18.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 371/1

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuta je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 21. junija 2013 sprejel Sklep 2013/319/EU (2), s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto. Malta je bila v okviru tega pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva.

(5)

Malta je 1. oktobra 2013, t.j. v roku iz Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem je navedla strukturne reforme, katerih namen je okrepitev javnih financ, širše pa skladnost s priporočili iz leta 2013 za posamezno državo, ki jo je Svet naslovil na Malto v Priporočilu z dne 9. julija 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013): (i) zagotovitev vzdržnosti javnih financ (priporočila 1, 2 in 4); (ii) spodbujanje učinkovitosti javne uprave (priporočili 2 in 5); (iii) povečanje potencialne proizvodnje ob hkratnem spodbujanju konkurenčnosti ter raznolikega in uravnoteženega gospodarstva (priporočila 2, 3 in 4) ter (iv) zagotovitev finančne stabilnosti (priporočilo 5).

(6)

Fiskalni strukturni ukrepi, ki jih namerava izvesti Malta, so naslednji: (i) reforma fiskalnega okvira; (ii) pregled porabe na ravni ministrstev; (iii) nadaljevanje pokojninske reforme z uvedbo tretjega pokojninskega stebra; (iv) ukrepi za izboljšanje storitev v zdravstvu; (v) prestrukturiranje podjetij v državni lasti; (vi) povečanje učinkovitosti javne uprave ter (vii) postopen prenos bremena obdavčitve z neposrednih davkov na posredne. Nabor ukrepov je večinoma ustrezen in lahko po pričakovanjih prispeva k okrepitvi javnih financ. Kljub temu se zdijo potrebna nadaljnja prizadevanja na nekaterih področjih, na primer zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(7)

Reforma fiskalnega okvira je ustrezna ter bo po pričakovanjih okrepila fiskalno upravljanje in pripomogla k obvladovanju fiskalnih odstopanj. Imenovanje neodvisnega fiskalnega sveta po pričakovanjih lahko prispeva k okrepljenemu spremljanju in načrtovanju javnih financ Malte. Vendar pa parlament še ni sprejel te reforme.

(8)

Tekoči pregled porabe, katerega namen je opredelitev prihrankov pri odhodkih in izboljšanje učinkovitosti javne porabe, ima lahko za posledico na eni strani nižjo rast odhodkov in na drugi strani bolj rasti prijazno javno porabo.

(9)

Uvedba tretjega pokojninskega stebra bi lahko izboljšala ustreznost pokojninskega sistema, ne bi pa prispevala k povečanju vzdržnosti. Ni videti, da bi bili obravnavani tudi drugi ukrepi, ki so bili Malti priporočeni v okviru priporočila 2, t.j. pospešitev uvajanja višje zakonsko določene upokojitvene starosti in povišanje dejanske upokojitvene starosti.

(10)

Načrtovani ukrepi za izboljšanje storitev v zdravstvu lahko po pričakovanjih izboljšajo učinkovitost in ustreznost sistema. Hkrati pa lahko prispevajo k večjemu povpraševanju in uporabi zdravstvenih storitev, ki jih financira država. V odsotnosti podrobnejših informacij o ukrepih ni mogoče oceniti, v kakšnem obsegu lahko reforma dolgoročno zmanjša pritisk na javnofinančne odhodke.

(11)

Prestrukturiranje podjetij v državni lasti, kot sta nacionalni letalski prevoznik Air Malta in energetska družba Enemalta, bi lahko izboljšalo njihovo finančno uspešnost in tako zmanjšalo pogojne obveznosti za javne finance. Posebej opazna so strateška prizadevanja v energetskem sektorju, kjer ima glavni dobavitelj energije Enemalta dolg v višini približno 10 % BDP, za katerega jamči država. Poleg tega bi to lahko v prihodnje po pričakovanjih zmanjšalo potrebo po vladnih subvencijah.

(12)

Malteški organi predstavljajo mešanico tekočih in novih ukrepov, za katere ni mogoče pričakovati, da bodo povečali zmožnost javne uprave za uveljavljanje davčnih obveznosti in zmanjšanje davčnih utaj. Poleg tega program ekonomskega partnerstva vsebuje ukrepe, ki bi skrajšali postopke javnih naročil in povečali njihovo učinkovitost.

(13)

Napovedani postopni premik od neposredne k posredni obdavčitvi bi lahko spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest in pripomogel k temu, da bo davčni sistem bolj prijazen rasti. Vendar pa je premik opisan zelo na splošno, brez podrobnosti. Poleg tega še vedno ni ukrepov za zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi pravnih oseb.

(14)

Program ekonomskega partnerstva vsebuje tudi različne nefiskalne strukturne ukrepe, katerih cilj je na splošno izpolnjevati priporočila iz leta 2013 za posamezno državo. Načrtovane politike vključujejo obsežne reforme sodnega sistema in diverzifikacijo energetskih virov. Zdi se, da so ukrepi zastavljeni v pravo smer in lahko po pričakovanjih prispevajo k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest na Malti, hkrati pa zagotovijo finančno stabilnost. Kljub temu na splošno še vedno niso dokončani, predložene informacije pa so pogosto omejene. Zato bo potrebna nadaljnja analiza učinka načrtovanih politik in njihovega prispevka k spopadanju z izzivi, opredeljenimi v priporočilih iz leta 2013, ko bodo načrtovane politike bolj konkretne in bo njihovo izvajanje napredovalo –