4.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 354/1

(1)

Koristi telesne dejavnosti, vključno z redno športno dejavnostjo in vadbo, skozi vse življenje so izjemnega pomena in prispevajo k zmanjšanju tveganja bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka in sladkorne bolezni, izboljšanju mišično-kostnega zdravja in nadziranju telesne teže, spodbudno pa tudi vplivajo na duševno zdravje in kognitivne procese. Telesna dejavnost, ki jo predlaga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je pomembna za vse starostne skupine, posebej pa za otroke, delovno aktivno prebivalstvo in starejše ljudi.

(2)

Telesna dejavnost je predpogoj za zdrav način življenja in zdravo delovno silo, zato prispeva k doseganju glavnih ciljev iz strategije Evropa 2020, zlasti glede rasti, storilnosti in zdravja.

(3)

Čeprav so javni organi v nekaterih državah članicah v preteklih letih okrepili prizadevanja za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti (health-enhancing physical activity – HEPA), je telesna nedejavnost v Uniji še vedno na nesprejemljivo visoki ravni. Večina evropskih državljanov se telesni dejavnosti ne posveča dovolj, pri čemer se 60 % evropskih državljanov nikoli ne ukvarja s športom ali vadbo ali pa to delajo zelo redko. Pomanjkanje telesne dejavnosti v prostem času je bolj pogosto v nižjih socialno-ekonomskih skupinah. Trenutno nič ne kaže, da bi se v Uniji kot celoti ti negativni trendi obračali.

(4)

Telesna nedejavnost je prepoznana kot eden glavnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt in bolezni v industrializiranih državah po vsem svetu, samo v evropski regiji SZO pa povzroči okoli milijon smrti na leto. Težave, ki jih v Uniji povzroča pomanjkanje telesne dejavnosti, so dobro zabeležene, enako kot znatni neposredni in posredni gospodarski stroški, ki so v zvezi s pomanjkanjem telesne dejavnosti in povezanimi zdravstvenimi težavami, zlasti ob dejstvu, da se večina evropskih družb hitro stara.

(5)

Najnovejše raziskave kažejo, da lahko sedeči način življenja ne glede na vpliv fizične dejavnosti povečuje tveganje zdravstvenih težav. Te izsledke bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov na tem področju v Uniji.

(6)

Kar zadeva stopnje telesne dejavnosti, obstajajo med državami članicami velike razlike. V nekaterih državah članicah se je delež državljanov, ki dosegajo minimalno stopnjo predlagane telesne dejavnosti, občutno povečal, druge pa takšnega napredka niso dosegle ali so celo nazadovale. Veljavne politike doslej niso bistveno vplivale na zmanjšanje stopenj telesne nedejavnosti za Unijo kot celoto. Od uspešnih pristopov se lahko naučimo veliko koristnega za oblikovanje in izvajanje politik na področju zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

(7)

Telesna vzgoja v šoli je lahko učinkovito orodje za večjo ozaveščenost o pomenu zdravju koristnih telesnih dejavnosti, šole pa se lahko enostavno in učinkovito spodbujajo k izvajanju zadevnih dejavnosti.

(8)

Več področij politik, zlasti področji športa in zdravja, lahko prispeva k spodbujanju telesne dejavnosti in državljanom Unije ponudi nove priložnosti, da postanejo telesno dejavni. Da se te možnosti v celoti izkoristijo in s tem povečajo stopnje telesne dejavnosti, je nujen strateški medsektorski pristop k spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti, vključno s sodelovanjem vseh zadevnih ministrstev, organov in organizacij na vseh ravneh, zlasti športnega gibanja, pri čemer se upoštevajo obstoječa in tekoča prizadevanja na področju politike. Bistven del podpore tega procesa je dostopnost več informacij in boljših podatkov o stopnjah telesne dejavnosti in politik spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti, kar je nujno tudi za oceno politike, namenjeno učinkovitejšemu razvoju in izvajanju politik v prihodnosti.

(9)

V smernicah EU o telesni dejavnosti (1), na katere so Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, opozorili v sklepih z dne 27. novembra 2012 (2) o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnostih in v sklepih Sveta o zdravem staranju skozi vse življenje (3), je poudarjen medsektorski pristop na vseh tematskih področjih, ki zadevajo spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

(10)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, z naslovom „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ iz leta 2011, so bile Komisija in države članice pozvane, naj na podlagi smernic EU o telesni dejavnosti nadaljujejo s prizadevanji za uvedbo nacionalnih smernic, vključno s postopkom revizije in usklajevanja, ter razmislijo o priporočilu Sveta na tem področju.

(11)

V resoluciji Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014 (4) je bila prepoznana potreba, da se okrepi sodelovanje med Komisijo in državami članicami na nekaj prednostnih področjih v športu, vključno s spodbujanjem zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje, ustanovljena sredi leta 2011 v okviru navedenega delovnega načrta, je julija 2012 izrazila podporo novi pobudi Unije za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

(12)

V sklepih Sveta z dne 27. novembra 2012 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti je bila priznana potreba po nadaljnjih ukrepih na ravni Unije, Komisija pa pozvana, naj pripravi predlog priporočila Sveta, vključno z okvirom za ohlapno spremljanje, zasnovanim na sklopu kazalnikov, ki bodo pokrivali tematska področja smernic EU o telesni dejavnosti –

1.

Delujejo v smeri učinkovitih politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti prek oblikovanja medsektorskega pristopa, ki bi bil v skladu z nacionalnimi posebnostmi in bi zajemal področja politik (vključno s športom, zdravjem, izobraževanjem, okoljem in prometom) ter v katerem bi se upoštevale smernice EU o telesni dejavnosti. To bi moralo vključevati:

2.

Spremljajo stopnje telesne dejavnosti in politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti prek uporabe okvira za ohlapno spremljanje (5) in kazalnikov iz Priloge v skladu z nacionalnimi razmerami.

3.

Skladno z nacionalnimi zakonodajami in praksami v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila imenujejo nacionalne informacijske točke glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti (6), za podporo navedenega okvira za spremljanje, ter Komisijo o imenovanju obvestiti.

Nacionalne informacijske točke glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo morale zlasti usklajevati postopek dajanja na voljo podatkov o telesni dejavnosti okviru za spremljanje; ti podatki bi morali dopolnjevati obstoječo evropsko podatkovno bazo SZO o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti (NOPA); informacijske točke pa bi morale tudi spodbujati medsektorsko sodelovanje pri politikah za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

4.

Tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo prek redne izmenjave informacij in najboljših praks glede spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti v zadevnih strukturah za šport in zdravje na ravni Unije, kar bo temelj okrepljenega usklajevanja politik.

1.

Državam članicam pomaga pri sprejemanju nacionalnih strategij, razvijanju medsektorskih pristopov k politikam za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti in izvajanju ustreznih akcijskih načrtov prek spodbujanja izmenjave informacij in dobrih praks, učinkovitega vzajemnega učenja, mreženja in določanja uspešnih pristopov k spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti.

2.

V skladu s kazalniki iz Priloge spodbuja uvedbo in delovanje okvira za spremljanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, zasnovanega na obstoječih oblikah spremljanja in zbiranja podatkov na tem področju, pri čemer se kar najbolj uporabljajo obstoječe informacije in podatki, in sicer prek:

3.

Vsaka tri leta poroča o napredku pri izvajanju tega priporočila na podlagi informacij, posredovanih v sklopu dogovorov o poročanju iz okvira za spremljanje, in drugih ustreznih informacij, ki jih o razvoju in izvajanju politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti posredujejo države članice, ter oceni dodano vrednost tega priporočila.