18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/1

(1)

Francija je z dopisom z dne 6. avgusta 2007 Komisiji priglasila pomoč za prestrukturiranje za skupino FagorBrandt.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 10. oktobra 2007 Franciji sporočila, da bo v zvezi z zadevno pomočjo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)

Sklep Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevni pomoči.

(4)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani, in sicer dveh konkurentov in upravičenca do pomoči. Podjetje Electrolux je predložilo pripombe z dopisom z dne 14 decembra 2007. To podjetje je po sestanku s službami Komisije 20. februarja 2008 predložilo dodatne pripombe z dopisoma z dne 26 februarja 2008 in 12. marca 2008. Konkurent, ki želi ostati anonimen, je pripombe predložil z dopisom z dne 17 decembra 2007 (4). Podjetje FagorBrandt je pripombe predložilo z dopisom z dne 17. decembra 2007. Komisija je te pripombe poslala Franciji, in sicer v dopisih z dne 15. januarja 2008 in 13. marca 2008, ter ji dala možnost, da v zvezi z njimi izrazi svoja stališča. Ta stališča je prejela z dopisom z dne 15. februarja 2008 in z dokumentom, predloženim na sestanku 18. marca 2008 (glej uvodno izjavo (5)).

(5)

Francija je z dopisom z dne 13. novembra 2007 Komisiji sporočila pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka. Sestanek med službami Komisije, francoskimi organi in skupino FagorBrandt je bil 18. marca 2008. Francoski organi so po tem sestanku predložili informacije z dopisoma z dne 24. aprila 2008 in 7. maja 2008. Drugi sestanek istih strank je bil 12. junija 2008. Francoski organi so po tem sestanku predložili informacije z dopisom z dne 9. julija 2008. Komisija je 15. julija 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih francoski organi predložili 16. julija 2008.

(6)

Komisija je 21. oktobra 2008 skupini FagorBrandt pogojno odobrila pomoč za prestrukturiranje v višini 31 milijonov EUR (5) (v nadaljnjem besedilu: odločba z dne 21. oktobra 2008).

(7)

Splošno sodišče je 14. februarja 2012 to odločbo razglasilo za nično (6) (v nadaljnjem besedilu: sodba Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2012), ker je bila dvakrat storjena očitna napaka pri presoji: po eni strani se je upošteval neveljaven izravnalni ukrep, po drugi strani pa ni bil analiziran kumulativni učinek predhodne nezdružljive pomoči, ki so jo dodelili italijanski organi (v nadaljnjem besedilu: italijanska pomoč) in še ni bila vrnjena, ter odobrene pomoči na konkurenco.

(8)

Zato mora Komisija sprejeti novo končno odločitev. Komisija lahko v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (7) pri tem upošteva samo informacije, ki jih je imela na voljo v tistem času, tj. 21. oktobra 2008 (glej oddelek 6.2.2 Časovni okvir analize).

(9)

Zadevna pomoč je pomoč za prestrukturiranje. Predviden znesek pomoči je 31 milijonov EUR. Ta sredstva bo zagotovilo francosko ministrstvo za gospodarstvo, finance in zaposlovanje. Upravičenec do pomoči je FagorBrandt S.A., ki ima več podružnic, v katerih izvajajo dejavnosti proizvodnje in trženja.

(10)

Francoski organi trdijo, da se FagorBrandt S.A. s sredstvi, ki jih je imel na voljo, brez državne pomoči ne bi mogel soočiti s svojimi težavami. Neposredna subvencija v višini 31 milijonov EUR bo po mnenju Francije omogočila financiranje polovice stroškov prestrukturiranja (8).

(11)

Skupina FagorBrandt (v nadaljnjem besedilu: FagorBrandt) je v posredni lasti družbe Fagor Electrodomésticos S. Coop (v nadaljnjem besedilu: Fagor), zadruge, ustanovljene po španskem pravu. Kapital navedene zadruge je porazdeljen med približno 3 500 članov (zaposlenih – družbenikov), od katerih nihče ne more imeti v lasti več kot 25 % kapitala zadruge.

(12)

Fagor je tudi v skupini zadrug Mondragón Corporación Cooperativa (v nadaljnjem besedilu: MCC), znotraj katere vsaka zadruga ohranja svojo pravno in finančno neodvisnost. Fagor spada v oddelek „Proizvodi za dom“ sektorske skupine „Industrija“ znotraj skupine MCC.

(13)

Promet skupine FagorBrandt je v letu 2007 znašal 903 milijone EUR. Prisotna je v vseh kategorijah bele tehnike, zajema pa tri velike družine izdelkov: za pomivanje in pranje (pomivalni stroji, pralni stroji, sušilni stroji, pralno-sušilni stroji), hlajenje (hladilniki, zamrzovalne skrinje in zamrzovalne omare) in kuhanje (običajne pečice, mikrovalovne pečice, štedilniki, kuhalne plošče, nape).

(14)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke iz naslednjih petih razlogov: nevarnosti izigravanja prepovedi dodeljevanja pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja; nevarnosti izigravanja obveznosti vračila nezdružljive pomoči; dvoma o ponovni vzpostavitvi dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja; nezadostnosti izravnalnih ukrepov; dvoma o omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in še zlasti o prispevku upravičenca.

(15)

Ker je bilo podjetje FagorBrandt ustanovljeno januarja 2002, je v smislu točke 12 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice o pomoči za prestrukturiranje) (9) veljalo za novo podjetje do januarja 2005, to je do treh let po ustanovitvi. To pomeni, da je bilo podjetje FagorBrandt novo podjetje ob davčni oprostitvi, ki mu je bila odobrena na podlagi člena 44f splošnega davčnega zakonika (v nadaljnjem besedilu: pomoč na podlagi člena 44f), pa tudi decembra 2003, ko je Komisija navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo in odredila njeno vračilo (10). V skladu s točko 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje podjetje torej ni bilo upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Zato bi lahko dejstvo, da je Francija tako dolgo odlašala z izterjavo pomoči, ki je bila decembra 2003 razglašena za nezdružljivo, da se podjetje ni več štelo za novo podjetje in je bilo tako upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, pomenilo izigravanje prepovedi iz točke 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(16)

Ker se je Komisiji zdelo, da je večina priglašene pomoči namenjena financiranju vračila pomoči na podlagi člena 44f, je izrazila sum, da priglašena pomoč pomeni izigravanje obveznosti vračila navedene nezdružljive pomoči, njeni izterjavi pa jemlje bistvo in polni učinek.

(17)

Komisija je imela glede ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja dva pomisleka. Komisija je po eni strani ob ugotovitvi, da je bil pričakovani promet za leto 2007 za približno 20 % večji v primerjavi s predhodnim letom, zanimalo, na katerih podatkih temelji ta napoved. Po drugi strani je Komisija opozorila, da v načrtu prestrukturiranja ni navedeno, kako namerava FagorBrandt vrniti nezdružljivo pomoč, ki jo je prejela njegova italijanska podružnica.

(18)

Komisija je tudi dvomila, ali je sprejemljivo, da se poleg že sprejetih izravnalnih ukrepov na podlagi načrta prestrukturiranja ne izvajajo dodatni izravnalni ukrepi. Komisija je opozorila, da:

(19)

Nazadnje je Komisija izrazila dvome o izpolnitvi pogojev iz točk 43 in 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Po eni strani francoski organi vračila pomoči na podlagi člena 44f niso vključili v stroške prestrukturiranja, po drugi strani pa niso pojasnili izvora nekaterih zneskov, ki se štejejo za „lastni strošek upravičenca“.

(20)

Electrolux navaja, da je za spopadanje z izzivi svetovne konkurence uvedel obsežne in zelo drage načrte prestrukturiranja. Za ohranitev konkurenčnosti je bilo podjetje prisiljeno sprejeti drastične ukrepe, kot je zaprtje osmih tovarn v zahodni Evropi, katerih proizvodnja se je večinoma preselila v druge že delujoče tovarne po Evropi ter nove tovarne na Poljskem in Madžarskem. Večina podjetij iz sektorja bele tehnike je izvedla podobne operativne ukrepe prestrukturiranja. Zato je navedeno podjetje izrazilo pomisleke, ker bi podjetje FagorBrandt lahko prejelo podporo za reševanje iz položaja, ki ga mora preostali sektor urediti brez podobne pomoči. Pomoč naj bi izkrivljala konkurenco v škodo drugih podjetij.

(21)

Prvič, ta konkurent, ki želi ostati anonimen, meni, da načrtovana pomoč podjetju ne bo omogočila ponovne vzpostavitve dolgoročne sposobnosti preživetja. Po njegovem mnenju je za zagotovitev preživetja podjetja nujno potrebna obsežna industrijska reorganizacija. Vendar ta konkurent meni, da FagorBrandt nima na voljo sredstev za financiranje potrebnih naložb. Prav tako pomoč podjetju FagorBrandt ne bo pomagala doseči zadostne velikosti, da bi lahko izboljšalo svoj položaj v pogajanjih z velikimi distributerji, ki so bolj naklonjeni dobaviteljem z večjo prisotnostjo v Evropski uniji.

(22)

Drugič, konkurent meni, da pomoč ni omejena na najmanjšo potrebno, saj bi lahko podjetje FagorBrandt potrebna finančna sredstva za prestrukturiranje dobilo pri svojem delničarju in v zadrugi (to je skupini MCC, katere del je banka Caja Laboral), v katero je slednji vključen.

(23)

Tretjič, konkurent meni, da bi pomoč lahko prizadela konkurenco in trgovino med državami članicami. Po eni strani ima večina podjetij iz tega sektorja proizvodnjo v Evropi, zato se lahko štejejo za evropska podjetja. Azijski in turški konkurenti so pomembno prisotni samo pri nekaterih proizvodih. Po drugi strani je FagorBrandt peti akter na evropski ravni in ima močan položaj na francoskem, španskem in poljskem trgu. Zato konkurent meni, da brez izravnalnih ukrepov Komisija pomoči ne more razglasiti za združljivo.

(24)

Četrtič, pretekla dodelitev nezakonitih pomoči Francije in Italije vodi do dveh ugotovitev: po eni strani se težave podjetja FagorBrandt ponavljajo, kar postavlja pod vprašaj njegovo sposobnost preživetja, po drugi strani pa se bo priglašena pomoč verjetno uporabila za vračilo nezakonitih pomoči, kar bi pomenilo izigravanje obveznosti vračila.

(25)

Pripombe skupine FagorBrandt so podobne pripombam francoskih organov, ki so povzete v nadaljevanju.

(26)

Kar zadeva morebitno izigravanje prepovedi dodelitve pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja, francoski organi ne zanikajo, da je treba FagorBrandt v skladu z točko 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje v prvih treh letih po ustanovitvi šteti za „novo podjetje“. Vendar opozarjajo, da je vprašanje morebitne pomoči za prestrukturiranje za FagorBrandt postalo aktualno šele leta 2006, po težavah, ki so se začele leta 2004, in glede na poslabšanje njegovega finančnega položaja od leta 2005, to je v petem letu po ustanovitvi. Z drugimi besedami, podjetje ni imelo razlogov, da bi zaprosilo za pomoč za prestrukturiranje, preden se je znašlo v položaju, ko je bila ta pomoč upravičena, to je leta 2006. Zato je vprašanje morebitnega izigravanja pravila „treh let“ brezpredmetno.

(27)

V zvezi z možnostjo, da priglašena pomoč jemlje polni učinek obveznosti vračila, Francija opozarja, da podjetje ni v težavah samo zaradi vračila pomoči. Finančne težave so se namreč začele leta 2004, položaj pa se je močno poslabšal v letih 2005 in 2006. Kot je Komisija ugotovila v sklepu o začetku postopka, je to podjetje v težavah v smislu smernic o pomoči za prestrukturiranje. Francija iz tega sklepa, da je podjetje zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji za tako pomoč. Vprašanje, ali bi se podjetje v letu 2007 ali 2008 lahko rešilo iz težav ali ne, če mu ne bi bilo treba vrniti pomoči, je brezpredmetno, saj je vračilo pomoči obvezno, in sicer že vse od negativne odločbe Komisije iz leta 2003 v zvezi z ureditvijo iz člena 44f. Zahteva za pomoč je torej upravičena prav zaradi nakopičenih finančnih težav, ki izhajajo iz stroškov prestrukturiranja, ki jih podjetje že nosi, nedokončanega prestrukturiranja in vseh drugih stroškov, ki jih mora prevzeti podjetje, vključno z vračilom pomoči.

(28)

Francoski organi v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne sposobnosti preživetja in s tem povezanima dvomoma iz sklepa o začetku postopka opozarjajo na naslednje. Napovedana 20-odstotna rast prometa v letu 2007 glede na leto 2006 temelji predvsem na spremenjenem obsegu dejavnosti skupine FagorBrandt v letu 2006. Glede neupoštevanja vračila nezakonite pomoči, ki jo je prejela italijanska podružnica (pomoč je bila dodeljena na podlagi prevzema dejavnosti proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov podjetja Ocean Spa, ki ga je izvedlo podjetje Brandt Italia), francoski organi navajajo, da to vračilo ne bi smelo vplivati na sposobnost preživetja podjetja, glede na to, da bi moral biti končni znesek, ki bo bremenil Brandt Italia, manjši od 200 000 EUR, saj naj bi preostanek pokril prodajalec zadevnih dejavnosti.

(29)

Glede neobstoja izravnalnih ukrepov Francija ponavlja, da je podjetje že leta 2004 prodalo podružnico Brandt Components (obrat v Neversu). Poleg tega je družba zmanjšala proizvodno zmogljivost z ukinitvijo proizvodnje zamrzovalnih skrinj in samostoječih mikrovalovnih pečic. Francoski organi tudi opozarjajo, da je pomoč povzročila zelo majhno izkrivljanje, zaradi česar se zmanjša potreba po izravnalnih ukrepih. FagorBrandt ima namreč manj kot [0–5]-odstotni (13) tržni delež na evropski ravni, kar je zelo malo v primerjavi z njegovimi glavnimi konkurenti. Francoski organi poleg tega menijo, da lahko prisotnost podjetja na trgu prepreči oligopolne položaje. Francoski organi so med formalnim postopkom preiskave predlagali uvedbo dodatnih izravnalnih ukrepov.

(30)

Kar zadeva dvome Komisije o omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in lastnem prispevku upravičenca, francoski organi opozarjajo na naslednje. V zvezi z neupoštevanjem vračila pomoči pri stroških prestrukturiranja navajajo, da vračila nezdružljive pomoči ni mogoče vnaprej šteti za strošek prestrukturiranja. Glede „lastnega stroška upravičenca“, kot je poimenovan v priglasitvi, francoski organi pojasnjujejo, da so to bančna posojila.

(31)

Francija v zvezi s stališči podjetja Electrolux poudarja, da ukrepi prestrukturiranja, ki so jih uvedli Electrolux in drugi konkurenti, niso bili namenjeni reševanju iz težkega gospodarskega položaja, temveč krepitvi položaja na trgu bele tehnike. Francija tako meni, da položaj podjetja FagorBrandt ni primerljiv s položajem njegovih konkurentov, ki so imeli zaradi svoje velikosti na voljo tudi veliko večja finančna sredstva.

(32)

Francoski organi v zvezi s stališči podjetja, ki je želelo ostati anonimno, glede dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja FagorBrandt poudarjajo, prvič, da je podjetje FagorBrandt sprejelo ukrepe, ki so bili namenjeni „predvsem omejevanju izgub in povečanju varnostne rezerve, da bi lahko v nekaj letih dosegli boljši položaj na trgu, zlasti z razvojem […]“.

(33)

Francoski organi v zvezi s trditvijo, da pomoč ni omejena na najmanjšo, ker bi FagorBrandt lahko financirali njegovi delničarji, poudarjajo, da MCC ni holding, ampak zadružna organizacija. Vsaka zadruga v tej zadružni organizaciji, vključno z družbo Fagor ali banko Caja Laboral, je samostojna in odvisna od odločitev svojih delavcev – zadružnikov, ki so njeni lastniki. FagorBrandt tako lahko računa samo na finančno pomoč družbe Fagor, ki je omejena na svoje trenutne zmogljivosti. Zaradi prevzema podjetja FagorBrandt se je manevrski prostor družbe Fagor pri razpolaganju z likvidnimi sredstvi zmanjšal, in Fagor danes ne more odobriti finančnih sredstev nad določenim pragom.

(34)

Tretjič, francoski organi v odgovor na domnevne negativne učinke na konkurenco opozarjajo na protislovja v pripombah zainteresirane strani, ki je želela ostati anonimna. Ta po eni strani trdi, da naj bi pomoč vplivala na pogoje konkurence na evropskem trgu. Po drugi strani pa trdi, da je podjetje FagorBrandt premajhno v primerjavi z največjimi podjetji, kar ogroža njegovo sposobnost preživetja. Francoski organi poleg tega v zvezi z neobstojem izravnalnih ukrepov opozarjajo, da so že izvedli veljavne izravnalne ukrepe in da predlagajo izvedbo novih.

(35)

Četrtič, Francija v odgovor na trditve, ki se opirajo na predhodno dodelitev nezakonite pomoči Francije in Italije, opozarja, da ta nezakonita pomoč ni bila namenjena programu prestrukturiranja podjetja, ampak sistemu spodbujanja ohranjanja delovnih mest na njenem ozemlju. Sicer pa Francija na podlagi informacij, ki jih je podjetje FagorBrandt Komisiji predložilo 17. decembra 2007, poudarja, da ni prave povezave med zneskom dodeljene pomoči (približno 20 milijonov EUR neto pomoči po odbitku davkov) in zneskom nezdružljive pomoči (približno 27,3 milijona EUR po izračunu obresti). Poleg tega se stroški prestrukturiranja ocenjujejo na 62,5 milijona EUR, torej močno presegajo znesek zaprošene pomoči za prestrukturiranje. In nazadnje, opozarjajo na zamenljivost izdatkov.

(36)

Kar zadeva stališča, ki jih je Komisiji predložilo podjetje FagorBrandt, francoski organi navajajo, da se z njegovimi pojasnili lahko samo strinjajo, še toliko bolj, ker dopolnjujejo njihove lastne ugotovitve.

(37)

Komisija ugotavlja, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Pomoč se izvaja v obliki subvencije francoske vlade, zato se financira iz državnih virov in jo je mogoče pripisati državi. Ukrep se nanaša samo na podjetje FagorBrandt in je torej selektiven. S subvencijo se je podjetju FagorBrandt zagotovila prednost, saj je tako to podjetje dobilo dodatna sredstva in mu ni bilo treba prenehati z izvajanjem svojih dejavnosti. Ta ukrep bi torej lahko izkrivljal konkurenco med proizvajalci bele tehnike. Za trg bele tehnike so namreč značilni pomembni trgovinski tokovi med državami članicami. Zato Komisija ugotavlja, da priglašeni ukrep vključuje državno pomoč. Francija te ugotovitve ne izpodbija.

(38)

Člen 107(2) in (3) PDEU določa odstopanja od splošne nezdružljivosti, določene v odstavku 1 navedenega člena. Odstopanja, določena v členu 107(2) PDEU, se v obravnavanem primeru očitno ne uporabljajo.

(39)

Komisija v zvezi z odstopanji, določenimi v členu 107(3) PDEU, ugotavlja, da se uporablja samo odstopanje iz točke (c) navedenega odstavka, ker cilj pomoči ni regionalen in ker se odstopanje iz točke (b) navedenega odstavka očitno ne uporablja. Ta točka določa odobritev državne pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. V tem primeru ni dvoma, da je bila pomoč dodeljena za ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v težavah. Komisija je v smernicah o pomoči za prestrukturiranje pojasnila, kako ocenjuje združljivost takih pomoči. Pravna podlaga za oceno bodo torej navedene smernice. Komisija meni, da v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti nobenega drugega okvira Skupnosti. Sicer pa se Francija ni sklicevala na nobeno drugo odstopanje od PDEU. Poleg tega nobena od zainteresiranih strani ni nasprotovala izbiri te pravne podlage, ki je bila navedena že v sklepu o začetku postopka.

(40)

Potem ko Komisija eno od svojih odločb razglasi za nično, mora v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (14) njena nova analiza temeljiti izključno na informacijah, ki jih je imela v času sprejetja odločbe, ki je bila razglašena za nično, tj. v obravnavanem primeru 21. oktobra 2008.

(41)

Dogodki, ki so se morda zgodili po 21. oktobru 2008, se torej ne smejo upoštevati. Spremembe v zvezi s tržnim gibanjem ali položajem upravičenca do pomoči je treba izključiti iz analize. Prav tako Komisija ne upošteva obdobja izvajanja načrta prestrukturiranja po oktobru 2008 (15).

(42)

Komisija poleg tega ni dolžna ponovno preiskati zadeve niti je dopolniti z novim tehničnim strokovnim znanjem (16). Razglasitev ničnosti akta, ki pomeni konec večfaznega upravnega postopka, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka. Če se, tako kot v obravnavanem primeru, analiza Komisije kljub preiskovalnim dejanjem, ki omogočajo izčrpno analizo združljivosti pomoči, izkaže za nepopolno, in tako povzroči nezakonitost odločbe, je mogoče postopek za nadomestitev te odločbe nadaljevati na podlagi že izvedenih preiskovalnih dejanj (17).

(43)

Ker mora nova analiza Komisije temeljiti izključno na informacijah, ki so bile na voljo oktobra 2008, to je na informacijah, o katerih so se francoski organi in FagorBrandt že opredelili, se z njimi ni treba ponovno posvetovati (18). Nazadnje, pravica tretjih zainteresiranih strani, da predložijo svoja stališča, je bila zagotovljena z objavo obvestila o začetku postopka v Uradnem listu (19), nobena določba Uredbe št. 659/1999 pa ne določa, da jim je treba to možnost dati ponovno, če se začetni načrt prestrukturiranja spremeni med presojo (20).

(44)

Ta sklep tako temelji izključno na elementih, ki so bili na voljo 21. oktobra 2008.

(45)

Podjetje je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če se, prvič, lahko šteje za podjetje v težavah, kot je določeno v oddelku 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(46)

Komisija je v točki 24 sklepa o začetku postopka navedla, da gre verjetno za podjetje v težavah v smislu točke 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje. V točki 27 sklepa o začetku postopka je tudi navedla, da se je v skladu s točko 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje podjetje znašlo v prevelikih težavah, da bi ga lahko financiral njegov španski delničar. V nasprotju s to predhodno oceno pa konkurent, ki je želel ostati anonimen, meni, da bi lahko podjetje FagorBrandt od družbe Fagor in skupine MCC prejelo potrebno finančno pomoč za rešitev težav. Preučiti je torej treba, ali je treba spremeniti predhodno oceno iz sklepa o začetku postopka. Komisija ugotavlja, da trditev konkurenta temelji na časopisnem članku (21), v katerem je navedeno, da lahko Fagor verjetno brez težav pridobi sredstva na finančnih trgih. Vendar Komisija opozarja, da je bil navedeni članek objavljen aprila 2005 in da se je finančni položaj družbe Fagor pozneje močno poslabšal. Francoski organi v zvezi s tem opozarjajo, da so se finančni dolgovi družbe Fagor (brez konsolidacije dolgov skupine FagorBrandt) v letu 2005 potrojili, zlasti zaradi nakupa delnic podjetja FagorBrandt in velikih industrijskih naložb v Fagor. Poleg tega je družba Fagor v letu 2006 vložila 26,9 milijona EUR kapitala v podjetje FagorBrandt. Vsi ti dejavniki so tako rekoč izčrpali sposobnost zadolževanja zadruge, katere stopnja zadolženosti je močno presegla splošno dovoljene pragove.

(47)

Poleg tega so francoski organi pojasnili, da je Fagor, edini delničar skupine FagorBrandt, zadruga delavcev – družbenikov, ustanovljena po španskem pravu. Njen kapital je porazdeljen med približno 3 500 članov, ki so izključno zaposleni – družbeniki, od katerih nihče ne more imeti v lasti več kot 25 % kapitala zadruge.

(48)

Zaradi te pravne oblike Fagor ne more zagotoviti povečanja kapitala, tj. možnosti, ki je na voljo tretjim vlagateljem. Zadruga lahko svoj kapital poveča samo tako, da vključi svoje lastne člane, katerih finančne sposobnosti so omejene z njihovimi lastnimi prihranki. Edina možnost za financiranje svojega razvoja, ki jo ima na voljo, je najemanje posojil pri bankah ali izdajanje obveznic.

(49)

Kar zadeva skupino MCC, gre za skupino zadrug, v katero je vključena tudi družba Fagor. Znotraj te skupine vsaka zadruga ohranja svojo pravno in finančno neodvisnost. Z drugimi besedami, med družbo Fagor in skupino MCC ni nobene kapitalske povezave. Skupina MCC torej ni holding, temveč zadružna organizacija. Vsaka zadruga v tej skupini, vključno z družbo Fagor ali banko Caja Laboral, je samostojna in odvisna od odločitev svojih zaposlenih – zadružnikov, ki so njeni lastniki. Odnosov med skupino MCC in njenimi člani torej ni mogoče razumeti kot odnosov v običajni skupini s kapitalskimi povezavami.

(50)

Posledično skupina MCC zaradi svoje pravne oblike ni mogla pridobiti sredstev kot delniška družba in je ni mogoče šteti za matično družbo v smislu točke 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje. FagorBrandt je torej lahko računal samo na pomoč svoje matične družbe Fagor v okviru njenih finančnih zmožnosti.

(51)

Komisija torej meni, da ni potrebna ponovna proučitev ocene iz sklepa o začetku postopka glede upravičenosti podjetja na podlagi točk 11 in 13 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(52)

Kar zadeva upravičenost podjetja glede na pogoje iz oddelka 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje, je v sklepu o začetku postopka naveden en sam dvom, in sicer o morebitnem izigravanju prepovedi pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja (glej oddelek 3, „Razlogi za sprožitev postopka“).

(53)

Komisija je proučila finančno stanje podjetja, ki je prikazano v preglednici 1 spodaj. Jasno je, da podjetje v prvih treh letih po ustanovitvi tudi ob morebitnem vračilu pomoči na podlagi člena 44f ni izpolnjevalo meril iz točk 10 in 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje, da bi se lahko štelo za podjetje v težavah: kar zadeva točko 10 smernic o pomoči za prestrukturiranje, je očitno, da podjetje tudi ob morebitnem vračilu pomoči v višini 22,5 milijona EUR že leta 2004 (to pomeni v prvih mesecih po dokončni negativni odločbi Komisije) še ne bi izgubilo polovice svojega osnovnega kapitala iz leta 2004. Kar zadeva točko 11 smernic o pomoči za prestrukturiranje, bi podjetje tudi ob morebitnem vračilu pomoči v višini 22,5 milijona EUR že leta 2004 imelo izgube samo v enem letu (2004), kar ne zadostuje, da bi se lahko na podlagi navedene točke štelo za podjetje v težavah. Ugotoviti je torej treba, da so se finančne težave skupine FagorBrandt povečevale od leta 2005, tako da bi se lahko podjetje štelo za podjetje v težavah v smislu smernic o pomoči za prestrukturiranje (to pomeni podjetje, katerega težave bi „brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe“) brez dvoma od naslednjega leta (glede na obveznost vračila pomoči na podlagi člena 44f), zagotovo pa leta 2007.

Preglednica 1

(54)

Komisija je tudi navedla, da je skupina Fagor v prvem četrtletju leta 2005 sprejela odločitev o nakupu 90 % delnic podjetja v višini [150–200] milijonov EUR. To dokazuje, da trg ni menil, da je to podjetje v težavah v smislu smernic za pomoč za prestrukturiranje, torej podjetje, katerega težave bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe.

(55)

Komisija na podlagi navedenega meni, da podjetja, ustanovljenega januarja 2002, v prvih treh letih po ustanovitvi ne bi bilo mogoče šteti za podjetje v težavah, tudi če bi takoj vrnilo pomoč na podlagi člena 44f. Zato meni, da odlašanje Francije z izterjavo pomoči na podlagi člena 44f do januarja 2005, to je do treh let po ustanovitvi podjetja FagorBrandt, ni pomenilo, da se je podjetje, ki bi v nasprotnem primeru izginilo s trga, umetno ohranjalo pri življenju. Meni tudi, da v tem obdobju podjetje ni imelo razloga, da bi zaprosilo za pomoč za prestrukturiranje. Komisija na podlagi navedenega meni, da odlašanje Francije z izterjavo pomoči na podlagi člena 44f do januarja 2005 ne pomeni izigravanja prepovedi pomoči za prestrukturiranje za nova podjetja v smislu točke 12 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(56)

Skratka, dvomi o upravičenosti podjetja so odpravljeni, in Komisija meni, da so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2.1 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(57)

S sklicevanjem na točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje in dejstvo, da je priglašena pomoč očitno namenjena financiranju vračila pomoči na podlagi člena 44f, je Komisija v točki 30 sklepa o začetku postopka navedla dvom, ali priglašena pomoč pomeni izigravanje obveznosti vračila ter ji jemlje bistvo in polni učinek.

(58)

Komisija je pri presoji tega vprašanja upoštevala naslednje elemente.

(59)

Prvič, v skladu z ustaljeno sodno prakso se z vračilom nezdružljive pomoči z obrestmi omogoči, da se znova vzpostavi stanje pred dodelitvijo pomoči in se tako odpravi izkrivljanje konkurence, ki ga je taka pomoč povzročila. Zato naj bi se v obravnavanem primeru z vračilom pomoči na podlagi člena 44f z obrestmi – kar je pogoj za izplačilo nove pomoči – znova vzpostavilo stanje pred njeno dodelitvijo.

(60)

Drugič, podjetje je upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Prvič, glavni vzrok finančnih težav podjetja namreč ni vračilo nezdružljive pomoči. Vzroki zanje so drugje, povezani pa so z vzrokom za nastale izgube po letu 2004 (glej preglednico 1). Prihodnje vračilo nezdružljive pomoči bo le še povečalo te težave, vse dokler jih podjetje ne bo več moglo reševati brez državne pomoči. Drugič, izveden je bil načrt prestrukturiranja dejavnosti, katerega stroški znašajo 62,5 milijona EUR. To dokazuje, da operativno prestrukturiranje, ki je nujno potrebno za ponovno vzpostavitev dobičkonosnosti dejavnosti, povzroča zelo visoke stroške, ki so višji od vračila pomoči na podlagi člena 44f, ki brez obresti znaša 22,5 milijona EUR. Ta dejstva kažejo, da je FagorBrandt podjetje v težavah, katerega obstoj je ogrožen. Kot vsako podjetje v takem položaju je torej upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, če so izpolnjeni drugi pogoji iz smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(61)

Tretjič, Komisija je v odločbi iz leta 1991 v zadevi Deggendorf (22) na podlagi ugotovitve, da „bi nezakonito dodeljena pomoč, ki je Deggendorf noče vrniti že od leta 1986, in nova pomoč […] imeli kumulativen učinek, saj bi tej družbi prinesli pretirano in neupravičeno prednost, ki bi spremenila trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“, menila, da je nova pomoč združljiva, vendar „morajo organi […] odložiti izplačilo pomoči za družbo Deggendorf […], dokler ne izterjajo nezdružljive pomoči […]“. Sodišče je v sodbi z dne 15. maja 1997 (23) potrdilo pristop, ki ga je uporabila Komisija. Odtlej je Komisija sprejela več odločb, v katerih je uporabila enak pristop, to je da se nova pomoč šteje za združljivo, če se njeno izplačilo odloži do vračila nezakonite pomoči (24). Komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni razloga, če nova pomoč izpolnjuje pogoje iz smernic o pomoči za prestrukturiranje, da ne bi uporabili pristopa iz zadeve Deggendorf, to je da se nova pomoč šteje za združljivo, če se njeno izplačilo odloži do izterjave pomoči na podlagi člena 44f.

(62)

Na podlagi navedenih ugotovitev so bili dvomi Komisije odpravljeni.

(63)

V tem smislu želi Komisija pojasniti naslednje. S točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje se Komisiji nalaga, naj na podlagi proučitve pomoči za prestrukturiranje „upošteva […] najprej kumulativni učinek stare pomoči in nove pomoči in nato dejstvo, da stara pomoč ni bila povrnjena“. Kot je navedeno v opombi 2 v točki 23 v smernicah o pomoči za prestrukturiranje, ta določba temelji na zgoraj navedeni sodbi Deggendorf (25). V obravnavanem primeru se je Francija zavezala, da bo pred izplačilom nove pomoči izterjala pomoč na podlagi člena 44f. Komisija mora v tej odločbi v skladu z navedeno sodno prakso v zadevi Deggendorf to zavezo spremeniti v pogoj za združljivost priglašene pomoči. Tako bo zagotovila, da se predhodna pomoč ne kumulira z novo pomočjo in da se predhodna pomoč povrne.

(64)

Brandt Italia, italijanska podružnica podjetja FagorBrandt, na dan 21. oktobra 2008 še ni povrnila dela pomoči, ki so ji jo dodelili italijanski organi. Komisija je v odločbi z dne 30. marca 2004 to pomoč razglasila za nezdružljivo (26).

(65)

V takem primeru, kot je bilo opozorjeno v uvodni izjavi (61), sodna praksa v zadevi Deggendorf (27) potrjuje, da Komisija ne prekorači svoje diskrecijske pravice, če kot pogoj za izplačilo nove pomoči določi predhodno vračilo prejšnje pomoči. Kadar Komisija kot pogoj za dodelitev načrtovane pomoči določi predhodno vračilo ene ali več prejšnjih pomoči, ni dolžna analizirati kumulativnega učinka teh pomoči na konkurenco, pri čemer se s takim pogojem prepreči, da bi se prednost, ki jo daje načrtovana pomoč, kumulirala s prednostjo, ki so jo dajale prejšnje pomoči (28).

(66)

Zato Komisija v okviru svoje prakse odločanja daje prednost vračilu nezdružljivih pomoči pred izplačilom novih pomoči (29) in ne izvajanju točke 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v skladu s katero lahko upošteva kumulativni učinek nezakonite pomoči in nove pomoči.

(67)

Vendar zaradi posebnih okoliščin v obravnavanem primeru Komisija namerava izvajati točko 23 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Zato mora Komisija v tem primeru sprejeti nov sklep, ker je Sodišče prve stopnje odločbo z dne 21. oktobra 2008 razglasilo za nično. V tem okviru Komisija ne more upoštevati informacij, ki jih ni imela na voljo na dan sprejetja prve odločbe. Komisija torej ne more upoštevati novih obveznosti, ki jih je prevzela država članica po tem datumu, niti pogojev za vračilo nezakonitih pomoči, sprejetih po tem datumu.

(68)

Zato mora Komisija analizirati kumulativni učinek italijanske pomoči in priglašene pomoči za prestrukturiranje na konkurenco, kar zahteva tudi Splošno sodišče v sodbi z dne 14. februarja 2012 (30).

(69)

Vendar je treba najprej določiti znesek italijanske pomoči, ki bi ga bilo treba upoštevati na dan 21. oktobra 2008.

(70)

FargotBrandt ocenjuje, da bi moralo biti vračilo italijanske pomoči, naloženo družbi Brandt Italia, po vsej verjetnosti manjše od 200 000 EUR.

(71)

Zato je podjetje FagorBrandt prek posrednice svoje podružnice Brandt Italia leta 2003 izvedlo nakup tovarne Verolanuova in njenih sredstev od družbe Ocean, ki je bila v stečajnem postopku. Cena, ki jo je Brandt Italia ponudila za zadevna sredstva, je znašala 10 milijonov EUR.

(72)

Ker so stečajni upravitelji družbe Ocean menili, da je ta znesek prenizek, so italijanski organi želeli določbe, ki izhajajo iz ureditev „Mobilita“ in „Cassa Integrazione“, tj. določbe, ki so bile razglašene za združljive z veljavno evropsko zakonodajo, razširiti na takšne ponudbe za prevzem. Te določbe med drugim določajo, da so podjetja, ki najemajo brezposelne delavce, lahko oproščena plačila socialnih prispevkov. Cilj razširitve teh ukrepov je bil doseči, da bi se dobiček pridobitelja povečal sorazmerno s ceno nakupa zadevnih sredstev.

(73)

Italijanski organi so zato 14. februarja 2003 sprejeli uredbo z zakonsko močjo, ki določa, da je kupec sredstev katere koli družbe, ki je v stečajnem postopku in ki zaposluje več kot 1 000 delavcev, lahko upravičen do oprostitve plačila socialnih in drugih prispevkov za vsakega prevzetega delavca. Družba Brandt Italia je bila zaradi nakupa dejavnosti proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov podjetja Océan SpA, ki ga je izvedla 7. marca 2003, upravičena do te ureditve, sprejete na podlagi zadevne uredbe z zakonsko močjo. Zato se je nakupna cena, ki jo je predlagala družba Brandt Italia, povečala za znesek teh oprostitev plačila, ocenjen na 8,5 milijona EUR, in je na koncu znašala 18,5 milijona EUR.

(74)

Komisija je v odločbi z dne 30. marca 2004 (31) navedla, da uredba z zakonsko močjo z dne 14. februarja 2003, ki je bila spremenjena v zakon 17. aprila 2003, pomeni shemo nezakonite in nezdružljive pomoči. Potem ko je bila družba Brandt Italia seznanjena s to odločbo Komisije, je 5. julija 2004 od gospodarskega sodišča v Brescii prejela odredbo o zasegu zadnjega obroka plačila nakupne cene (5,7 milijona EUR), nato pa je pri organih, vključenih v postopek v zvezi s podjetjem Ocean, vložila zahtevek za izterjavo presežno izplačanega zneska. Družba Brandt Italia je menila, da bi morala Italija vračilo nezakonite pomoči odrediti dejanskemu upravičencu takšne pomoči.

(75)

Kljub temu, da je bil upravičenec do zadevne pomoči na podlagi sheme pomoči, ki jo je Komisija obsodila, družba Brandt Italia (družba, ki je bila dejansko upravičena do oprostitve plačila), je podjetje FagorBrandt menilo, da so bile končne koristi te pomoči skoraj v celoti prenesene na upnike, ki so jih navedli stečajni upravitelji družbe Ocean, in sicer zaradi povečanja nakupne cene sredstev (povečanje cene za 8,5 milijona EUR v primerjavi z dejansko odobrenimi oprostitvami v znesku 8 624 283 EUR). Zato so francoski organi menili, da preostali znesek, ki ga mora poravnati družba Brandt Italia/FagorBrandt znaša 124 283 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti.

(76)

Vendar so italijanski organi Komisiji predložili informacije, na podlagi katerih je bilo takšno sklepanje zavrnjeno.

(77)

Italijanski organi so 13. maja 2008 Komisiji predložili dve sodbi, ki jih je sprejelo sodišča v Brescii. Ti dve sodbi sta povezani s sporom med nacionalnim inštitutom za socialno varnost (INPS) in družbo Brandt Italia glede določitve zneska pomoči, in sicer oprostitev plačila socialnih prispevkov, do katerih je bila upravičena družba Brandt Italia.

(78)

S prvo sodbo z dne 1. februarja 2008 je bil odložen nalog za izterjavo, ki ga je INPS 18. decembra 2007 izdal zoper družbo Brandt Italia. INPS je vložil pritožbo zoper to sodbo. Prizivno sodišče je 29. aprila 2008 razveljavilo odlog naloga za izterjavo.

(79)

Tretja sodba z dne 8. julija 2008, ki je bila predložena Komisiji 20. oktobra 2008, je potrdila stališče INPS, da mora družba Brandt Italia pomoč vrniti v celoti. O tej sodbi je bila družba Brandt Italia obveščena 15. septembra 2008.

(80)

Komisija mora torej na podlagi teh informacij določiti znesek pomoči, ki ga mora družba Brandt Italia/FagorBrandt vrniti in ki ga je bilo mogoče oceniti na dan 21. oktobra 2008. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je sodišče v Brescii v sodbi z dne 8. julija 2008 družbi Brandt Italia naložilo vračilo zneska v višini 8 890 878,02 EUR.

(81)

Vendar Komisija ocenjuje, da je treba od tega zneska odšteti še znesek zaseženih sredstev v višini 5,7 milijona EUR. Družba Brandt Italia po sprejetju sodbe gospodarskega sodišča v Brescii z dne 5. julija 2004 ni več razpolagala s tem začasno blokiranim zneskom. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi odločbe Komisije z dne 30. marca 2004, pri čemer je bil torej zadevni znesek blokiran zaradi predvidene izterjave. Zato se je 21. oktobra 2008 lahko predvidevalo, da bi ta znesek lahko bil namenjen vračilu dela zadevne pomoči. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da:

(82)

Zato Komisija ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav (76) do (81) meni, da končni znesek italijanske pomoči, ki ga je treba upoštevati za namene te analize, znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008.

(83)

Kar zadeva obresti, Komisija meni, da datum, ki ga je treba upoštevati za določitev njihovega zneska, ni datum dejanskega vračila pomoči, temveč datum razglasitve ničnosti odločbe, saj v tem primeru Komisija analizira združljivost francoske pomoči na dan 21. oktobra 2008. Francoska pomoč se je 21. oktobra 2008 kumulirala z italijansko pomočjo in je vključevala obresti do tega datuma. Zato mora Komisija upoštevati kumulacijo teh elementov in zadevnemu znesku ne sme prišteti obresti do datuma dejanske izterjave.

(84)

Poleg tega bo prednost, ki je bila pridobljena z obrestmi od 21. oktobra 2008 do datuma dejanske izterjave, odpravljena s samo izterjavo, ki bo morala zadevne obresti vključevati.

(85)

Podjetje FagorBrandt je imelo na voljo znesek v višini 3 190 878,02 EUR (plus obresti) poleg pomoči v višini 31 milijonov EUR, ki so mu jo dodelili francoski organi. Ta prednost vpliva na konkurenco: podjetje je imelo na voljo dodatna denarna sredstva, ki jih v običajnih tržnih pogojih ne bi imelo (tj. brez nezdružljive italijanske pomoči).

(86)

V skladu s točko 23 smernic za prestrukturiranje in s sodbo Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2012 namerava Komisija analizirati kumulativen učinek italijanske pomoči in pomoči za prestrukturiranje v okviru analize združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

(87)

Komisija s to analizo kumulativnega učinka zagotovi dvojni nadzor. Po eni strani mora Komisija preveriti, ali izravnalni ukrepi (glej uvodno izjavo (89) in naslednje, predvsem uvodno izjavo (114) in naslednje) omogočajo natančno izravnavo vpliva na konkurenco, povzročenega zaradi dodatnih denarnih sredstev, ki jih je imelo na voljo podjetje FagorBrandt. Po drugi strani Komisija namerava zagotoviti, da v lastni prispevek upravičenca ni všteta nobena pomoč (glej uvodno izjavo (151) in naslednje). Dejansko ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil lahko v lastni prispevek, ki ga je načrtovalo podjetje, vštet ta znesek.

(88)

Komisija lahko zaradi tega dvojnega nadzora določi nove pogoje za zadevno državo članico neodvisno od morebitnih predlogov te države (ki jih v tem primeru Komisija ne bi mogla upoštevati, če bi bili predlogi sprejeti po 21. oktobru 2008). Kot je potrjeno v točki 46 smernic o pomoči za prestrukturiranje, „lahko Komisija določi kakršne koli pogoje in obveznosti, za katere meni, da so potrebni zato, da se prepreči, da bi pomoč izkrivila konkurenco v tolikšni meri, ki bi bila v nasprotju s skupnim interesom, v primeru da se zadevna država članica ni zavezala k sprejetju takšnih pravil“.

(89)

Točka 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje določa, da lahko Komisija odobri pomoč za prestrukturiranje samo, če se sprejmejo izravnalni ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov pomoči na pogoje trgovanja. V nasprotnem primeru je treba za pomoč šteti, da je „v nasprotju s skupnimi interesi“, in jo razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom. Ta pogoj se pogosto izrazi z omejitvijo prisotnosti, ki jo podjetje lahko ohrani na trgu ali trgih po koncu obdobja prestrukturiranja.

(90)

Francija je v priglasitvi trdila, da se izravnalni ukrepi v obravnavanem primeru ne zdijo nujni, zlasti ker naj pomoč ne bi imela učinkov čezmernega izkrivljanja. Komisija v točkah 37, 38 in 40 sklepa o začetku postopka na kratko pojasnjuje, zakaj to trditev zavrača.

(91)

V naslednjih uvodnih izjavah Komisija podrobneje pojasnjuje, zakaj pomoč po njenem mnenju povzroča izkrivljanje in zakaj je izvajanje izravnalnih ukrepov nujno potrebno, v nasprotju s trditvami francoskih organov.

(92)

Kot je bilo že navedeno, je podjetje FagorBrandt prisotno v sektorju proizvodnje bele tehnike in njenega trženja pri distributerjih (v nasprotju z distribucijo in prodajo posameznikom). Glede geografske razsežnosti trga bele tehnike je Komisija v preteklosti menila, da zajema najmanj celotno Evropsko unijo, zlasti ker ni vstopnih ovir ter zaradi tehničnega usklajevanja in razmeroma nizkih prevoznih stroškov (32). Podatki, ki so jih predložili FagorBrandt in dva konkurenta, ki sta poslala pripombe, potrjujejo, da ima trg razsežnost Evropske unije.

(93)

Komisija meni, da pomoč za prestrukturiranje že sama po sebi pomeni izkrivljanje konkurence, ker upravičencu preprečuje umik s trga in tako zavira razvoj konkurenčnih podjetij. Taka pomoč torej zavira umik najmanj uspešnih podjetij, ki je „običajen del delovanja trga“, kot je navedeno v točki 4 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Priglašena pomoč za podjetje FagorBrandt torej povzroča navedeno izkrivljanje konkurence. Vendar Komisija ugotavlja, da naslednji dejavniki omejujejo obseg takega izkrivljanja konkurence. Prvič, FagorBrandt ima na evropskem trgu bele tehnike največ [0–5]-odstotni delež (33). Drugič, na tem trgu so štirje konkurenti z več kot 10-odstotnim tržnim deležem (Indesit, Whirlpool, BSH in Electrolux) (34). Tudi konkurent, ki je želel ostati anonimen, priznava, da je FagorBrandt razmeroma majhen akter na evropskem trgu (glej zgornje dvome, ki jih je ta konkurent imel o ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja podjetja in njegovi majhnosti), njegov tržni delež pa se zmanjšuje (35). Tretjič, znesek pomoči je omejen glede na promet, ki ga FagorBrandt ustvarja v Evropi (pomoč pomeni manj kot 4 % prometa iz leta 2007), še bolj pa glede na promet štirih glavnih akterjev na trgu, katerih promet je večji od prometa skupine FagorBrandt (36).

(94)

Medtem ko je v prejšnji uvodni izjavi analizirano izkrivljanje konkurence zaradi pomoči, je treba, kot je navedeno v točki 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v kateri se odraža člen 107(3)(c) PDEU, analizirati obseg „škodljivih učinkov na pogoje trgovanja“ med državami članicami. Kot je bilo navedeno že v točki 38 sklepa o začetku postopka, pomoč izkrivlja izbiro kraja za opravljanje gospodarskih dejavnosti med državami članicami, posledično pa tudi trgovanje med njimi. FagorBrandt je podjetje, ki ima veliko večino proizvodnih dejavnosti in zaposlenih v Franciji ([80–100] % proizvedene količine podjetje proizvede v Franciji). Brez pomoči francoske države bi se podjetje FagorBrandt hitro umaknilo s trga. Proizvodi, ki prihajajo iz proizvodnih obratov skupine FagorBrandt, v glavnem konkurirajo proizvodom, ki jih konkurenti proizvajajo v drugih državah članicah (37). Zato bi zaradi izginotja podjetja FagorBrandt ti evropski konkurenti lahko precej povečali svojo prodajo in s tem tudi proizvodnjo. Zaradi pomoči se bodo v Franciji ohranile proizvodne dejavnosti, ki bi se v nasprotnem primeru preselile v druge države članice. Pomoč ima torej škodljiv učinek na pogoje trgovanja, saj konkurentom s sedežem v drugih državah članicah zmanjšuje možnosti izvoza v Francijo (38). S pomočjo se tudi zmanjšujejo možnosti za prodajo v države, v katere bo podjetje FagorBrandt še naprej izvažalo svoje proizvode. Glede na prodajni obseg skupine FagorBrandt in število s tem povezanih delovnih mest ti škodljivi učinki na pogoje trgovanja niso zanemarljivi.

(95)

Komisija na podlagi navedene analize meni, da so potrebni dejanski (tj. nezanemarljivi) izravnalni ukrepi, vendar v omejenem obsegu.

(96)

Komisija je v točki 39 sklepa o začetku postopka izrazila dvom, da bi se ukrepi, ki so jih priglasili francoski organi, lahko šteli za izravnalne ukrepe, saj je v točki 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje navedeno, da „[o]dpis dolgov in opustitev deficitnih dejavnosti, ki bi ju bilo v vsakem primeru treba izvesti zato, da se obnovi sposobnost podjetja za preživetje, ne štejeta za zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu z namenom ocene izravnalnih ukrepov“. Bilo naj bi očitno, da se ta izključitev uporablja za vse ukrepe, ki so jih opisali francoski organi. Francija je na podlagi formalnega postopka preiskave ponovila, da so ukinitev proizvodnje zamrzovalnih skrinj in samostoječih mikrovalovnih pečic ter prodaja podružnice Brandt Components trije veljavni izravnalni ukrepi. Zato je Komisija te ukrepe podrobno proučila in ugotovila naslednje.

(97)

Francija je v zvezi z zaprtjem tovarne za proizvodnjo zamrzovalnih skrinj leta 2005 (obrat v Lesquinu) v dopisu z dne 6. avgusta 2007 navedla, da je ta obrat, „v katerem so izdelovali zamrzovalne skrinje in vinske vitrine za celotno skupino FagorBrandt, dosegel velikost […], ki mu ni več omogočala kritja variabilnih stroškov niti fiksnih stroškov, in leta 2004 ustvaril 5,8 milijona EUR izgube iz poslovanja“. Nobenega dvoma torej ni, da gre v obravnavanem primeru za opustitev deficitne dejavnosti, ki je nujna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja (39), in da je na podlagi točke 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje ni mogoče šteti za izravnalni ukrep.

(98)

Tudi pri ukinitvi proizvodnje samostoječih mikrovalovnih pečic v obratu v Aizenayu je šlo za opustitev deficitne dejavnosti, ki je bila nujna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja, kar so tudi francoski organi izrecno priznali v predloženih dokumentih (40). Nedobičkonosnost te dejavnosti ni presenetljiva, saj so samostoječe mikrovalovne pečice eden od tržnih segmentov, na katerega so proizvodi iz poceni držav najbolj prodrli (41). Poleg tega je tovarna iz Aizenaya izgubila pomembna naročila za proizvodnjo mikrovalovnih pečic za druge skupine (42). Skratka, na podlagi točke 40 smernic za pomoči za prestrukturiranje tega ukrepa torej ni mogoče šteti za izravnalni ukrep.

(99)

Na drugi strani je marca 2004 podjetje za 3 milijone EUR podružnico Brandt Components (obrat v Neversu) prodalo avstrijski skupini ATB. Zato to ni odpis dolgov (43) niti opustitev dejavnosti. Tega ukrepa torej ne izključuje navedena določba iz točke 40 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Dejavnost, prodana marca 2004 (44), je v letu 2003 ustvarila promet v višini 35,4 milijona EUR, kar je 4 % prometa podjetja v letu 2003, in štela 306 zaposlenih, kar je 6 % vseh zaposlenih v podjetju. Vključena je bila v zasnovo, razvoj, proizvodnjo in trženje električnih motorjev za pralne stroje. Zaradi te prodaje se je torej zmanjšala prisotnost podjetja na trgu sestavnih delov za pralne stroje.

(100)

Vendar tega ukrepa ni mogoče šteti za veljaven izravnalni ukrep. Prodaja podružnice Brandt Components je bila izvedena približno tri leta in pol pred priglasitvijo obravnavane pomoči. Na drugi strani se s tem ukrepom ne zmanjšuje prisotnost podjetja FagorBrandt na trgu bele tehnike (45), tj. na največjem trgu, na katerem bo podjetje FagorBrandt še naprej prisotno. Zato ta ukrep ni imel za cilj in ni mogel imeti za posledico zmanjšanja izkrivljanja konkurence, ki bi bil posledica dodelitve načrtovane pomoči.

(101)

Da bi odpravili dvome o zadostnosti priglašenih izravnalnih ukrepov iz sklepa o začetku postopka, francoski organi predlagajo petletno ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike in kuhalnih aparatov Vedette. Poleg tega predlagajo ustavitev trženja pomivalnih strojev Vedette ali prodajo blagovne znamke […].

(102)

Kot je bilo navedeno, FagorBrandt ustvari [50–80] % prodaje na francoskem trgu, na katerem je imelo podjetje leta 2006 [10–20]-odstotni tržni delež po vrednosti in [10–20]-odstotni tržni delež po količini. To pomeni, da bi od prodaje dejavnosti podjetja FagorBrandt imeli največjo korist njegovi konkurenti na francoskem trgu, saj bi lahko povečali svojo prodajo. Preživetje podjetja FagorBrandt na podlagi pomoči bi torej najbolj prizadelo ta podjetja. Nasprotno pa je prodaja podjetja FagorBrandt na italijanskem trgu zelo omejena. Komisija je torej kot izravnalnemu ukrepu bolj naklonjena ustavitvi trženja pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette kot pa prodaji blagovne znamke […], saj se proizvodi blagovne znamke Vedette (46) tržijo izključno na francoskem trgu, medtem ko se proizvodi […] prodajajo v glavnem […].

(103)

Proučiti je torej treba obseg teh dodatnih izravnalnih ukrepov in ugotoviti, ali so zadostni.

(104)

Prodaja proizvodov hladilne tehnike (hladilnikov in zamrzovalnikov) blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [10–20] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(105)

Petletna ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike bo konkurentom na francoskem trgu omogočila, da utrdijo položaj v sektorju hladilne tehnike. Po podatkih iz študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt – ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti – na trgu hladilnikov v Franciji Whirlpool ([…] %), Indesit ([…] %) in Electrolux ([…] %). Na trgu zamrzovalnikov so glavni konkurenti skupine FagorBrandt ([…] %) Whirlpool ([…] %), Liebherr ([…] %) in Electrolux ([…] %).

(106)

Prodaja kuhalnih aparatov blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [5–10] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(107)

Zato bo petletna ustavitev trženja kuhalnih aparatov konkurentom omogočila, da utrdijo svoj položaj na trgu štedilnikov. Po podatkih študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt (ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti) na trgu štedilnikov v Franciji Indesit ([…] %), Electrolux ([…] %) in Candy ([…] %).

(108)

Prodaja pomivalnih strojev blagovne znamke Vedette je leta 2007 dosegla [5–10] milijonov EUR, kar je [0–5] % prometa skupine FagorBrandt.

(109)

Po podatkih iz študije GfK iz leta 2007 so glavni konkurenti skupine FagorBrandt (ki ima […]-odstotni tržni delež po vrednosti) na trgu pomivalnih strojev v Franciji BSH ([…] %), Whirlpool ([…] %) in Electrolux ([…] %). Zato bo ustavitev trženja pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette konkurentom omogočila, da povečajo prisotnost na trgu.

(110)

Če povzamemo, proizvodi Vedette, katerih trženje se bo ustavilo, obsegajo [0–5] % prometa skupine (47). Francoski organi navajajo, da bo to zahtevalo precej prilagajanja znotraj podjetja […].

(111)

Predlagani izravnalni ukrepi zajemajo petletno ustavitev trženja nekaterih proizvodov (kuhalnih aparatov, hladilne tehnike in pomivalnih strojev) blagovne znamke Vedette (48) in prodajo podružnice Brandt Components. Gre za dejansko (to je nezanemarljivo), vendar omejeno zmanjšanje prisotnosti na trgu.

(112)

Vendar Komisija meni, da je izravnalni ukrep za blagovno znamko Vedette, ki ga predlagajo francoski organi, edini veljavni izravnalni ukrep, ki pa ni zadosten. Zato se je odločila, da kot pogoj za združljivost določi podaljšanje ustavitve trženja proizvodov blagovne znamke Vedette za tri leta. Dejansko bo predlagana prepoved, ki naj bi trajala pet let, podaljšana za tri leta na skupno osem let.

(113)

Iz informacij, ki jih je imela Komisija na voljo 21. oktobra 2008, se lahko vpliv tega izravnalnega ukrepa v smislu izgube prometa oceni na dva načina, navedena v preglednici 2 (49) spodaj.

Preglednica 2

(114)

Podatke iz preglednice 2 za leta od 2009 do 2012 o vplivu predlaganega izravnalnega ukrepa so predložili francoski organi in podjetje FagorBrandt (za podatke o tem vplivu glej tudi uvodno izjavo (145) in naslednje).

(115)

Prvi način za izračun vpliva dodatnega izravnalnega ukrepa, ki ga je določila Komisija, je, da se izgubljeni dobiček zadnjega leta, ki so ga ocenili francoski organi (tj. leto 2012), pomnoži s 3. V optimističnem scenariju za podjetje je torej ta vpliv 3 × [40–60] milijonov, kar znaša [120–180] milijonov EUR.

(116)

Drugi način za izračun vpliva dodatnega izravnalnega ukrepa je ekstrapolacija podatkov za leta od 2013 do 2016 tako, da se znesek iz leta 2012 linearno poveča za [1,5–3] %, skladno s povečanjem rasti prometa, ki je bila po ocenah podjetja med letoma 2009 in 2012 [1,5–3]-odstotna. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (125) in naslednjih, se ta predpostavka o rasti prometa zdi razumna glede na strategijo skupine in tržne priložnosti. V optimističnem scenariju za podjetje bi bil promet podjetja FagorBrandt s tem izravnalnim ukrepom manjši za [120–180] milijonov EUR.

(117)

Predlagan izravnalni ukrep se torej zdi primeren in sam po sebi zadostuje za sorazmerno zmanjšanje negativnih učinkov na konkurenco, ki so posledica dodelitve zadevne pomoči: po optimističnem scenariju bi bil s tem ukrepom promet podjetja v obdobju 2014–2016 manjši za [120–180] milijonov EUR. Ta neustvarjeni promet bo konkurentom omogočil, da bodo povečali svojo prodajo. Ta izravnalni ukrep bo podjetju prav tako otežil ponovno uvedbo zadevnih proizvodov Vedette na trg po 8 letih odsotnosti (trenutno se tržijo samo pralni stroji Vedette). Čeprav blagovna znamka ni povsem izginila, bodo stroški ponovne uvedbe sorazmerni z leti odsotnosti s trga. Dlje kot bo blagovna znamka odsotna s trga, bolj se bo zmanjševala njena prepoznavnost.

(118)

Poleg tega je treba preveriti, če se lahko z novim izravnalnim ukrepom izravna tudi konkurenčna prednost, ki izhaja iz kumulativnega učinka italijanske pomoči in pomoči za prestrukturiranje. Podjetje FagorBrandt je namreč dne 21. oktobra 2008 razpolagalo z zneskom v višini 3 190 878,02 EUR (kar je približno 4 milijone EUR z obrestmi), do katerega ni bilo upravičeno. Ta prednost vpliva na konkurenco: podjetje je razpolagalo z dodatnimi denarnimi sredstvi. Zato se ta vpliv na konkurenco lahko izravna z dodatnim izravnalnim ukrepom.

(119)

Preglednica 3 spodaj prikazuje neto izgube (oziroma negativni prosti denarni tok), povezane z izravnalnim ukrepom. Podatke za leta 2009 do 2012 so Komisiji predložili francoski organi. Podatki za leta 2013 do 2016 so ekstrapolirani podatki, pridobljeni s povečanjem podatkov iz leta 2012 za [1,5–3] % na leto (50).

Preglednica 3

(120)

Zato je mogoče sklepati, da bi po optimističnem scenariju (za podjetje) podjetje FagorBrandt v treh dodatnih letih izgubilo dodatna denarna sredstva v višini med [10–20] milijonov EUR (če se podatki iz leta 2012 pomnožijo s 3) in [10–20] milijonov EUR (če se seštejejo ekstrapolirani podatki). Z drugimi besedami, z uvedbo tega novega izravnalnega ukrepa bi se v veliki meri izničila prednost, ki jo je imelo podjetje, ko je razpolagalo z denarnimi sredstvi v višini okoli 4 milijonov EUR.

(121)

Nazadnje dejstvo, da izravnalni ukrepi veljajo tudi po koncu obdobja prestrukturiranja (ki se konča 31. decembra 2012), ne pomeni, da so ti ukrepi neprimerni. Čeprav je treba zaradi dodelitve pomoči za prestrukturiranje sprejeti izravnalne ukrepe, ti niso del samega postopka prestrukturiranja, ampak pomenijo nadomestilo za konkurente podjetja, ki je prejelo pomoč, da se izravna vpliv na konkurenco, ki so ga ti morebiti občutili. Dejstvo, da so izravnalni ukrepi veljavni tudi po koncu obdobja prestrukturiranja, torej ne vpliva na njihov učinek in koristnost, če so ukrepi sprejeti za namen prestrukturiranja z državno pomočjo in če sta njihov cilj in rezultat izravnava vpliva na konkurenco, ki je posledica te pomoči.

(122)

Zato Komisija meni, da se s temi ukrepi lahko prepreči čezmerno izkrivljanje konkurence v smislu točk od 38 do 40 smernic pomoči za prestrukturiranje.

(123)

Načrt za prestrukturiranje podjetja FagorBrandt, ki se že izvaja, v bistvu določa naslednje:

(124)

Po pregledu Komisija potrjuje svoje navedbe v sklepu o začetku postopka, in sicer da ocenjuje, da ta načrt izpolnjuje zahteve iz točk od 35 do 37 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Z drugimi besedami, načrt prestrukturiranja omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja.

(125)

Komisija želi kljub temu v nadaljevanju navesti svojo analizo in sklepe o tržnih priložnostih in verodostojnosti napovedi iz načrta prestrukturiranja.

(126)

Komisija je ocenila napovedi, ki izhajajo iz načrta prestrukturiranja, zlasti možnosti za rast. Komisija želi opozoriti, da je v tem sklepu upoštevala samo podatke, ki so bili na voljo oktobra 2008.

(127)

Po navedbah združenja CECED (54) gibanje obsega evropskega trga med letoma 2005 in 2007 kaže zmerno rast v zahodni Evropi (približno 2 % na leto) in hitro rast v vzhodni Evropi (približno 7 % na leto).Vendar je ta zadnja stopnja rasti negotova, saj je pod vplivom gospodarskih nihanj, torej ne bi bilo presenetljivo izmenjevanje dvomestne pozitivne rasti in dvomestne negativne rasti.

(128)

Čeprav je dolgoročno mogoče, da se bodo potrošniške navade v vzhodni Evropi približale tistim v zahodni Evropi, pa je zaradi šibke kupne moči v teh državah povpraševanje usmerjeno na osnovne potrebščine (pralne stroje in hladilnike) in najosnovnejše modele. Vendar so prav na te trge vstopili turški in azijski konkurenti.

(129)

Mogoči trgi skupine FagorBrandt so torej v zahodni Evropi, saj sta njihova vrednost in obseg večja ter so manj odvisni od izdelkov nižjega cenovnega razreda, ki jim FagorBrandt ne more več konkurirati in ki povzročajo hitro rast v vzhodni Evropi.

(130)

Natančneje, referenčni trg skupine FagorBrandt je francoski trg, na katerem skupina ustvari [50–80] % prodaje, uresniči [80–100] % obsega in zaposluje [80–100] % zaposlenih v skupini. Po podatkih združenja GIFAM (55) se je trg bele tehnike v Franciji v letu 2007 povečal za 1 % v primerjavi z letom 2006, in sicer po količini in vrednosti. Natančneje, trg […] aparatov, na katerega se želi usmeriti FagorBrandt, se je povečal za […] % v primerjavi z letom 2006, čeprav se je prodaja […] aparatov zmanjšala za […] %.

(131)

Gibanja po vrstah proizvodov kažejo, da so vodilni trgi, ki se razvijajo v Evropi in še zlasti v Franciji, povezani predvsem s proizvodi […]. Izrazita je rast proizvodov […], medtem ko je hladilniška industrija skoraj zastala, kot je razvidno iz naslednje preglednice, povzete iz študije združenja GIFAM:

Preglednica 4

(132)

Zato odločitev skupine FagorBrandt, da se po eni strani znova usmeri na […], po drugi strani pa razvije […], očitno sledi gibanju različnih segmentov in proizvodov.

(133)

Komisija po proučitvi drugih bistvenih elementov iz načrta prestrukturiranja, ki bi lahko upravičili napovedi v zvezi z operativnim dobičkom skupine FagorBrandt v nekaj letih, meni, da so navedene napovedi iz preglednice 5 realne.

Preglednica 5

(134)

Zato bo preostanek analize omejen na dva posebna dvoma o realnosti in zadostnosti načrta prestrukturiranja, ki sta bila navedena v sklepu o začetku postopka.

(135)

Prvič, Komisija je zahtevala pojasnila v zvezi s pričakovanim 20-odstotnim povečanjem prometa v letu 2007. Francoski organi so pojasnili, da se je obseg dejavnosti skupine FagorBrandt v letu 2006 spremenil, saj je družba Fagor na FagorBrandt prenesla distribucijo blagovne znamke Fagor na britanskem in francoskem trgu, nato pa še vse francoske dejavnosti družbe Fagor (56). Promet iz teh dejavnosti je bil ocenjen na [50–100] milijonov EUR za leto 2007 in je bil vključen v promet skupine FagorBrandt za leto 2007. Ob stalnem obsegu predvideno povečanje prometa ni preseglo [5–10] %. Po tistem je Francija Komisiji sporočila dejansko doseženi promet v letu 2007. Ta znaša 903 milijone EUR v primerjavi s 779,7 milijona EUR v letu 2006, kar je 16-odstotno povečanje od enega leta do drugega.

(136)

Drugič, Komisija je ugotovila, da v načrtu prestrukturiranja ni navedeno, kako namerava FagorBrandt vrniti nezdružljivo pomoč, ki jo je prejela njegova italijanska podružnica, kar postavlja pod vprašaj ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja. Francoski organi so navedli, da bi moralo biti vračilo italijanske pomoči, naloženo družbi Brandt Italia, po vsej verjetnosti manjše od 200 000 EUR (glej uvodno izjavo (70) in naslednje). Kot je Komisija že navedla (glej uvodno izjavo (76) in naslednje), znesek italijanske pomoči, ki ga je treba upoštevati v tem sklepu, znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008. Vendar Komisija meni, da predvideno vračilo tega zneska ne ogroža ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, saj mora FagorBrandt povečati lastni prispevek 3 190 878,02 EUR plus obresti (v zvezi s tem glej uvodno izjavo (150) in naslednje).

(137)

Komisija na podlagi navedenih ugotovitev sklepa, da so odpravljeni dvomi o ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja, ki so bili navedeni v sklepu o začetku postopka.

(138)

Kot je bilo navedeno, se konkurent, ki je želel ostati anonimen, ne strinja, da bi se s prestrukturiranjem lahko znova vzpostavila dolgoročna sposobnost preživetja podjetja. Prvič, meni, da bi moralo podjetje preseliti del svoje proizvodnje na poceni proizvodna območja, na katerih bi lahko imelo koristi od ekonomije obsega. Drugič, podjetje ne bo kos potrebnim naložbam za izboljšanje svojih proizvodov v industriji, ki vsako leto zahteva velike naložbe v industrijsko orodje, zasnovo, raziskave in razvoj. Ne nazadnje poudarja, da podjetje ostaja premajhno v primerjavi s svojimi konkurenti. V naslednjih uvodnih izjavah bo Komisija preverila, ali so te pripombe konkurenta, ki je želel ostati anonimen, v nasprotju z njenimi ugotovitvami glede ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja.

(139)

Kar zadeva potrebno preselitev dela proizvodnje v cenejše države, Komisija ugotavlja, da so francoski organi odgovorili prav na to točko. Kot opozarjajo, se usmerjeni razvoj skupine FagorBrandt (inovativni proizvodi z visoko dodano vrednostjo) in nekaterih njenih strogo evropskih konkurentov ne sklada z razmestitvijo njihove proizvodnje v poceni državah. […] V primeru velikih podjetij postavitev proizvodnih enot v poceni države izhaja tudi iz želje, da bi tam razvila prodajo.

(140)

Glede trditev konkurenta, ki je želel ostati anonimen, da FagorBrandt ne bo kos velikim naložbam, ki so potrebne za ohranjanje konkurenčnosti, in da je podjetje premajhno v primerjavi z največjimi podjetji, Komisija ugotavlja, da je že sama v točki 8 sklepa o začetku postopka navedla, da so ti dejavniki pripomogli k težavam podjetja. Vendar ugotavlja, da se zdi, da je načrt prestrukturiranja pravi odgovor na te izzive. Podjetje se namreč namerava usmeriti v […]. Komisija tudi opozarja, da nekatera podjetja iz sektorja kljub majhnosti v primerjavi z velikimi podjetji in kljub obsežni proizvodnji v zahodni Evropi zmorejo ohranjati konkurenčnost z osredotočanjem na nekatere proizvode in segmente (gre za akterje na področju tržnih niš, kot so Miele, Smeg, Liebherr in Teka, ali za male nacionalne proizvajalce, kot sta Candy in Gorenje). Komisija še ugotavlja, da tudi vedno večje vključevanje skupine FagorBrandt v družbo Fagor pripomore k reševanju teh težav, povezanih z majhnostjo. Skratka, Komisija priznava, da so vprašanja, na katera je opozoril konkurent, izzivi za FagorBrandt, vendar meni, da bi bil načrt prestrukturiranja lahko odgovor nanje in da je zadosti verjeten, da bo omogočil ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja.

(141)

Komisija na podlagi navedenega meni, da pripombe konkurenta, ki je želel ostati anonimen, ne izpodbijajo njene ocene, da načrt prestrukturiranja omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja FagorBrandt.

(142)

Ne nazadnje mora Komisija, kot je navedeno v zadnjem stavku točke 38 smernic o pomoči za prestrukturiranje, v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročne sposobnosti preživetja preveriti, ali predvideni izravnalni ukrepi ne ogrožajo sposobnosti preživetja podjetja. Kot je bilo analizirano, so francoski organi predlagali izravnalne ukrepe, ki torej niso bili vključeni v finančne napovedi, priložene priglasitvi. Komisija je presodila, da so ti ukrepi potrebni, zato jih je treba izvesti. Prepričati se je treba, da so ti ukrepi – petletna ustavitev trženja proizvodov hladilne tehnike, kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev pod blagovno znamko Vedette –, zaradi katerih bo podjetje doseglo slabše finančne rezultate, sprejemljivi za podjetje.

(143)

Po navedbah francoskih organov so v spodnjih preglednicah 6 in 7 navedeni finančni rezultati podjetja, pri čemer se upošteva izvajanje zgoraj opisanih dodatnih izravnalnih ukrepov, ki so jih predlagali francoski organi. V preglednici 6 je opisan optimistični scenarij, v preglednici 7 pa pesimistični.

Preglednica 6

Preglednica 7

(144)

Preglednici 6 in 7 temeljita na naslednjih predpostavkah v zvezi z izgubami prometa zaradi umika več družin proizvodov, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Tak umik ima lahko naslednje učinke:

(145)

Pri optimističnem scenariju se upoštevata samo učinka (a) in (b) iz uvodne izjave (144), izguba, povezana z ustavitvijo trženja proizvoda, pa bo obsegala [70–90] % prometa ukinjenega proizvodnega programa (preostalih [10–30] % podjetje FagorBrandt doseže s povečanjem prodaje enakih proizvodov, ki se ne prodajajo pod blagovno znamko Vedette, ampak pod drugimi blagovnimi znamkami), in [20–30] % prometa drugih proizvodov, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Pri pesimističnem scenariju se upošteva učinek iz točke (c) uvodne izjave (144) ob domnevni [110–130]-odstotni stopnji izgube za ukinjeni proizvodni program (izguba prometa za ukinjeni proizvodni program je lahko 100-odstotna, poleg proizvodnega programa, ki je bil ukinjen, pa lahko prizadene tudi druge proizvode in blagovne znamke) in [20–40]-odstotni stopnji izgube za druge proizvode, ki se tržijo pod blagovno znamko Vedette. Francoski organi pojasnjujejo, da je taka pesimistična predpostavka v skladu s preteklo izkušnjo podjetja: leta 2003 se je odločilo, da v Franciji opusti trženje mikrovalovnih pečic pod blagovno znamko Vedette, da bi se v celoti usmerilo na blagovno znamko Brandt, katere prodaja je bila še posebej intenzivna. Ta ukinitev je imela zelo negativen učinek, saj se je izgubil ne samo celoten ustvarjeni promet blagovne znamke Vedette, ampak je izguba dosegla tudi blagovno znamko Brandt (skupna izguba iz teh dveh blagovnih znamk […] aparatov v dveh letih, ki jo je treba navezati na prvotno prodajo […] enot, med njimi […] pod blagovno znamko Vedette, kar je [120–140]-odstotna izguba opuščenega obsega) (58).

(146)

Komisija na podlagi proučitve podatkov iz obeh zgornjih preglednic in drugih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, ugotavlja, da bodo izbrani izravnalni ukrepi oslabili podjetje, ker bo od leta 2009, ko se bodo navedeni ukrepi začeli izvajati, zaradi njih dosegalo slabše rezultate. Vendar bo podjetje že leta 2010 spet doseglo pozitiven neto rezultat, in ta se bo v naslednjih letih povečeval. Zato Komisija meni, da izravnalni ukrepi, ki jih predlagajo francoski organi, ne bodo ovirali ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, čeprav ga bodo oslabili.

(147)

Te ugotovitve ne izpodbija uvedba dodatnega izravnalnega ukrepa s strani Komisije, tj. potrebe po podaljšanju ustavitve trženja zadevnih proizvodov blagovne znamke Vedette za tri leta.

(148)

Kot je namreč razvidno iz preglednice 3, ki prikazuje vpliv dodatnega izravnalnega ukrepa na končni rezultat podjetja, bo ta ostal pozitiven v letih 2014–2016 in bo dosegel rast, ocenjeno na [1,5–3] %. Zato enaka ugotovitev velja tudi za izravnalni ukrep, ki ga je sprejela Komisija: ukrep ne bo oviral ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja podjetja, čeprav ga bo oslabil.

(149)

Da se pomoč lahko odobri, morata biti znesek in intenzivnost pomoči v skladu s točkami od 43 do 45 smernic o pomoči za prestrukturiranje strogo omejena na najmanjša potrebna za prestrukturiranje, ob upoštevanju dejanskih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali skupine, v katero spada. Upravičenci do pomoči morajo prispevati pomemben delež k načrtu prestrukturiranja iz lastnih virov, tudi s prodajo sredstev, ki niso bistvena za preživetje podjetja, ali iz zunanjega financiranja po tržnih pogojih.

(150)

Kot je navedeno v točki 43 sklepa o začetku postopka, stroški prestrukturiranja, opisani v priglasitvi francoskih organov, znašajo 62,5 milijona EUR. Podjetje bo prispevalo sredstva v višini 31,5 milijona in prejelo pomoč v višini 31 milijonov.

(151)

Komisija v točki 44 sklepa o začetku postopka navaja dva dvoma v zvezi s temi podatki. Po eni strani Komisija od francoskih organov zahteva, naj utemeljijo, zakaj niso med stroške prestrukturiranja vključili vračila pomoči na podlagi člena 44f. Po drugi strani zahteva pojasnilo glede narave lastnega stroška upravičenca.

(152)

Francoski organi so v odgovor na ta drugi dvom navedli, da lastni strošek upravičenca sestavljajo bančna posojila, ki jih je podjetje FagorBrandt najelo na trgu. Kot pojasnjujejo, je podjetje leta 2006 sklenilo bančna posojila v vrednosti [20–40] milijonov EUR, leta 2007 pa so se povečala na [20–40] milijonov EUR (59). Zavarovana so bila z […]. Komisija ugotavlja, da je to „zunanje financiranje po tržnih pogojih“, kot je opredeljeno v točki 43 smernic o pomoči za prestrukturiranje, torej veljaven prispevek.

(153)

Francoski organi v zvezi s prvim dvomom Komisije navajajo, da se vračilo nezdružljive pomoči ne more vnaprej šteti za strošek prestrukturiranja (niti za lastni strošek podjetja, ki prejema pomoč, v smislu točk 43 in 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje). Zato pomoči na podlagi člena 44f niso šteli med stroške prestrukturiranja. Kljub temu navajajo, da je to vračilo, ocenjeno na približno [25–30] milijonov EUR (z obrestmi), kot kateri koli drug običajen finančni izdatek seveda vključeno v poslovni načrt, priložen priglasitvi. Komisija meni, da je treba vračilo nujno upoštevati v poslovnem načrtu, kar se je v tem primeru zgodilo (60).

(154)

Vendar je treba tudi upoštevati, da je 21. oktobra 2008 podjetje Brandt Italia prejelo italijansko pomoč v znesku 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi bil v lastni prispevek, ki ga je načrtovalo podjetje, vštet ta znesek. Posledično lastni prispevek upravičenca pade pod prag 50 %, ki se zahteva v skladu s točko 44 smernic o pomoči za prestrukturiranje.

(155)

Za zagotovitev, da v lastni prispevek podjetja ni všteta nobena pomoč in da obsega najmanj 50 % stroškov prestrukturiranja, Komisija ta sklep sprejme pod pogojem, da se lastni prispevek poveča sorazmerno z višino italijanske pomoči, ki znaša 3 190 878,02 EUR, pri čemer je treba temu znesku prišteti še obresti do 21. oktobra 2008.

(156)

To pomeni, da se mora prispevek k stroškom prestrukturiranja, ki ga je predlagalo podjetje FagorBrandt, povečati za ta znesek (s posojilom, delniškim vložkom ali drugače) pred 31. decembrom 2012, ko se konča obdobje prestrukturiranja podjetja. Francoski organi morajo to povečanje dokazati v dveh mesecih od 31. decembra 2012.

(157)

Kar zadeva trditev konkurenta, ki je želel ostati anonimen, da pomoč ni omejena na najmanjšo potrebno, Komisija potrjuje, da je poleg preverjanja izpolnjevanja formalnega merila glede lastnega prispevka, ki mora biti večji od 50 %, tudi ocenila, ali je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, še zlasti na podlagi meril iz točke 45 smernic o pomoči za prestrukturiranje. Komisija meni, da je tako in da znesek pomoči za podjetje ne pomeni „presežka denarnih sredstev, ki bi se lahko uporabil za agresivne, tržno izkrivljajoče ukrepe, ki niso povezani s postopkom prestrukturiranja“.

(158)

Komisija zlasti ugotavlja, da bo skupina po dodelitvi pomoči in končanem obdobju prestrukturiranja še vedno precej zadolžena, pri čemer bo njeno razmerje med dolgom in lastnim kapitalom še vedno večje od ena. Zato mora FagorBrandt za zmanjšanje te stopnje zadolženosti predvsem nameniti ustvarjena likvidna sredstva.

(159)

V skladu s točko 72 in naslednjimi smernic o pomoči za prestrukturiranje je lahko pomoč za prestrukturiranje dodeljena le enkrat v obdobju desetih let.

(160)

V tem primeru francoske in italijanske pomoči, ki ju je dobilo podjetje FagorBrandt, ni mogoče obravnavati kot pomoč za reševanje in prestrukturiranje. V času dodelitve teh pomoči leta 2002 in 2003 podjetje FagorBrandt namreč ni bilo v težavah, kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah od (45) do (56).

(161)

Zato je načelo o enkratni pomoči, kot se zahteva v skladu s smernicami o pomoči za prestrukturiranje, izpolnjeno.

(162)

Načrt prestrukturiranja podjetja FagorBrandt je treba izvesti v celoti, vključno z vsemi obveznostmi Francije (61). Komisija zahteva, da se jo obvešča o napredku pri izvajanju načrta in z njim povezanih obveznostih.

(163)

Pomoč se lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom, če se izpolnijo vsi določeni pogoji –