29.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 27/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 31. julija 2012 z Uredbo (EU) št. 699/2012 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije.

(2)

Postopek se je začel z obvestilom o začetku (3), objavljenim 1. novembra 2011, po pritožbi, ki jo je 20. septembra 2011 vložil Zaščitni odbor industrije fitingov iz jekla za varjenje Evropske unije („pritožniki“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in analiziranjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev.

(6)

Ker k vzorčenju proizvajalcev Unije, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov ni bilo pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 5 do 11 začasne uredbe potrdijo.

(7)

Ponovno je treba poudariti, da dokončni protidampinški ukrepi veljajo za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Malezije, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske, zaradi prakse izogibanja pa tudi za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, poslan iz Indonezije, s Šrilanke, Filipinov in Tajvana (z nekaterimi izjemami) (4). Za države, navedene v prejšnjem stavku, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „države, za katere veljajo protidampinški ukrepi“.

(8)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17 začasne uredbe, je zadevni izdelek pribor (fitingi) za cevi (brez litih fitingov, prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, vrste, ki se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 („zadevni izdelek“).

(9)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 17 do 20 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Eden ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi za izračun stopnje dampinga morali biti uporabljeni samo podatki, pridobljeni od ruskih družb, in da ni pravilno, da se uporabijo podatki turške družbe. Opozoriti je treba, da je bila zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov normalna vrednost za Rusijo določena v skladu s členom 18(1) in (5) osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. podatkov, prejetih od turških proizvajalcev izvoznikov, ki uporabljajo ruske brezšivne jeklene cevi kot surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka. Trditev se zato zavrne.

(11)

Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 22 do 25 začasne uredbe potrdijo.

(12)

Ker v zvezi z določitvijo izvozne cene ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 26 in 27 začasne uredbe potrdijo.

(13)

Ker v zvezi s primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 28 in 29 začasne uredbe potrdijo.

(14)

Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da na podlagi dejstva, da družba v Unijo izvaža samo jeklena kolena in celo ta v zelo majhnih količinah, začasna protidampinška dajatev v višini 23,8 % ni upravičena. Vendar pa so jeklena kolena del izdelka v preiskavi, čemur ni nasprotovala nobena od zainteresiranih strani. Poleg tega se uvoz v Unijo lahko šteje za zanemarljiv, kot je navedeno v členu 5(7) in členu 9(3) osnovne uredbe, le v primeru, ko se upošteva na ravni države in ne na ravni posamezne družbe. Trditev se zato zavrne.

(15)

Drug ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da dampinga ni bilo, kar naj bi odražalo dejstvo, da je na razpisih za dobavo kolen in lokov večkrat izgubil proti konkurentom iz Unije. Kot je navedeno zgoraj, je treba opozoriti, da noben ruski proizvajalec izvoznik v tej preiskavi ni sodeloval, zato je bil damping za Rusijo izračunan na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) in (5) osnovne uredbe. Tudi če se trditev upošteva, bi bilo treba opozoriti, da izguba razpisa proti konkurentom iz Unije nikakor ne nasprotuje ugotovitvi dampinga s strani ruskih proizvajalcev izvoznikov. Trditev se zato zavrne.

(16)

Ker v zvezi z izračunom stopnje dampinga ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 30 in 31 začasne uredbe potrdijo.

(17)

Dokončno določena stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je:

(18)

Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 32 do 40 začasne uredbe potrdijo.

(19)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti stopnja dobička, dosežena pri čezmorskem prevozu, tj. razlika med prevozom, zaračunanim njegovim strankam, in prevozom, ki ga proizvajalec izvoznik plača prevozni družbi, vključena v izvozno ceno. Vendar je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena dejansko plačana ali plačljiva cena za izdelek, prodan za izvoz iz države izvoznice v Unijo. Stopnja dobička, dosežena pri prevozu izdelka do kupca, se ne more šteti za del izvozne cene samega izdelka. Trditev se zato zavrne.

(20)

Ker v zvezi z določitvijo izvozne cene ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 41 do 43 začasne uredbe potrdijo.

(21)

Združenje turških izvoznikov jekla (ÇIB) je trdilo, da pri primerjavi med izvozno ceno in normalno vrednostjo niso bile ustrezno upoštevane znatne razlike v ceni med brezšivnim in varjenim priborom za cevi. Vendar pa so vse sodelujoče družbe predložile podatke na podlagi posameznih transakcij pri prodaji brezšivnega in varjenega pribora. Prav ti podatki so bili uporabljeni pri primerjavi med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Z drugimi besedami, brezšivni pribor se je primerjal samo z brezšivnim priborom in varjen pribor se je primerjal samo z varjenim priborom. Trditev se zato zavrne.

(22)

Ker v zvezi s primerjavo ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodne izjave 44 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Opozoriti je treba, da je bila individualna stopnja dampinga, ki je bila začasno določena za enega od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene zadevnega izdelka te družbe v Unijo. Ker v zvezi z določitvijo stopnje dampinga za to družbo ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 46 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Izračun dampinga za drugi dve sodelujoči družbi je pokazal, da sta družbi izvajali usmerjen damping, ki sta ga izvajali v določenem časovnem obdobju in je bil usmerjen na določene stranke ter regije. Jasen vzorec njunih izvoznih cen se je precej razlikoval glede na različne kupce in regije ter časovna obdobja (do 30 % za enak model zadevnega izdelka). Poleg tega izračun dampinga na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen v skladu z metodo iz prvega dela prvega stavka člena 2(11) osnovne uredbe ni pokazal celotnega obsega dampinga, ki sta ga izvajala zadevna proizvajalca, kot je prikazano v uvodni izjavi 27 te uredbe. Stopnje dampinga ni bilo mogoče določiti niti s primerjavo posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen za Unijo na podlagi vsake posamične transakcije v skladu z drugim delom prvega stavka člena 2(11) osnovne uredbe, saj je primanjkovalo zadostnih domačih transakcij za normalne vrednosti, ki bi ustrezale izvoznim transakcijam, kot je prikazano v uvodni izjavi 28.

(25)

Da bi se pokazal celotni obseg dampinga, ki sta ga izvajali zadevni družbi, se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega povprečja, v njunem primeru zato primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Unijo. Ker je taka metoda primerjave izjema v primerjavi s prvima dvema metodama, določenima v členu 2(11) osnovne uredbe, je Komisija skrbno preučila, ali so bili pogoji zanjo v tem primeru jasno izpolnjeni. Podrobni izračuni dampinga, vključno z ugotovljenimi vzorci izvoznih cen, so bili razkriti. Noben turški proizvajalec izvoznik ni nasprotoval osnovnim podatkom.

(26)

Vendar so obe sodelujoči družbi, ÇIB in turška vlada trdili, da usmerjen damping, ugotovljen za turška proizvajalca izvoznika, ni bil dovolj pojasnjen in da v nobenem primeru vzorec izvoznih cen ni bil nameren. Na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje, ki sta ga zahtevala turška izvoznika, so bile družbama dane podrobne razlage glede ugotovitve usmerjenega dampinga in osnovnih izračunov stopnje dampinga. Komisija je tudi pojasnila, da četudi je bilo njihovo delovanje nenamerno (5), pa je vseeno imelo učinek usmerjenega dampinga. Opozoriti je treba, da osnovna uredba ne zahteva, da preiskovalni organ ugotovi morebitne razloge za usmerjeni damping, kot so nihanje menjalnega tečaja, različne regionalne politike določanja cen itd. Zadostuje ugotovitev vzorca izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo med različnimi kupci, regijami ali časovnimi obdobji (6). Po zaslišanju so bila družbama razkrita tudi pojasnila za posamezno družbo. Poleg tega je bila na stalno predstavništvo Turčije pri Uniji naslovljena verbalna nota s pojasnili o ugotovitvi usmerjenega dampinga in metodologijo, ki je bila uporabljena za izračun stopnje dampinga. Na drugem zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje, ki ga je zahtevalo združenje ÇIB, je bila združenju ÇIB dana tudi podrobna razlaga glede ugotovitve usmerjenega dampinga in osnovnih izračunov stopnje dampinga.

(27)

Preiskava je za vsakega od dveh proizvajalcev izvoznikov ugotovila tri jasne vzorce izvoznih cen, ki so pokrivali veliko večino njunega izvoza v Unijo, tj. izvozne cene so se znatno razlikovale glede na različne kupce in regije ter časovna obdobja, kot je bilo dokazano z osnovnimi podatki, ki so bili razkriti stranem. To je bil rezultat temeljite preiskave izjemnih okoliščin tega primera, na podlagi katerega se je usmerjeni damping štel za nujnega. Ob ugotovitvi precejšnjih razlik med izvoznimi cenami, pri čemer bi samo eden od teh treh vzorcev izvoznih cen zadostoval za izbiro metodologije primerjanja tehtanega povprečja in vseh posameznih izvoznih transakcij, se je ta primerjalna metoda štela za ustrezno v tem določenem primeru. Poleg tega se za obe podjetji skupni obseg dampinga, ugotovljenega na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v Unijo (prva simetrična metoda), precej razlikuje od obsega dampinga, ugotovljenega s primerjavo normalne vrednosti, ugotovljene na podlagi tehtanega povprečja, s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Unijo (asimetrična metoda), kot je bilo dokazano z osnovnimi podatki, ki so bili razkriti stranem. Zato se lahko sklene, da bi uporaba prve simetrične metode lahko povzročila neprimerno prikrivanje usmerjenega dampinga, ki se je izvajal v določenem obdobju, v določenih regijah in z določenimi strankami. Z drugimi besedami, stopnja dampinga, ugotovljena s prvo simetrično metodo, ne bi odražala celotnega obsega dampinga, ki sta ga izvajali zadevni družbi.

(28)

Stopnje dampinga ni bilo mogoče določiti niti s primerjavo posameznih normalnih vrednosti s posameznimi izvoznimi cenami v Unijo na podlagi posamičnih transakcij v skladu z drugim delom prvega stavka člena 2(11) osnovne uredbe (druga simetrična metoda). Ta metoda vključuje določitev posameznih domačih transakcij, ki so primerljive s posameznimi izvoznimi transakcijami, ob upoštevanju dejavnikov, kot so obseg prodaje in datum transakcije. Glede na pomanjkanje zadostnih domačih transakcij za normalno vrednost, ki bi ustrezale izvoznim transakcijam, stopnje dampinga ni bilo mogoče določiti na podlagi druge simetrične metode. Zato je bilo glede na določitev vzorca izvoznih cen, ki se je znatno razlikoval med različnimi kupci, regijami in časovnimi obdobji, ter ker simetrični metodi ne bi odražali celotnega obsega dampinga, sklenjeno, da se v skladu z drugim stavkom člena 2(11) stopnja dampinga določi na podlagi asimetrične metode.

(29)

Obe sodelujoči družbi in združenje ÇIB so trdili, da je bilo neupravičeno primerjati izvozne cene, preračunane v turške lire, glede na to, da je prodaja v Unijo potekala v eurih, medtem ko se turška lira uporablja samo v računovodske namene. Trdilo se je, da je imelo nihanje menjalnih tečajev eura in turške lire znaten učinek na določitev cene, kar bi neizogibno in na neupravičen način vplivalo na rezultat primerjave izvozne cene v različnih časovnih obdobjih. Vendar je dosledna praksa Komisije, da izvede primerjavo izvozne cene in izračun stopnje dampinga v obračunski valuti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v državi izvoznici. Treba je opozoriti, da so stroški in domače cene, ki so bili uporabljeni za določitev normalne vrednosti, izraženi v turški liri. Zato je primerjava izvoznih cen z normalno vrednostjo v navedeni valuti. Tako je edini logični pristop za ugotovitev vzorca izvoznih cen, v okviru istega izračuna dampinga, uporaba istih izvoznih cen, ki so že navedene v turških lirah. Poleg tega, kot je navedeno zgoraj, osnovna uredba ne zahteva analize možnih vzrokov za usmerjen damping, kot je nihanje menjalnih tečajev (7). Trditev se zato zavrne.

(30)

Oba sodelujoča proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo za določitev vzorca izvoznih cen treba upoštevati tehtane povprečne cene primerljivih vrst izdelka in ne aritmetičnih povprečnih cen. Vendar pa se člen 2(11) osnovne uredbe nanaša na vzorec izvoznih cen in ne na vzorec tehtanih povprečnih izvoznih cen ali vzorec izvoznih vrednosti. Uporaba tehtane povprečne izvozne cene bi zaradi upoštevanja obsega izvoza in ne le izvoznih cen izkrivila analizo. V vsakem primeru, tudi če se namesto aritmetičnega povprečja izvoznih cen uporabi tehtano povprečje cen, je bilo še vedno mogoče določiti vzorec izvoznih cen, ki se bistveno razlikuje glede na različne kupce in regije ter časovna obdobja. Dve strani sta ugovarjali pomembnosti razlik, če te sploh obstajajo, v primeru ko se uporabijo tehtana povprečja. Opozoriti je treba, da strani ne izpodbijajo dejanskih ugotovitev, ki temeljijo na aritmetičnem povprečju, kar je ustrezna metodologija, kot je pojasnjeno zgoraj. Ta trditev se zato zavrne.

(31)

Združenje ÇIB je trdilo, da je uporaba ničelne nastavitve neupravičena, in se sklicevalo na poročilo pritožbenega organa STO (8), v katerem je bilo ugotovljeno, da je ničelna nastavitev v nasprotju s Protidampinškim sporazumom STO. Vendar je Splošno sodišče (9) (Poročilo o posteljnem perilu) potrdilo, da ugotovitve Poročila o posteljnem perilu ne veljajo v primeru usmerjenega dampinga. Poročilo o posteljnem perilu zadeva samo tehniko ničelne nastavitve v okviru prve simetrične metode in se ne more šteti za obravnavo tega mehanizma, kadar se uporablja v okviru asimetrične metode. Torej tudi če bi dejansko bilo v nasprotju s členom 2.4.2 Protidampinškega sporazuma iz leta 1994, kot je ugotovil pritožbeni organ STO, in bi bila uporaba tehnike ničelne nastavitve v okviru prve simetrične metode nepoštena, še posebej ob odsotnosti vzorca izvozne cene, pa uporaba tehnike ničelne nastavitve v okviru asimetrične metode ni v nasprotju z navedeno določbo ali členom 2(11) osnovne uredbe ali nepoštena v smislu člena 2(10) navedene uredbe, pri čemer sta izpolnjena pogoja za uporabo navedene metode. Poleg tega se je izkazalo, da je tehnika ničelne nastavitve matematično potrebna za razlikovanje asimetrične metode od prve simetrične metode na podlagi rezultatov. Brez navedene redukcije pripelje asimetrična metoda vedno do enakega rezultata kot prva simetrična metoda. Ta trditev se zato zavrne.

(32)

Poleg tega je združenje ÇIB trdilo, da uporaba ničelne nastavitve povzroči kršitev pravila nižje dajatve. Trdilo se je, da so bile zaradi uporabe ničelne nastavitve stopnje dampinga izračunane na ravni, ki je višja od dejanske.

(33)

Vendar pa uporaba ničelne nastavitve pri asimetrični metodi ne izključuje uporabe pravila nižje dajatve. Za vse tri sodelujoče družbe so bile stopnje dampinga, ne glede na uporabljeno metodologijo, primerjane s stopnjami odprave škode družbe, da se zagotovi, da se dajatev določi na nižji od teh dveh stopenj. Trditev se zato zavrne.

(34)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga za preiskovane družbe ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 47 in 48 začasne uredbe potrdijo.

(35)

Ker v zvezi s stopnjo dampinga za nesodelujoča podjetja ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 49 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Stopnje dampinga na ravni države, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(37)

Ker v zvezi s proizvodnjo Unije, industrijo Unije in potrošnjo ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 51 do 54 začasne uredbe potrdi.

(38)

Po začasnem razkritju je združenje ÇIB trdilo, da kumulativna ocena dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav ni utemeljena. V osnovi je ponovilo pripombe turških proizvajalcev izvoznikov po začetku postopka in trdilo, da uvoz iz Rusije in Turčije kaže drugačne trende glede obsega in cen.

(39)

Glede tega se ponovno poudari, kot je navedeno že v uvodni izjavi 59 začasne uredbe, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da medtem ko je uvoz iz Turčije relativno stabilen v smislu obsega, se uvoz iz Rusije povečuje v absolutnem smislu. Vendar se glede na zmanjšanje povpraševanja v obravnavanem obdobju tržni deleži uvoza iz obeh držav povečujejo.

(40)

Hkrati se zdi, da se njuno oblikovanje cen bistveno ne razlikuje, da so ruske povprečne cene nekoliko nižje, vendar zelo blizu turškim povprečnim cenam. V zvezi s tem se tudi ponovno poudarja, da je preiskava za družbe v obeh državah pokazala znatno nelojalno nižanje cen do približno 30 % (glej uvodno izjavo 65 začasne uredbe). Trditev se zato zavrne.

(41)

Združenje ÇIB je tudi trdilo, da bi se moral uvoz iz Turčije obravnavati kot zanemarljiv, in poudarilo, da se je v prejšnjem primeru v zvezi s podobnim izdelkom – in sicer „pribor (fitingi) za cevi iz LRK, Hrvaške, Slovaške, Tajvana in Tajske“ (10) – uvoz iz Slovaške in Tajvana obravnaval kot zanemarljiv (čeprav je bil nad pragom de minimis) in zato ni bil prištet k dampinškemu uvozu iz drugih držav.

(42)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v primeru pribora (fitingi) za cevi iz LRK, Hrvaške, Slovaške, Tajvana in Tajske ugotovljeno, da gre pri uvozu iz Slovaške in Tajvana za damping in kljub temu, da je ta presegal prag 1 % tržnega deleža, se ni prištel k ostalemu dampinškemu uvozu. Razmere v navedenem primeru pa so se močno razlikovale od sedanjih, saj je uvoz iz Slovaške in Tajvana dejansko močno izgubljal na tržnem deležu ter se v primerjavi z obsegom uvoza iz drugih držav ni štel za pomembnega, zato se ni štelo, da povzroča škodo. Nasprotno pa v sedanjem primeru uvoz iz Turčije in Rusije povečuje svoj tržni delež in je medsebojno primerljiv v smislu obsega. Trditev se zato zavrne.

(43)

Združenje ÇIB je tudi trdilo, da si uvoza iz Turčije in Rusije nista podobna v smislu konkurenčnih pogojev, saj obstajajo „razlike v geografski koncentraciji prodaje“. Predložilo je statistične podatke, ki kažejo, da je Turčija v OP 70 % svoje prodaje osredotočila na Španijo, Francijo, Italijo in Poljsko, medtem ko je Rusija skoraj vso svojo prodajo osredotočila na Češko in Nemčijo.

(44)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se razlik v geografski koncentraciji prodaje ne more šteti kot pokazatelja različnih konkurenčnih pogojev. Glede na skupni trg Unije vstopna točka katerega koli uvoza običajno ni odločilna za medsebojno konkurenčnost teh uvozov in tudi ne v primerjavi s podobnim izdelkom. Ponovno se poudarja, da sta si glede pogojev konkurence ruski in turški uvoz cenovno podobna, da je bilo za oba ugotovljeno nelojalno nižanje cen Unije in da imata podobne prodajne poti. Trditev se zato zavrne.

(45)

Ker v zvezi s kumulativno oceno dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 55 do 60 začasne uredbe potrdi.

(46)

Ker v zvezi z obsegom in tržnim deležem zadevnega dampinškega uvoza, uvoznimi cenami in nelojalnim nižanjem cen ni bilo pripomb, se vsebina uvodnih izjav 61 do 65 začasne uredbe potrdi.

(47)

Ponovno se poudarja, da je zadevni dampinški izdelek s poreklom iz zadevnih držav, prodan v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za do približno 30 %.

(48)

Po začasnem razkritju sta združenje ÇIB in turška vlada trdila, da glede na to, da je industrija Unije povečala svoj tržni delež za približno 3 % med letom 2008 in OP, bi morala Komisija skleniti, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v obravnavanem obdobju.

(49)

V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da je bilo v začasni uredbi (glej, na primer, uvodne izjave 72, 86 ali 91 začasne uredbe) jasno navedeno, da je bilo opaziti rahlo povečanje tržnega deleža industrije Unije. Drugič, uvodna izjava 72 začasne uredbe pojasnjuje, da povečanje tržnega deleža odraža dejstvo, da se je obseg prodaje proizvajalcev Unije znižal nekoliko manj kot potrošnja v obravnavanem obdobju.

(50)

Poleg tega je, če izvzamemo zmanjšanje zalog, kot je navedeno spodaj, to edini kazalnik škode, ki kaže na pozitiven razvoj v obravnavanem obdobju. Trditev se zato zavrne.

(51)

Turška vlada je tudi trdila, da zmanjšanje končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije kaže na neškodljiv položaj industrije Unije.

(52)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so se, kot je navedeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe, končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije zmanjšale za 18 % med letom 2008 in OP.

(53)

Hkrati se priznava, da je padec zalog mogoče obravnavati kot pozitiven znak, vendar le v primeru, ko bi prodaja rasla hitreje od proizvodnje. Vendar to ne velja za sedanjo preiskavo. Nasprotno, zmanjšanje zalog v tem primeru kaže le na to, da se obseg proizvodnje zmanjšuje hitreje kot prodaja. V tem primeru zmanjšanja zalog ni mogoče obravnavati kot pozitivni razvoj. Trditev se zato zavrne.

(54)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se vsebina uvodnih izjav 66 do 88 začasne uredbe, vključno z ugotovitvijo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdi.

(55)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 90 do 93 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Po začasnem razkritju sta ÇIB in turška vlada trdila, da je bil dejanski vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, poceni uvoz iz drugih tretjih držav in zlasti iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi.

(57)

V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je navedeno že v uvodni izjavi 96 začasne uredbe, da je uvoz iz osmih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, še naprej prodiral na trg Unije, čeprav se je njegov tržni delež zmanjšal z 21 % v letu 2008 na 17 % v OP. Povprečne cene navedenega uvoza so na splošno nižje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Tudi če se upošteva veljavna protidampinška dajatev, so cene navedenega uvoza še vedno nizke in primerljive s cenami ruskega in turškega uvoza ter nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije.

(58)

Vendar je treba opozoriti, da so za države, za katere veljajo protidampinški ukrepi (kot za vse tretje države), na razpolago le omejeni statistični podatki in povprečne cene ter da ugotovljena razlika v ceni ni nujno dokončna, lahko je zavajajoča in je lahko posledica različnega prodajnega programa. Poleg tega kaže uvoz iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, jasen padajoč trend. Zato se ugotavlja, da vzročna zveza med škodo za industrijo Unije ter dampinškim uvozom iz Turčije in Rusije ni bila prekinjena.

(59)

V zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav se je njihov tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal s 7 % leta 2008 na 6 % v OP, medtem ko se je tržni delež Rusije in Turčije povečal. Povprečne cene navedenega uvoza so bile na splošno višje od dampinškega uvoza iz zadevnih držav in blizu povprečnih cen proizvajalcev Unije ter se zato ne šteje, da prekinjajo vzročno zvezo med škodo za industrijo Unije in povečanim dampinškim uvozom iz Turčije ter Rusije. Zato se trditev zavrne in začasna ugotovitev, da uvoz iz tretjih držav ne prekinja vzročne zveze, se potrdi.

(60)

Turška vlada je tudi trdila, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica povišanih proizvodnih stroškov, ki so posledica manjšega povpraševanja.

(61)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je, kot je že navedeno v uvodni izjavi 101 začasne uredbe, po vsej verjetnosti finančna in gospodarska kriza iz leta 2008/2009 razlog za zmanjšanje potrošnje pribora (fitingov) za cevi. Potrošnja se je med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za več kot 40 % in je ostala na tako nizki ravni do konca obravnavanega obdobja (čeprav se je v OP malce povečala). Glede na to, da stalni stroški obsegajo do 40 % proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, se zaradi zmanjšanega povpraševanja, prodaje in proizvodnje precej zvišajo proizvodni stroški na enoto. To je seveda bistveno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije.

(62)

Hkrati se je kakršen koli negativen učinek višjih proizvodnih stroškov na enoto še povečal zaradi dejstva, da so se cene industrije Unije nižale, saj so bile izpostavljene močnemu pritisku cen in znatnemu nelojalnemu nižanju cen dampinškega uvoza iz Turčije in Rusije. V normalnih tržnih razmerah bi industrija Unije morala imeti možnost za zmanjšanje vpliva povečanja stroškov na enoto z ohranitvijo vsaj običajne cene, kar očitno ob izvajanju cenovnega pritiska zaradi umetno poceni dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bilo mogoče.

(63)

Zato se trditev zavrne in se dokončno sklene, da kakršen koli negativni učinek zmanjšanja povpraševanja ni tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije.

(64)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se vsebina uvodnih izjav 94 do 106 začasne uredbe, vključno z ugotovitvijo, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe, potrdi.

(65)

Po začasnem razkritju je združenje ÇIB trdilo, da bi uvedba kakršnih koli ukrepov privedla do stanja, v katerem bi imela družba ERNE Fittings, eden pritožnikov, monopolni položaj na trgu Unije.

(66)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je družba ERNE le eden od dveh pritožnikov in da je drugi – INTERFIT – podobne velikosti kot ERNE. Poleg tega so podatki iz začasne uredbe v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije vključevali tudi tretjega proizvajalca Unije – Virgilio CENA & Figli. Poleg tega obstaja v Uniji veliko število manjših podjetij, ki proizvajajo in prodajajo izdelek v preiskavi, ter znaten uvoz iz drugih virov. Glede na navedeno se šteje, da ni tveganja za monopolizacijo položaja družbe ERNE.

(67)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 107 do 117 začasne uredbe, vključno z ugotovitvijo, da ne obstajajo utemeljeni razlogi proti uvedbi ukrepov na dampinški uvoz iz zadevnih držav, potrdijo.

(68)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 118 do 120 začasne uredbe potrdi.

(69)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije, ter v skladu s členom 9 osnovne uredbe se šteje, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije na ravni najnižje stopnje dampinga in odprave škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vsakem primeru stopnja dampinga.

(70)

Zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov se za Rusijo potrdi stopnja dampinga na ravni države, ki je bila izračunana, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 do 31 začasne uredbe.

(71)

Za Turčijo se je raven sodelovanja štela za sorazmerno nizko, zato se potrdi preostala stopnja dampinga, ki temelji na ustrezni metodi, po kateri je stopnja višja od najvišje posamezne stopnje treh sodelujočih družb, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 49.

(72)

Na podlagi navedenega so predlagane stopnje dajatve:

(73)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvedejo družbe in torej navedene posamezne pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in bo zanje veljala stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(74)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj poslati Komisiji (11) z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti vsako spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanih na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(75)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(76)

Po končnem razkritju so svoja stališča predložili pritožnik, dva sodelujoča proizvajalca izvoznika iz Turčije in združenje ÇIB. Oba turška proizvajalca in združenje ÇIB so zahtevali zaslišanje, ki jim je bilo odobreno.

(77)

Pritožnik se je strinjal z vsemi razkritimi ugotovitvami. Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložili združenje ÇIB in dva turška izvoznika, so bile ponovitev pripomb, ki so jih izrazili že po začasnem razkritju. Opozoriti je treba, da nobena od zainteresiranih strani ni nasprotovala osnovnim podatkom.

(78)

Utemeljitev in odgovor na zahtevo po uporabi asimetrične metode, vključno z ničelno nastavitvijo, pri izračunu dampinga sta določena v uvodnih izjavah 24 do 33. Uporaba turške lire za določitev vzorcev izvoznih cen je pojasnjena v uvodni izjavi 29, kjer je tudi odgovor na ustrezno trditev. Uporaba aritmetičnega povprečja cen namesto tehtanega povprečja cen pri opredeljevanju vzorcev izvoznih cen je razložena v uvodni izjavi 30, kjer je tudi odgovor na ustrezno trditev. Trditev, da bi morala biti stopnja dobička, dosežena pri čezmorskem prevozu, vključena v izvozno ceno, je opisana in zavrnjena v uvodni izjavi 19. Trditev, da kumulativna ocena turškega in ruskega uvoza zaradi razlik v geografski koncentraciji turške in ruske prodaje ni upravičena, je opisana in zavrnjena v uvodnih izjavah 43 in 44. Trditev, da industrija Unije zaradi povečanja tržnega deleža ni utrpela škode, je opisana in zavrnjena v uvodnih izjava 48 do 50.

(79)

Glede na to, da po končnem razkritju niso bili podani nobeni argumenti, ki bi lahko vplivali na rezultat ocene primera, sprememba ugotovitev, kot so opisane zgoraj, ni potrebna.

(80)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se šteje za nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v obsegu višine uvedene dokončne dajatve –