)

Ker v zvezi s stopnjo odprave škode ni bilo nobenih drugih pripomb, se metodologija, opisana v uvodnih izjavah od (230) do (234) začasne uredbe, potrdi.

(226)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje dampinga ali stopnje škode, pri čemer se v skladu s pravilom nižje dajatve upošteva tista stopnja, ki je nižja. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni stopenj dampinga.

(227)

Zaradi manjšega popravka iz uvodnih izjav (115) in (132) so bile stopnje nelojalnega nižanja cen nekoliko prilagojene, kar je razvidno iz stopenj škode v spodnji preglednici. Predlagane dokončne protidampinške dajatve so naslednje:

(228)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb, ugotovljen med preiskavo. Te stopnje dajatev (za razliko od dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno poimensko navedena, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ni mogoče uporabiti; zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(229)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, se obračuna preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(230)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(231)

Vsak zahtevek za uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se takoj naslovi na Komisijo (11) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj protidampinških dajatev.

(232)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve na ravni države uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, pa tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(233)

Za zagotovitev enake obravnave morebitnih novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec in so navedene v Prilogi I k tej uredbi, je treba določiti, da se tehtana povprečna dajatev, uvedena za navedene družbe, uporablja tudi za morebitne nove izvoznike, ki bi bili drugače upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(234)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporočita uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(235)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno obravnavane in upoštevane.

(236)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se šteje za nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev –

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2011) ni izvažal v Unijo,

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem vLRK, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.