22.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/1

(1)

V okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ je bil z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ustanovljen Evropski sklad za begunce, z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) Evropski sklad za vračanje, z Odločbo Sveta št. 2007/435/ES (4) pa Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav. V teh odločbah so določene različne stopnje sofinanciranja Unije za ukrepe, ki jih podpirajo skladi.

(2)

Doslej najhujša svetovna finančna kriza in gospodarski upad sta hudo prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila občutno poslabšanje finančnih, gospodarskih in socialnih razmer v več državah članicah. Nekatere države članice imajo ali jim grozijo hude težave, zlasti v zvezi z njihovo finančno in gospodarsko stabilnostjo, kar je vodilo ali lahko vodi v poslabšanje njihovega položaja v smislu primanjkljaja in dolga ter ogroža gospodarsko rast, zaradi mednarodnih gospodarskih in finančnih razmer pa se to stanje še zaostruje.

(3)

Čeprav so bili sprejeti že številni pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, je vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in celotno družbo velik. Pritisk na nacionalne finančne vire je vedno večji, zaradi česar bi bilo treba hitro sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska, in sicer s čim večjo in čim smotrnejšo uporabo finančnih sredstev Unije.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (5) določa, da Svet lahko odobri srednjeročno finančno pomoč, kadar ima država članica, ki ni sprejela eura, težave s svojo plačilno bilanco ali ji te resno grozijo.

(5)

Romuniji je bila tovrstna finančna pomoč odobrena z Odločbo Sveta 2009/459/ES z dne 6. maja 2009 o zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči Skupnosti Romuniji (6).

(6)

V skladu s sklepi Sveta Ecofin z dne 9. in 10. maja 2010 je Svet za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote in njegovih držav članic sprejel celovit sveženj ukrepov, vključno z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (7) in države članice euroobmočja so 7. junija 2010 ustanovile evropski instrument za finančno stabilnost, da se zagotovi finančna pomoč državam članicam euroobmočja, ki so v težavah zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nimajo nikakršnega nadzora, s čimer se ohrani finančna stabilnost euroobmočja kot takega ter tudi njegovih držav članic.

(7)

Finančna pomoč v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo je bila Irski odobrena z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/77/EU (8), Portugalski pa z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/344/EU (9). Obe državi sta prejeli tudi sredstva iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

(8)

Sporazum med upniki in Sporazum o posojilu za Grčijo sta bila sklenjena 8. maja 2010 in sta začela veljati 11. maja 2010 kot prvi program finančne pomoči Grčiji. Dne 12. marca 2012 so finančni ministri držav članic euroobmočja prekinili ta prvi program in odobrili drugi program finančne pomoči za Grčijo. Odločeno je bilo, da se sredstva za ta drugi program črpajo iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost, iz katerega se prav tako izplača preostali znesek, ki ga euroobmočje prispeva v okviru prvega programa.

(9)

Finančni ministri držav članic euroobmočja so 2. februarja 2012 podpisali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. Ta pogodba sledi Sklepu Evropskega sveta 2011/199/EU z dne 25. marca 2011 o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro (10). Na podlagi te pogodbe je od začetka njene veljavnosti 8. oktobra 2012 evropski mehanizem za stabilnost postal glavni vir finančne pomoči državam članicam euroobmočja. Zato bi ta sklep moral upoštevati evropski mehanizem za stabilnost.

(10)

Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozdravil namero Komisije, da poveča sinergije med programom posojil za Grčijo in skladi Unije, ter podprl prizadevanja za povečanje zmogljivosti Grčije pri črpanju iz skladov Unije, da bi se spodbudila rast in zaposlovanje, in sicer s poudarkom na izboljšanju konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest. Pozdravil in podprl je tudi celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga je Komisija pripravila skupaj z državami članicami. Spremembe odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES ter Odločbe 2007/435/ES iz tega sklepa prispevajo k takim prizadevanjem za povečanje sinergij.

(11)

Glede na izjemne okoliščine je bila Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (11) spremenjena z Uredbo (EU) št. 1311/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12), da se omogoči povečanje stopnje sofinanciranja v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za države članice, ki imajo hude težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo. Podoben pristop je bil za te države članice sprejet v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1312/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (13) in Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo (EU) št. 387/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo v zvezi z nekaterimi določbami, povezanimi s finančnim poslovodenjem za nekatere države članice, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo (14). Te države članice bi bilo treba podpreti tudi v okviru štirih skladov, ustanovljenih v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ za obdobje 2007–2013, in sicer Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vračanje, Evropski sklad za begunce in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(12)

Skladi so ključno orodje za pomoč državam članicam pri reševanju pomembnih izzivov na področju migracij, azila in zunanjih meja, kot sta razvoj celovite politike priseljevanja Unije, ki bi okrepila konkurenčnost in socialno kohezijo Unije, ter vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema.

(13)

Za lažje upravljanje sredstev Unije na področju migracij, azila in zunanjih meja ter za izboljšanje razpoložljivosti teh sredstev za države članice, da lahko izvedejo svoje letne programe v okviru skladov, je treba začasno in brez poseganja v programsko obdobje 2014–2020 določiti povečanje stopnje sofinanciranja Unije v okviru skladov za znesek, ki ustreza 20 odstotnim točkam nad stopnjami sofinanciranja, ki se trenutno uporabljajo, za države članice, ki imajo hude težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo. To pomeni, da bodo letne nacionalne dodelitve za sklade v skladu s temeljnimi akti ostale nespremenjene, nacionalno sofinanciranje pa se bo ustrezno znižalo. Tekoče letne programe bo treba revidirati, da bi se upoštevale spremembe, ki izhajajo iz uporabe povečane stopnje sofinanciranja Unije.

(14)

Vsaka država članica, ki želi izkoristiti povečano stopnjo sofinanciranja, bi morala skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predložiti pisno izjavo. V svoji izjavi bi se morala zadevna država članica sklicevati na ustrezni sklep Sveta ali kateri koli drug ustrezen sklep, na podlagi katerega je upravičena do povečane stopnje sofinanciranja Unije.

(15)

Doslej najhujša kriza, ki je prizadela mednarodne finančne trge, in gospodarski upad sta močno vplivala na finančno stabilnost več držav članic. Za ublažitev učinkov na celotno gospodarstvo je potreben hiter odziv, zato bi moral ta sklep začeti veljati čim prej.

(16)

Odločbi št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES ter Odločbo 2007/435/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije sta ti državi članici predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(18)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

1.

v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Prispevek Unije v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.

Prispevek Unije se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 17.

Prispevek Unije se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.

Prispevek Unije se lahko poveča za 20 odstotnih točk v državi članici, če ta ob predložitvi osnutka letnega programa v skladu s členom 20(3) te odločbe ali osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/22/ES (15) izkaže, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Zadevna država članica skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnega letnega programa še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

2.

v členu 21 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 je omejena na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega ukrepa.

Finančna pomoč se lahko poveča za 20 odstotnih točk v državi članici, če ta ob predložitvi prošnje za dodelitev pomoči za nujne ukrepe iz odstavka 2 tega člena ali ob predložitvi osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe 2008/22/ES izkaže, da je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4) te odločbe.

Zadevna država članica skupaj s prošnjo za dodelitev pomoči za nujne ukrepe ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4).

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnih nujnih ukrepov še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točke (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4).“