26.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 180/1

(1)

V skladu s členom 126 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Svet je 21. junija 2013 v skladu s členom 126(6) Pogodbe odločil, da ima Malta čezmeren javnofinančni primanjkljaj.

(4)

V skladu s členom 126(7) Pogodbe in členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) mora Svet poleg tega na zadevno državo članico nasloviti priporočila z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja v danem roku odpravi. V priporočilu mora biti določen rok največ šest mesecev, v katerem mora zadevna država članica sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg tega Svet v priporočilu za odpravo čezmernega primanjkljaja zahteva, da se dosežejo letni proračunski cilji, ki so na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, v skladu z minimalnim letnim izboljšanjem strukturnega salda, tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, in sicer za vsaj 0,5 % BDP.

(5)

Poleg tega mora v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1467/97 proračunski cilj, priporočen za zadnje leto obdobja zmanjševanja dolga zagotoviti, da se razlika med deležem dolga glede na BDP in 60-odstotno referenčno vrednostjo iz Pogodbe zmanjša v dveh letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, na podlagi napovedi Komisije.

(6)

V skladu z napovedmi Komisije iz pomladi 2013 naj bi primanjkljaj tudi v letih 2013 in 2014 presegal referenčno vrednost, in sicer naj bi znašal 3,7 % oziroma 3,6 % BDP. Te proračunske napovedi temeljijo na trenutnih politikah, tako da vključujejo proračun za leto 2013, ki ga je parlament potrdil aprila 2013 in ki vključuje ekspanzivne ukrepe tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov, pa tudi že načrtovano dokapitalizacijo družbe Air Malta (0,6 % BDP), z učinkom na povečanje neto primanjkljaja v višini 0,3 % BDP. Ekspanzivni ukrepi so le delno izravnani s povišanjem trošarin, izterjavo neplačanih davkov, zmanjšanjem odhodkov in višjimi socialnimi prispevki na podlagi pokojninske reforme leta 2006. Poleg tega se bo prispevek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, kot jih je opredelila Komisija, h konsolidaciji po letu 2012 močno zmanjšal. Ker se bo primarni primanjkljaj v letih 2013 in 2014 po pričakovanjih nadaljeval, se bo javnofinančni dolg v skladu z napovedjo Komisije iz pomladi 2013 še povečal na 73,9 % BDP leta 2013 in na 74,9 % BDP leta 2014. V letih 2015 in 2016 naj bi javnofinančni primanjkljaj ostal nad referenčno vrednostjo 3 % BDP, delež dolga glede na BDP pa naj bi se do leta 2016 povečal na 75,6 % BDP.

(7)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1467/97 se mora čezmerni primanjkljaj zmanjšati v letu po tem, ko je bil ugotovljen njegov obstoj, razen v posebnih okoliščinah. Zaradi tega je treba čezmerni primanjkljaj zmanjšati do leta 2014. Za verodostojen in vzdržen potek prilagoditve bo morala Malta v letu 2013 doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,4 % DBP, v letu 2014 pa v višini 2,7 % BDP, kar je v skladu z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,7 % BDP v letu 2013 in 0,7 % BDP v letu 2014. Cilj za leto 2014 zagotavlja, da se bo razlika med deležem dolga glede na BDP in 60-odstotno referenčno vrednostjo iz Pogodbe zmanjšala v dveh letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja. Da bi dosegla navedena strukturna cilja, bi morala Malta poleg ukrepov, ki so že vključeni v osnovni scenarij, v letu 2013 sprejeti dodatne ukrepe za konsolidacijo v vrednosti približno 0,4 % BDP, v letu 2014 pa v vrednosti okrog 0, ¾% BDP. Ti cilji upoštevajo potrebo po izravnavi negativnih sekundarnih učinkov fiskalne konsolidacije na javne finance zaradi njenega učinka na rast BDP. Osnovni scenarij, na katerem temelji ta potek prilagoditve, vključuje napoved Komisije iz pomladi 2013 in jo razširja do leta 2016, pri čemer se opira na standardni predpostavki o odpravi proizvodne vrzeli in o občutljivosti proračuna na cikel, ne vključuje pa dodatne dokapitalizacije družbe Air Malta, ki se v skladu s programom stabilnosti iz leta 2013 načrtuje za leto 2015. Zato se predvideva, da dokapitalizacije ne bo ali pa se bo izravnala z nasprotnimi ukrepi.

(8)

Fiskalni okvir Malte je precej prožen, zaradi svojega nezavezujočega značaja in kratkoročnega javnofinančnega načrtovanja pa ne zagotavlja stabilnega fiskalnega položaja. Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (2) še ni bila prenesena v nacionalno zakonodajo. Poleg tega bi morala Malta v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (3) določiti neodvisne organe za spremljanje skladnosti s fiskalnimi pravili. Medtem ko je v programu stabilnosti naveden namen vlade, da bo ustanovila fiskalni svet, pa konkretni načrti niso predloženi.

(9)

V skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 473/2013 bi morala Malta Komisiji in Svetu skupaj s poročilom iz člena 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97 predložiti tudi program ekonomskega partnerstva.

(10)

Svet meni, da bi morali ukrepi za konsolidacijo proračuna zagotoviti trajno izboljšanje javnofinančnega salda, hkrati pa bi morali bili usmerjeni k povečevanju kakovosti javnih financ in krepitvi možnosti za gospodarsko rast –

1.

Malta bi morala do leta 2014 odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj.

2.

Malta bi morala:

3.

Svet določa 1. oktober 2013 kot rok, do katerega mora Malta sprejeti učinkovite ukrepe ter v skladu s členom 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97 podrobno poročati o konsolidacijski strategiji, ki je predvidena za dosego ciljev.

Malto se poziva, da tudi po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja z ustrezno hitrostjo napreduje proti srednjeročnemu cilju uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu, tudi z izpolnjevanjem referenčne vrednosti za odhodke. Da se omejijo tveganja pri izvrševanju proračuna, Svet Malto poziva, naj poveča učinkovitost proračunskega okvira in izboljša spremljanje izvrševanja proračuna skozi vse leto. Zlasti se Malto poziva, naj vzpostavi bolj zavezujoč večletni fiskalni okvir, ki bo temeljil na pravilih. Poleg tega bi bilo treba v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta okrepiti vlogo neodvisnih organov za spremljanje fiskalne politike.

Da se zagotovi uspeh strategije fiskalne konsolidacije, se malteške organe poziva, naj jo podprejo s celovitimi strukturnimi reformami v skladu s priporočili, ki jih je Svet naslovil na Malto v okviru evropskega semestra, zlasti tistimi, ki se navezujejo na preventivni del postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji (4).

To priporočilo je naslovljeno na Malto.