o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb ( (Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai) (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1), zlasti točke (b) člena 52(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Skladno s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode (2) je bila vloga Tajske za registracijo imena „
(Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai)“ kot zaščitene geografske označbe, ki je bila prejeta 20. novembra 2008, objavljena v Uradnem listu Evropske unije(3).
(2)
Belgija, Francija, Italija, Nizozemska in Združeno kraljestvo so v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Ugovori so se na podlagi točk (a), (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe šteli za sprejemljive.
(3)
Komisija je v pismu z dne 14. marca 2011 zadevne stranke pozvala, naj se sporazumejo med seboj v skladu z njihovimi internimi postopki.
(4)
Dogovor je bil dosežen med Tajsko in Francijo. Ker Tajska in Nizozemska v predvidenem roku 6 mesecev nista dosegli dogovora in ker je v tem roku bil dosežen samo delni dogovor med Tajsko in Belgijo, Italijo ter Združenim kraljestvom, bi morala Komisija sprejeti sklep.
(5)
V zvezi z opredelitvijo geografskega območja pridelave, predelave in pakiranja je Francija izpostavila neskladnost med enotnim dokumentom in nacionalno zakonodajo Tajske, ki je dovoljevala predelavo in pakiranje izven geografskega območja pridelave. Tajska je priznala neskladnost in spremenila nacionalno registracijo ter enotni dokument, da jasno navajata, da obstaja samo eno enotno geografsko območje pridelave, predelave in pakiranja.
(6)
V zvezi z obsegom zaščite imena „
(Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai)“ so Belgija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo s Tajsko dosegli dogovor, da bi morala biti zaščita omejena na ime kot celoto. Tajska je potrdila, da za sam izraz „Khao Hom Mail“ ne zahteva zaščite v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006. Nizozemska in Tajska nista dosegli dogovora. Nizozemska je zahtevala jasno navedbo, da je mogoče uporabljati negeografske dele imena, medtem ko je Tajska izrazila zaskrbljenost glede tega, kako bi takšna formulacija vplivala na blagovno znamko, registrirano v Evropski uniji.
(7)
Dejansko bi bilo treba zaščititi celotno ime „
(Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai)“. Posamezni negeografski elementi navedenega izraza se lahko uporabljajo, tudi skupaj in v prevodu, po vsej Evropski uniji, v kolikor se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Evropske unije, vključno z zakonodajo o blagovnih znamkah.
(8)
Zahtevi glede pakiranja, ki naj bi se uvedla na področju pridelave, so Belgija, Francija, Italija, Nizozemska in Združeno kraljestvo ugovarjali, ker naj ne bi bila ustrezno utemeljena oziroma je po nepotrebnem omejujoča. Francija in Tajska sta dosegli dogovor, potem ko je Tajska spremenila enotni dokument, tako da so v njem bolje pojasnjeni razlogi, zakaj mora pakiranje potekati na geografskem območju. Glede tega vprašanja med Tajsko in Belgijo, Italijo, Nizozemsko ter Združenim kraljestvom ni prišlo do dogovora. Tajska je nato spremenila enotni dokument in specifikacijo ter vključila bolj natančno utemeljitev za proizvod.
(9)
Glede na zgornja dejstva bi bilo treba ime „
(Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai)“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, enotni dokument pa bi bilo treba ustrezno posodobiti in objaviti.
(10)
Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Označba iz Priloge I k tej uredbi se vpiše v register.
Člen 2
Posodobljeni enotni dokument je vključen v Prilogo II k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
„Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“ je riž, ki se prideluje na območju Thung Kula Rong-Hai. To se razprostira čez pet provinc na severovzhodu Tajske. Vzgaja se iz sort Khao Dawk Mali (KDML 105) in RD 15 ter je na svetlobo občutljiv neoluščen riž. Lahko je rjavi ali beli (brušeni riž).
Fizikalne lastnosti
Ovojnica riževih zrn: slamnato rumene barve.
Dolga, tanka, prosojna in svetleča.
Svilnato gladka.
Lepo diši po listih pandanusa.
Fizikalne lastnosti
Rjavi riž
Beli riž
Dolžina (mm)
> 7,0
> 7,0
Oblika (dolžina/širina)
> 3,2
> 3,2
Barva
rumenkasto rjava
bela
Kemične lastnosti
Vlažnost
ne več kot 14 %
Onesnaževalci
ne več kot 0,2 %
Rumena zrna
ne več kot 0,2 %
Mešanica zrn drugih sort
ne več kot 8 %
Amiloza (%)
14–16 %
Preskus bazičnosti
6–7
Kemične lastnosti (srednja vrednost (± 5 %))
Rjavi riž
Beli riž
Beljakovine (%)
7,6
5,4
Vitamin B1 (mg/100 g)
0,34
0,18
Vitamin B2 (mg/100 g)
0,27
0,07
Vitamin B3 (mg/100 g)
5,0
1,2
Železo (ppm)
28
16
Druge lastnosti
1. Značilnosti pri kuhanju (povprečne vrednosti)
Čas kuhanja
15–20 min
Razmerje med rižem in vodo za kuhanje
1: 1 ali 1: 1,25
2. Aroma in okus
Kuhan riž diši po listih pandanusa ter ima blag, mehek in rahlo sladek okus. Če so mu primešane dodatne sestavine, ima rahel okus po dodanih začimbah. Skuhana sveže požeta riževa zrna sort KDML 105 in RD 15 imajo gladko kremasto zgradbo.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)
Riževa semena, ki se uporabijo za pridelavo riža „Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“, morajo biti vzgojena na območju Thung Kula Rong-Hai.
Semena morajo biti sort Khao Dawk Mali 105 (KDML 105) in Kor Khor ali RD 15, pridobiti pa jih je treba pri Oddelku za riž ali pridelovalcih riževih zrn, to je organizacijah kmetov ali zasebnih organizacijah, ki jih je Oddelek za riž potrdil na podlagi standardov za pridelavo riževih zrn.
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
—
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Celoten proizvodni cikel mora potekati na opredeljenem geografskem območju, da se zagotovi, da je izveden popolnoma v skladu z geomorfološkimi razmerami, značilnimi za navedeno območje. Samoumevno je, da zaradi rastnih pogojev celoten biološki cikel do žetve poteka na istem mestu, to je tam, kjer je bil riž na začetku posejan. Žetev določajo posebna pravila glede datumov, fenofaz in vlažnosti zrn, s katerimi se zagotavljata higiena in varnost proizvoda ter popolna sledljivost riža do regije porekla, v številnih primerih pa prav do kmeta. Predelava mora potekati v petih provincah območja Thung Kula Rong-Hai, tj. v provincah Roi Et, Surin, Sisaket, Mahasarakham in Yasothon.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.
Pakiranje mora potekati petih v provincah območja Thung Kula Rong-Hai, tj. v provincah Roi Et, Surin, Sisaket, Mahasarakham in Yasothon. Tako se potrošnikom dejansko zajamčita poreklo in kakovost riža ter v njem zagotovi vsebnost 2-acetil-1-pirolina (0,1–0,2 mikrograma na njivi), ki je edinstvena snov v sorti Khao Hom Mali, ki se goji na navedenem geografskem območju. Da se čim bolj omeji možno zmanjšanje koncentracije, kar bi razdišalo proizvod, ki ima zelo značilen vonj, in preprečita kakršna koli kontaminacija ali sprememba proizvoda, prepakiranje ni dovoljeno.
3.7 Posebna pravila za označevanje
Na embalaži morajo biti označeni teža, datum pakiranja, naziv rižarne ali naziv zadruge.
Na vsaki embalaži mora biti navedeno „
“ in/ali „Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“.
Obvezna sta tudi logotip tajske geografske označbe in logotip EU (po evropski registraciji).
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Geografsko območje, na katerem potekajo vse dejavnosti (sejanje, obdelovanje, žetev, brušenje, pakiranje in označevanje), zajema province Roi-et, Mahasarakam, Surin, Yasothon in Srisaket.
Zaradi zahtevanih posebnih vremenskih in talnih razmer območje pridelave leži v:
—
provinci Roi Et, ki jo sestavlja 986 807 raijev (6,25 raija = 1 hektar) zemlje v okrajih (tambonih) v nižini Thung Kula Rong-Hai v okrožjih Kaset Wisai, Suwannabhumi, Pratumrat in Phonsai ter podokrožju Nong Hee,
—
provinci Surin, ki jo sestavlja 575 993 raijev zemlje v okrajih (tambonih) v nižini Thung Kula Rong-Hai v okrožjih Ta Tum in Chumpol Buri,
—
provinci Sisaket, ki jo sestavlja 287 000 raijev zemlje v okrajih (tambonih) v nižini Thung Kula Rong-Hai v okrožju Rasi Salai in podokrožju Silalat,
—
provinci Maharasakham, ki jo sestavlja 193 890 raijev zemlje v okrajih (tambonih) v nižini Thung Kula Rong-Hai v okrožju Phayakaphum Pisai,
—
provinci Yasothon, ki jo sestavlja 64 000 raijev zemlje v okrajih (tambonih) v nižini Thung Kula Rong-Hai v okrožjih Maha Chaichana in Kor Wang.
5. Povezava z geografskim območjem
5.1 Posebnost geografskega območja
Thung Kula Rong-Hai je velika nižina na severovzhodu Tajske, ki se razprostira čez pet provinc: Roi Et, Mahasarakam, Surin, Yasothon in Srisaket. Skupno pokriva 2 107 690 raijev. V preteklosti se je imenovala Thung Mah Long ali Thung Pu Pa Lan.
Naravni in človeški dejavniki imajo pri pridelavi riža „Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“ ter zlasti pri njegovi obdelavi ključno vlogo. Pri pridelavi tega riža ima pomembno vlogo tudi znanje: od znanja o izbiri kakovostnih semen do nadaljnjih ustreznih metod obdelave, izdelave nasipov in razdeljevanja riževih polj na dele, tako da se za rast riža ohranja dovolj vode. Voda se s polj odvede približno 10 dni pred žetvijo, ko se zrel riž poreže in dva ali tri dneve suši, da se zmanjša vsebnost vlage. Kakovost riža „Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“ določajo naravni dejavniki in lokalno znanje.
5.2 Posebnost proizvoda
„Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“ je ime, ki se nanaša na neoluščeni, rjavi in brušeni riž, predelan iz sort Khao Dawk Mali 105 in Kor Khor ali RD 15, občutljivih na svetlobo, ki v deževni dobi rastejo na območju Thung Kula Rong-Hai na Tajskem in izločajo naravno aromo.
Edini upravičeni riž je zgoraj navedena sorta z opredeljenega geografskega območja, saj se le v teh razmerah pridela riž z zelo nizko vsebnostjo amiloze (14–16 %) in z vsebnostjo amilopektina 84 do 86 %. To mu omogoča, da vpije majhen delež vode, v kateri se kuha, in sprosti okuse. Te izjemne lastnosti so mogoče le v edinstvenih geomorfoloških razmerah v severovzhodnem delu Tajske (narava tal, kakovost uporabljene vode, število ur osončenosti, majhne temperaturne razlike, mrzlo in suho vreme v času žetve itd.).
5.3 Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO)
Ime „Thung Kula Rong-Hai“ izvira iz legendarnega trgovskega plemena Kula. Legenda pravi, da naj bi skupina ljudi iz trgovskega ljudstva po imenu Kula zaradi suhega vremena med sušno dobo potovala po tej veliki nižini in prodajala svoje blago. Potovala je, dokler niso bili ljudje povsem izčrpani, a še vedno niso dosegli druge strani. Šlo jim je na jok („Rong-Hai“ v tajščini), in od tu tudi ime „Thung Kula Rong-Hai“ („nižina jokajočega Kule“).
Obdelovanje riža Hom Mali v nižini Thung Kula Rong-Hai se je začelo, ko je vlada izboljšala sorto Hom Mali, jo leta 1959 certificirala in poimenovala „Khao Dawk Mali 105“. Obdelovanje se je bolj razširilo leta 1979, ko se je s projektom za izmenjavo riževih semen pozivalo k sajenju lepkega riža na območju Thung Kula Rong-Hai. Kmetom se je svetovalo, naj vsaka tri leta posadijo nova riževa semena, da bi tako ohranili njihovo čistost.
Ker je bil neoluščeni riž odvisen od deževnice, je bilo obdelovanje mogoče samo enkrat na leto. Žetev se izvede v hladni dobi, ko je hladno in suho (po koncu deževne dobe). Lokalno znanje uči, da je treba vodo s poplavljenih riževih polj odvesti 10 do 15 dni pred žetvijo, da riž dobi dobro fizikalno kakovost ter dolga, tanka, čista in čvrsta zrna. Kuhan riž mora biti mehek in dišeč. Ta navada in dobra kmetijska praksa dajeta rižu „Khao Hom Mali Thung Kula Rong-Hai“ edinstveno kakovost, ki jo cenijo domači in tuji trgovci in potrošniki in po kateri se razlikuje od riža Hom Mali, ki raste na drugih območjih.
Zaradi blago slanih tal na severnem Tajskem, hladnih in suhih razmer na območju, posebnih uporabljenih sort riža (KDML 105 in RD 15), podnebja in hranilnih snovi v tleh postane neoluščeno zrno napeto in začne proizvajati aromatično snov 2-acetil-1-pirolin (2AP), ki daje prijeten vonj tudi listom pandanusa. To je čarobno darilo, ki ga narava daje rižu „Khao Hom Mali Thung Kula Rong Hai“.
Sklic na objavo specifikacije
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006.)
(*1) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
