20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 373/1

1.

Namen tega sporazuma, sprejetega v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), je izvajanje proračunske discipline in izboljšanje poteka letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v proračunskih zadevah ter zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja.

2.

Proračunska disciplina v tem sporazumu zajema vse odhodke. Sporazum je, dokler velja, zavezujoč za vse institucije.

3.

Ta sporazum ne spreminja proračunskih pooblastil institucij, kakor so določena v Pogodbah, Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba o večletnem finančnem okviru) ter Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).

4.

Za vsako spremembo tega sporazuma je potrebno medsebojno soglasje vseh institucij.

5.

Ta sporazum ima tri dele:

6.

Ta sporazum začne veljati 23. decembra 2013 ter nadomesti Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3).

7.

Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna.

8.

Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri, razen v podrazdelku „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“, zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira.

9.

Leta 2017 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2020. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.

10.

Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice.

Pred vsakim predlogom Komisije za prenos sredstev iz rezerve se najprej preverijo možnosti za prerazporeditev odobritev.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prenosi sredstev iz rezerve se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

11.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Kadar obstajajo možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki, Komisija to upošteva pri pripravi potrebnega predloga, in sicer v skladu s Finančno uredbo in z uporabo ustreznega proračunskega instrumenta. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

12.

Preden Komisija poda predlog za uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.

V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Ta predlog se lahko za vsako dano proračunsko leto predstavi v proračunskem postopku.

Odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Dogovor se doseže v okviru letnega proračunskega postopka.

13.

Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prenosi sredstev v zvezi s Skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

14.

Uporaba varnostne rezerve ali njenega dela predlaga Komisija po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom spremembe proračuna ali predlogom letnega proračuna, zaradi sprejetja katerih bi bil tak predlog potreben. Komisija skupaj s predlogom za uporabo varnostne rezerve predlaga prerazporeditev večjega zneska v okviru veljavnega proračuna, če to utemeljuje preučitev Komisije.

Odločitev o uporabi varnostne rezerve skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet istočasno z njuno potrditvijo spremembe proračuna ali splošnega proračuna Unije, katerih sprejetje omogoča varnostna rezerva. Evropski parlament in Svet odločata v skladu s pravili glasovanja za potrditev splošnega proračuna Unije, določenimi v členu 314 PDEU.

15.

Podrobnosti o medinstitucionalnem sodelovanju v proračunskem postopku so določene v Prilogi.

16.

Komisija pripravi letno poročilo, ki ga priloži splošnemu proračunu Unije in v katerem so razpoložljive informacije, ki niso zaupne narave, glede:

17.

Vsak zakonodajni akt o večletnem programu, sprejet po rednem zakonodajnem postopku, vsebuje določbo, v kateri zakonodajalec določi finančna sredstva programa.

Ta znesek pomeni prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku.

Evropski parlament in Svet ter Komisija, ko ta pripravi predlog proračuna, se zavezujejo, da se v celotnem obdobju trajanja zadevnega programa od tega zneska ne bodo odmaknili za več kot 10 %, razen če nastopijo nove, objektivne, dolgoročne okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. Vsako povečanje na podlagi take spremembe ostane pod obstoječo zgornjo mejo zadevnega razdelka, brez poseganja v uporabo instrumentov, navedenih v Uredbi o večletnem finančnem okviru in tem sporazumu.

Ta točka se ne uporablja niti za odobritve za kohezijo, ki se sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku in jih države članice vnaprej dodelijo ter zajemajo finančna sredstva za celotno trajanje programa, niti za obsežne projekte iz člena 16 Uredbe o večletnem finančnem okviru.

18.

Zakonodajni akti o večletnih programih, za katere se ne uporablja redni zakonodajni postopek, ne vsebujejo „predvidoma potrebnega zneska“.

Če želi Svet vključiti finančni referenčni znesek, se ta znesek upošteva kot izraz volje zakonodajalca in ne vpliva na pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s proračunom, opredeljena v PDEU. Določba v zvezi s tem se vključi v vse zakonodajne akte, ki vsebujejo tak finančni referenčni znesek.

Če je o zadevnem finančnem referenčnem znesku doseženo soglasje v usklajevalnem postopku iz Skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975 (4), se ta znesek upošteva kot referenčni znesek v smislu točke 17 tega sporazuma.

19.

Za odhodke za sporazume o ribištvu se uporabljajo naslednja posebna pravila:

Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o pripravah in poteku pogajanj, vključno z njihovimi proračunskimi posledicami.

Institucije se zavezujejo, da bodo v zakonodajnem postopku v zvezi s sporazumi o ribištvu storile vse, kar je v njihovi moči, da se vsi postopki izvedejo čim hitreje.

Zneski, določeni v proračunu za nove sporazume o ribištvu ali obnovitev sporazumov o ribištvu, ki začnejo veljati po 1. januarju zadevnega proračunskega leta, se vključijo v rezervo.

Če se izkaže, da odobritve v zvezi s sporazumi o ribištvu (vključno z rezervo) ne zadostujejo, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži potrebne informacije za izmenjavo mnenj preko tristranskih pogovorov, po možnosti v poenostavljeni obliki, o vzrokih za take razmere in ukrepi, ki bodo morda sprejeti po ustaljenih postopkih. Po potrebi Komisija predlaga ustrezne ukrepe.

Vsako četrtletje Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobne informacije o izvajanju veljavnih sporazumov o ribištvu in finančno napoved za preostanek leta.

20.

Ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta na področju sporazumov o ribištvu, ter v skladu s točkama 25 in 26 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (5) se predstavniki Evropskega parlamenta s statusom opazovalcev lahko udeležujejo dvo- in večstranskih pogajalskih konferenc o mednarodnih sporazumih o ribištvu.

21.

Brez poseganja v ustrezni postopek, ki ureja pogajanje o sporazumih o ribištvu, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v okviru proračunskega sodelovanja pravočasno dosegla dogovor o ustreznem financiranju sporazumov o ribištvu.

22.

Odobritve v zvezi z rezervo za krizne razmere v kmetijstvu iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), se neposredno vnesejo v splošni proračun Unije. Vsi zneski rezerve, ki niso bili dani na razpolago za krizne ukrepe, se povrnejo med neposredna plačila.

Odhodki, povezani s kriznimi ukrepi, nastali med 16. oktobrom in koncem proračunskega leta, se lahko financirajo iz rezerve za naslednje proračunsko leto v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka.

Če Komisija meni, da je treba v skladu z ustreznim zakonodajnim aktom uporabiti sredstva iz rezerve, Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog za prenos sredstev iz rezerve v proračunske vrstice, iz katerih se financirajo ukrepi, za katere meni, da so potrebni. Preden Komisija predlaga prenos sredstev iz rezerve, je treba preveriti možnosti za prerazporeditev odobritev.

Prenosi sredstev iz rezerve se opravijo v skladu s Finančno uredbo.

V primeru nesoglasja se začne postopek tristranskih pogovorov.

23.

Skupni znesek operativnih odhodkov SZVP se v celoti vključi v eno proračunsko poglavje z naslovom „SZVP“. Ta znesek zajema dejanske predvidljive potrebe, ocenjene pri pripravi predloga proračuna na podlagi napovedi, ki jih vsako leto pripravi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), ter razumen znesek za nepredvidene ukrepe. V rezervo se ne sme vključiti nobenih sredstev.

24.

V zvezi z odhodki za SZVP, ki v skladu s členom 41 Pogodbe o Evropski uniji bremenijo splošni proračun Unije, si institucije v spravnem odboru prizadevajo na podlagi predloga proračuna, ki ga pripravi Komisija, vsako leto doseči dogovor o znesku odhodkov iz poslovanja v breme splošnega proračuna Unije in o razdelitvi tega zneska med člene proračunskega poglavja o SZVP, predlagane v četrtem odstavku te točke. Če dogovor ni dosežen, se razume, da Evropski parlament in Svet v proračun vključita znesek iz prejšnjega proračuna ali znesek iz predloga proračuna, in sicer tistega, ki je nižji.

Skupni znesek odhodkov iz poslovanja SZVP se razdeli med člene proračunskega poglavja o SZVP, kakor so predlagani v četrtem odstavku. Vsak člen zajema že sprejete instrumente, instrumente, ki so predvideni, a še niso bili sprejeti, in vse druge prihodnje, torej nepredvidene, instrumente, ki jih sprejme Svet v zadevnem proračunskem letu.

Ker je Komisija v skladu s Finančno uredbo pooblaščena, da samostojno prenaša odobritve med členi znotraj proračunskega poglavja o SZVP, se tako zagotovi prilagodljivost, ki se šteje za potrebno za hitro izvedbo ukrepov SZVP. Če znesek proračunskega poglavja o SZVP v proračunskem letu ne zadostuje za kritje potrebnih odhodkov, si Evropski parlament in Svet prednostno prizadevata najti rešitev, in sicer na predlog Komisije ter ob upoštevanju člena 3 Uredbe o večletnem finančnem okviru in točke 10 tega sporazuma.

V okviru proračunskega poglavja o SZVP se členi, v katere se vključijo ukrepi SZVP, lahko glasijo:

25.

Vsako leto se visoki predstavnik posvetuje z Evropskim parlamentom o dokumentu za prihodnost, ki se pošlje do 15. junija zadevnega leta ter določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Unije, ter oceno ukrepov, začetih v letu n – 1, in oceno usklajevanja in dopolnjevanja SZVP z drugimi zunanjimi finančnimi instrumenti Unije. Poleg tega visoki predstavnik v okviru rednega političnega dialoga o SZVP Evropski parlament redno obvešča vsako leto na vsaj petih skupnih posvetovanjih, dogovorjenih najpozneje v spravnem odboru. Udeležbo na teh posvetovanjih določita Evropski parlament oziroma Svet, pri čemer upoštevata namen in vrsto izmenjanih informacij na teh posvetovanjih.

Komisija je povabljena, da se teh posvetovanj udeleži.

Če Svet sprejme sklep na področju SZVP, ki ima za posledico odhodke, visoki predstavnik Evropskemu parlamentu takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po sprejetju tega sklepa, pošlje oceno predvidenih stroškov (v nadaljnjem besedilu: ocena finančnih posledic), zlasti stroškov v zvezi s časovnim okvirom, zaposlenim osebjem, uporabo prostorov in druge infrastrukture, prevoznimi sredstvi, zahtevami po usposabljanju ter varnostno ureditvijo.

Vsako četrtletje Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju ukrepov SZVP in finančnih napovedih za preostanek proračunskega leta.

26.

Komisija vzpostavi neformalen dialog z Evropskim parlamentom o vprašanjih razvojne politike ne glede na njihov vir financiranja. Nadzor Evropskega parlamenta nad Evropskim razvojnim skladom (ERS) se bo prostovoljno uskladil s pravico do nadzora, ki obstaja v okviru splošnega proračuna Unije, natančneje v zvezi z instrumentom za razvojno sodelovanje, in sicer v skladu s podrobno ureditvijo, ki se določi v okviru neformalnega dialoga.

Evropski parlament in Svet sta seznanjena, da namerava Komisija predlagati vključitev ERS v proračun od leta 2021, da bi med drugim okrepili demokratični nadzor nad razvojno politiko.

27.

Prihranki, ustvarjeni z zgornjo mejo razdelka 5 iz Priloge k Uredbi o večletnem finančnem okviru, se sorazmerno porazdelijo med vse institucije in druge organe Unije glede na njihov delež njihovih upravnih proračunov.

Od vsake institucije, organa ali agencije se pričakuje, da v okviru letnega proračunskega postopka predloži ocene odhodkov v skladu z usmeritvami iz prvega odstavka.

Da bi preprečili nastanek dodatne zmogljivosti s podaljšanjem delovnega časa na 40 ur na teden, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo, da se v skladu s kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013 (7) število osebja postopoma zmanjša za 5 %. To zmanjšanje bi moralo veljati za vse institucije, organe in agencije, izvesti pa bi ga bilo treba med letoma 2013 in 2017. To zmanjšanje ne posega v pravice Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s proračunom.

28.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču na njihovo zahtevo zagotovi vse informacije in dokumentacijo v zvezi s sredstvi Unije, porabljenimi v okviru mednarodnih organizacij, ki jih pridobijo na podlagi dogovorov o preverjanju, sklenjenih s temi organizacijami, in se štejejo za potrebne za izvajanje pristojnosti Evropskega parlamenta, Sveta ali Računskega sodišča v skladu s PDEU.

29.

Komisija v ocenjevalnem poročilu iz člena 318 PDEU razlikuje med notranjimi politikami, osredotočenimi na strategijo Evropa 2020, in zunanjimi politikami, pri oceni financ Unije na podlagi doseženih rezultatov pa uporabi več informacij o poslovanju, vključno z rezultati revizij poslovanja.

30.

Komisija dvakrat letno, in sicer prvič aprila ali maja (skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna) in drugič decembra ali januarja (po sprejetju splošnega proračuna Unije), predloži celotno finančno načrtovanje za razdelke 1 (razen podrazdelka „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“), 2 (le za okolje in ribištvo), 3 in 4 večletnega finančnega okvira. V tem načrtovanju, razdeljenem po razdelkih, področjih politik in proračunskih vrsticah, bi bilo treba opredeliti:

Komisija bi morala preučiti načine za navzkrižno sklicevanje med finančnim načrtovanjem in svojim zakonodajnim programom, da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi. Komisija bi morala za vsak zakonodajni predlog navesti, ali je vključen v program za april ali v program za december. Evropski parlament in Svet bi bilo treba obvestiti zlasti o:

Kadar koli je to potrebno bi morala Komisija navesti, kako se načrtovanje spremeni zaradi novih zakonodajnih predlogov.

31.

Komisija bi morala pred predstavitvijo predloga za ustanovitev nove agencije pripraviti temeljito, celovito in objektivno oceno učinka, pri kateri bi med drugim upoštevala kritično maso osebja in pristojnosti, vidike stroškovne učinkovitosti, subsidiarnost in sorazmernost, vpliv na nacionalne dejavnosti in na dejavnosti Unije ter proračunske posledice za zadevni razdelek odhodkov. Na podlagi teh informacij in brez poseganja v zakonodajne postopke, ki urejajo ustanovitev te agencije, se Evropski parlament in Svet v okviru proračunskega sodelovanja zavezujeta, da bosta pravočasno dosegla dogovor o financiranju predlagane agencije.

Uporablja se naslednji postopek:

Enak postopek bi bilo treba uporabiti za vse spremembe pravnega akta v zvezi z agencijo, ki bi imele vpliv na sredstva zadevne agencije.

Če se naloge agencije bistveno spremenijo, ne da bi se spremenil pravni akt o ustanovitvi zadevne agencije, Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet, in sicer s popravljeno oceno finančnih posledic, tako da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči, da bi pravočasno dosegla dogovor o financiranju agencije.

32.

Pri proračunskem postopku bi bilo treba ustrezno upoštevati zadevne določbe iz skupnega pristopa, priloženega Skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, ki je bila podpisana 19. julija 2012.

33.

Ko svet guvernerjev predvidi ustanovitev nove evropske šole, se za oceno posledic za splošni proračun Unije smiselno uporabi podoben postopek.