—

Potem ko je dosegel najvišjo vrednost leta 2009 s 5,5 % BDP, se je javnofinančni primanjkljaj v Italiji postopoma zmanjševal in leta 2012 dosegel 3,0 % BDP, kar je v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Izboljšanje je bila posledica znatne fiskalne konsolidacije, čeprav so bili izdatki za obresti v letu 2012 za 0,8 odstotne točke BDP višji kot v letu 2009, davki pa nižji zaradi strukture gospodarske aktivnosti.

—

Program za stabilnost za obdobje 2013–2017, ki ga je italijanska vlada sprejela 10. aprila 2013 in Evropski parlament odobril 7. maja, načrtuje zmanjšanje primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2013 in nato na 1,8 % BDP v letu 2014. Ob predpostavki nespremenjene politike službe Komisije v napovedi iz pomladi 2013 napovedujejo primanjkljaj v višini 2,9 % BDP v letu 2013 in 2,5 % BDP v letu 2014. Program za stabilnost in napoved iz pomladi upoštevata učinek uredbe-zakona št. 35 z dne 8. aprila 2013, ki določa plačilo neporavnanih zapadlih obveznosti, ki jih sektor država dolguje zasebnim dobaviteljem v skupnem znesku 40 milijard EUR ali okoli 2,5 % BDP v obdobju 2013–14. Čeprav ta znesek pomeni sorazmerno povišanje javnofinančnega dolga, pa učinkuje na povečanje primanjkljaja zgolj v delu, ki se nanaša na investicijske odhodke. Uredba-zakon določa višino teh plačil v višini 0,5 % BDP v letu 2013, ob sorazmernemu povečanju primanjkljaja. Poleg tega vsebuje tudi zaščitno klavzulo, ki vladi omogoča, da odloži plačilo neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, če te povečujejo primanjkljaj ali sprejme druge popravne ukrepe za doseganje proračunskega cilja za leto 2013.

—

Italijanski parlament je 7. maja uradno potrdil proračunske cilje iz programa za stabilnost za leto 2013. Dne 17. maja, torej po objavi spomladanske napovedi, je nova vlada izdala uradno izjavo, v kateri potrjuje te zaveze in napoveduje sprejem novih ukrepov, ki bodo v celoti spoštovali proračunske cilje iz programa za stabilnost. Uredba-zakon št. 54, sprejeta istega dne, določa te nove ukrepe, ki vključujejo:

—

Na splošno se ocenjuje, da določbe nimajo bistvenega učinka na primanjkljaj, pod pogojem, da se bodo dosledno izvajale. Tako naj bi primanjkljaj trajno ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

—

Potem, ko se je strukturni saldo, tj. prilagojen za gospodarski cikel brez vplivov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v obdobju 2009–2012 kumulativno izboljšal za 2¾ odstotne točke BDP, naj bi se po napovedih za leto 2013 dodatno izboljšal za eno odstotno točko (na približno –½ % BDP), nato pa naj bi se ob nespremenjeni politiki leta 2014 nekoliko poslabšal.

—

Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je med letoma 2009 in 2012 povečal za 10,6 odstotnih točk na 127,0 %, tudi zaradi prispevka Italije za finančno pomoč državam članicam euroobmočja. Ker so ciklične razmere še naprej negativne, naj bi se bruto javni dolg po napovedih povečal na 131,4 % BDP v letu 2013 in na 132,2 % v letu 2014, med drugim tudi zaradi plačila zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev v višini 2,5 odstotne točke BDP, ki je načrtovano za obdobje 2013–2014 in nadaljnjih prispevkov za finančno pomoč državam članicam euroobmočja.