o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 12, Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1 in 13 ter Pojasnila 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

2. Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

3. Kakršne koli posledične spremembe MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi, se ne uporabljajo.

1. Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz točk (a), (b) in (c) člena 1(1) najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne z datumom začetka veljavnosti te uredbe ali kasneje.

2. Podjetja začnejo uporabljati MSRP 13, OPMSRP 20 in posledične spremembe, kot so navedene v točkah (d) – (g) člena 1(1), najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2013 ali kasneje.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 1

Prva uporaba – Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP

MRS 12

Davek iz dobička – Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev

MSRP 13

Merjenje poštene vrednosti

OPMSRP 20

Pojasnilo OPMSRP 20

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice zunaj EGP so pridržane, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org.“

SPREMEMBE MSRP 1:

Prva poraba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Za 31.B členom se dodata naslov in 31.C člen.

PREDSTAVLJANJE IN RAZKRIVANJE

Obrazložitev prehoda na MSRP

Uporaba predpostavljene vrednosti po veliki hiperinflaciji

31C

Če se podjetje odloči, da bo merilo sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti in da bo zaradi velike hiperinflacije (glej D.26 –D.30 člen) to pošteno vrednost uporabilo kot predpostavljeno vrednost v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP, v prvih računovodskih izkazih podjetje v skladu z MSRP razkrije razlago, kako in zakaj je podjetje imelo in potem prenehalo imeti funkcijsko valuto, ki ima obe naslednji značilnosti:

(a)	zanesljivi splošni indeks cen ni na voljo vsem podjetjem s transakcijami in saldi v valuti.

(b)	ne obstaja menjava med valuto in relativno stabilno tujo valuto.

Dodatek B

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

B.2 člen se spremeni.

Odprava pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti

Razen kot dovoljuje B3. člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve glede odprave pripoznavanja iz MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

Dodatek D

Izjeme od drugih MSRP

D.1 in D.20 člen se spremenita.

Podjetje lahko po lastni izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

…

(o)	prenosi sredstev od kupcev (D.24 člen);

(p)	poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen); ter

(q)	velika hiperinflacija (D26.–D30. člen).

Podjetje ne sme uporabljati teh izjem po analogiji z drugimi postavkami.

Merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju

D20	Ne glede na zahteve iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka AG76. člena MRS 39 in iz AG76.A člena za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

Doda se naslov in D.26–D.30 člen.

Velika hiperinflacija

D26	Če ima podjetje funkcionalno valuto, ki je bila valuta hiperinflacijskega gospodarstva ali je to še vedno, določi, ali je bila pred datumom prehoda na MSRP podvržena veliki hiperinflaciji. To se uporablja za podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP, ter podjetja, ki so že prej uporabljala MSRP.

D27

Valuta hiperinflacijskega gospodarstva je podvržena veliki hiperinflaciji, če ima obe naslednji značilnosti:

(a)	zanesljivi splošni indeks cen ni na voljo vsem podjetjem s transakcijami in saldi v valuti.

(b)	ne obstaja menjava med valuto in relativno stabilno tujo valuto.

D28	Na datum, ko se funkcijska valuta normalizira, ni več podvržena veliki hiperinflaciji. To je datum, ko funkcijska valuta nima več obeh ali ene od značilnosti iz D.27 člena ali ko se funkcijska valuta podjetja spremeni v valuto, ki ni podvržena veliki hiperinflaciji.

D29

Če je datum prehoda podjetja na MSRP enak datumu normalizacije funkcijske valute ali je po tem datumu, se podjetje lahko odloči, da bo merilo vsa sredstva in obveznosti, ki jih poseduje pred datumom normalizacije funkcijske valute, po pošteni vrednosti na datum prehoda na MSRP. Podjetje lahko uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost sredstev in obveznosti v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP.

D30	Če je datum normalizacije funkcijske valute znotraj 12-mesečnega primerjalnega obdobja, je lahko primerjalno obdobje krajše od 12 mesecev, če je za to krajše obdobje zagotovljen celoten sklop računovodskih izkazov (kot se zahteva v 10. členu MRS 1).

DATUM UVELJAVITVE

Doda se 39.H člen.

39H

Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (spremembe MSRP 1), izdan decembra 2010, je spremenil B.2, D.1 in D.20 člen ter dodal 31.C in D.26–D.30 člen. Podjetje uporablja navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

SPREMEMBE MSRP 9

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

C.2 člen se spremeni, kakor sledi.

Spremenijo se B1., B2. in B5. člen Dodatka B:

Razen kot dovoljuje B3. člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve glede odprave pripoznavanja iz MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

C.3 člen se spremeni, tako da se doda D.20 člen, kakor sledi:

V Dodatku D (izjeme od drugih MSRP) se spremenita D.19 in D.20 člen.

D20	Ne glede na zahteve iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka AG76. člena MRS 39 in iz AG76.A člena za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

C.2 in C.3 člen se spremenita, kakor sledi:

V C.2 členu se B.2 člen spremeni, kakor sledi:

Razen kot dovoljuje B.3 člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti zahteve o odpravi pripoznavanja iz MSRP 9 Finančni instrumenti za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje. Npr. če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi transakcije, ki je nastala pred datumom prehoda na MSRP, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

V C.3 členu se D.20 člen spremeni, kakor sledi:

D20	Kljub zahtevam iz 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka B5.4.8. in B5.4.9. člena MSRP 9 za naprej za transakcije, ki se opravijo na datum prehoda na MSRP ali pozneje.

Spremembe MRS 12

Davki iz dobička

52. člen se preštevilči v 51.A člen. Spremenijo se 10. člen in zgledi po 51.A členu. Dodajo se 51.B člen, 51.C člen in zgled, ki jima sledi, ter 51.D, 51.E, 98. in 99. člen.

OPREDELITVE

Davčna osnova

Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.

MERJENJE

51A

V nekaterih jurisdikcijah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:

(a)	davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in

(b)	na davčno osnovo sredstva (obveznosti).

V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave.

Zgled A

Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.

Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.

Zgled B

Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.

Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:

	Obdavčljiva začasna razlika	Davčna stopnja	Odložena obveznost za davek
Kumulativna davčna amortizacija	30	30 %	9
Izkupiček nad nabavno vrednostjo	50	nič	—
Skupaj	80		9

(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

Zgled C

Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.

Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.

Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu.

(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

51B

Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela za prevrednotenje v MRS 16, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva prek prodaje, ne glede na podlago merjenja knjigovodske vrednosti tega sredstva. Torej če zakon o davku določa, da se davčna stopnja, uporabljena na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, razlikuje od davčne stopnje, uporabljene na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi prva izmed njiju.

51C

Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. V skladu s tem, razen če ni predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti prek prodaje. Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo. Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. člena in 51.A člena.

Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen

Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.

Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več.

Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo.

Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60).

V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako:

	Obdavčljiva začasna razlika	Davčna stopnja	Odložena obveznost za davek
Kumulativna davčna amortizacija	30	30 %	9
Izkupiček nad nabavno vrednostjo	50	20 %	10
Skupaj	80		19

Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti manj kot dve leti, se za prihodke, ki presegajo nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporablja davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %.

Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje.

Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).

Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).

Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).

51D	Izpodbitna postavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino.

51E	51.B–51.D členi ne spreminjajo zahtev, da se morajo uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

52. člen je bil preštevilčen v 51.A člen, 10. člen in zgledi po 51.A členu so bili spremenjeni, dodani so bili 51.B člen in 51.C člen in zgled, ki mu sledi, ter 51.D, 51.E in 99. člen, in sicer z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

PREKLIC SOP-21

99	Spremembe z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010, nadomestijo SOP-ovo pojasnilo 21 Davek od dobička – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 13

Merjenje poštene vrednosti

CILJ

V tem mednarodnem standardu računovodskega poročanja (MSRP):

(a)	je opredeljena poštena vrednost;

(b)	je določen okvir za merjenje poštene vrednosti v enem MSRP in

(c)	se zahtevajo razkritja o merjenjih poštene vrednosti.

Merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri in ni značilno za podjetja. Za nekatera sredstva in obveznosti so morda na voljo pomembne tržne transakcije ali tržne informacije. Za druga sredstva in obveznosti pomembne tržne transakcije in tržne informacije morda niso na voljo. Vendar je cilj merjenja poštene vrednosti v obeh primerih enak, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost).

Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati, podjetje izmeri pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, s katero se čim bolj spodbudi uporaba ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporaba neopazovanih vložkov. Ker merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri, se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. Zato namen podjetja, da bi imelo v lasti sredstvo ali poravnalo ali na drug način izpolnilo obveznost, pri merjenju poštene vrednosti ni pomemben.

4	Opredelitev poštene vrednosti se osredotoča na sredstva in obveznosti, ker so glavni predmet računovodskega merjenja. Poleg tega se mora ta MSRP uporabljati za lastne kapitalske instrumente podjetja, izmerjene po pošteni vrednosti.

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP se uporablja, kadar se v drugem MSRP zahtevajo ali dovolijo merjenja poštene vrednosti ali razkritja o merjenjih poštene vrednosti (in merjenja, kot je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ki temeljijo na pošteni vrednosti, ali razkritja o teh merjenjih), razen kot je določeno v 6. in 7. členu.

Zahteve v zvezi z merjenjem in razkritjem iz tega MSRP se ne uporabljajo za:

(a)	plačilne transakcije na podlagi delnic, ki spadajo na področje MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic;

(b)	transakcije najema, ki spadajo na področje MRS 17 Najemi in

(c)	merjenja, ki so delno podobna pošteni vrednosti, vendar ne gre za pošteno vrednost, kot sta čista iztržljiva vrednost v MRS 2 Zaloge ali vrednost pri uporabi v MRS 36 Oslabitev sredstev.

Razkritja, ki se zahtevajo v tem MSRP, se ne zahtevajo za:

(a)	sredstva programa, izmerjena po pošteni vrednosti v skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlencev;

(b)	naložbe pokojninskega programa, izmerjene po pošteni vrednosti v skladu z MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov ter

(c)	sredstva, katerih nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, v skladu z MRS 36.

8	Okvir za merjenje poštene vrednosti, ki je opisan v tem MSRP, velja za začetno in naknadno merjenje, če se poštena vrednost zahteva ali dovoli v skladu z drugimi MSRP.

MERJENJE

Opredelitev poštene vrednosti

9	V tem MSRP je poštena vrednost opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

10	V B2. členu je opisan splošen način merjenja poštene vrednosti.

Sredstvo ali obveznost

Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo:

(a)	stanje in lokacijo sredstva ter

(b)	morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali uporabo sredstva.

12	Učinek na merjenje, ki izhaja iz določene značilnosti, se razlikuje glede na to, na kakšen način bi udeleženci na trgu upoštevali to značilnost.

Sredstvo ali obveznost, ki je izmerjena po pošteni vrednosti, je lahko:

(a)	samostojno sredstvo ali obveznost (npr. finančni instrument ali nefinančno sredstvo); ali

(b)	skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti (npr. denar ustvarjajoča enota ali poslovni subjekt).

Vprašanje, ali je sredstvo ali obveznost za namene pripoznavanja ali razkrivanja samostojno sredstvo ali obveznost, skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti, je odvisno od obračunske enote. Obračunska enota za sredstvo ali obveznost se določi v skladu z MSRP, v katerem je zahtevano ali dovoljeno merjenje poštene vrednosti, razen kot je določeno v tem MSRP.

Transakcija

15	Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede:

(a)	na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali

(b)	na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.

Podjetju ni treba izvesti obsežne raziskave vseh možnih trgov, da bi opredelilo glavni trg ali najugodnejši trg, kadar ni glavnega trga, vendar upošteva vse informacije, ki so razumno na voljo. Če ni dokazov o nasprotnem, se predvideva, da je trg, na katerem bi podjetje običajno sklenilo transakcijo za prodajo sredstva ali prenos obveznosti, glavni trg, kadar ni glavnega trga, pa je to najugodnejši trg.

18	Če obstaja glavni trg za sredstvo ali obveznost, merjenje poštene vrednosti pomeni ceno na tem trgu (pri čemer je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti), čeprav je morda cena na datum merjenja na drugem trgu ugodnejša.

Podjetje mora imeti dostop do glavnega (ali najugodnejšega) trga na datum merjenja. Ker imajo lahko različna podjetja (in poslovni subjekti v okviru teh podjetij) z različnimi dejavnostmi dostop do različnih trgov, se lahko glavni (ali najugodnejši) trg za isto sredstvo ali obveznost pri različnih podjetjih (in poslovnih subjektih v okviru teh podjetij) razlikuje. Zato se glavni (ali najugodnejši) trg (in s tem udeleženci na trgu) upošteva z vidika podjetja, pri čemer se omogoči upoštevanje razlik med podjetji in znotraj podjetij z različnimi dejavnostmi.

20	Čeprav mora imeti podjetje omogočen dostop do trga, ni nujno, da je zmožno prodati posamezno sredstvo ali prenesti posamezno obveznost na datum merjenja, da lahko izmeri pošteno vrednost na podlagi cene na tem trgu.

Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prodajo sredstva ali prenosom obveznosti na datum merjenja, se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da se transakcija izvede na ta datum, z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. S to predpostavljeno transakcijo se določi podlaga za oceno cene za prodajo sredstva ali prenos obveznosti.

Udeleženci na trgu

22	Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu.

Podjetju pri oblikovanju teh predpostavk ni treba opredeliti posameznih udeležencev na trgu. Podjetje mora namesto tega opredeliti značilnosti, na podlagi katerih se na splošno razlikuje med posameznimi udeleženci na trgu, ob upoštevanju dejavnikov, ki so značilni za vse navedeno:

(a)	sredstvo ali obveznost;

(b)	glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost in

(c)	udeležence na trgu, s katerimi bi podjetje sklenilo transakcijo na tem trgu.

Cena

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

Cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti, se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. Transakcijski stroški se morajo obračunati v skladu z drugimi MSRP. Transakcijski stroški niso značilni za sredstvo ali obveznost, temveč so značilni za transakcijo in se razlikujejo glede na način, na katerega podjetje sklene transakcijo za sredstvo ali obveznost.

Transakcijski stroški ne vključujejo stroškov prevoza. Če je lokacija značilna za sredstvo (kar morda na primer velja za blago), se cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu prilagodi zaradi stroškov, če obstajajo, do katerih bi prišlo zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na zadevni trg.

Uporaba za nefinančna sredstva

Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.

Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi:

(a)	pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine);

(b)	pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino);

(c)

pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko dovoljena, nastane zadosten prihodek ali denarni tokovi (ob upoštevanju stroškov spremembe namembnosti sredstva za to uporabo), da se ustvari donos naložb, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali od naložbe v zadevno sredstvo, ki se uporablja za ta namen.

Največja in najboljša uporaba se določi z vidika udeležencev na trgu, čeprav podjetje načrtuje drugačno uporabo. Vendar pa način, na katerega podjetje trenutno uporablja nefinančno sredstvo, velja za največjo in najboljšo uporabo sredstva, razen če tržni ali drugi dejavniki kažejo, da bi se s spremembo načina uporabe s strani udeležencev na trgu najbolj povečala vrednost sredstva.

Podjetje morda z namenom, da bi zaščitilo svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava dejavno uporabiti pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabiti v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo, ki ga podjetje namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. Kljub temu mora podjetje izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predvideva njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu.

Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev

Z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se določi predpostavka za ocenjevanje vrednosti, ki se uporablja pri merjenju poštene vrednosti sredstva, kot sledi:

(a)

z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se lahko zagotovi največja vrednost za udeležence na trgu prek uporabe sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi kot skupina (kot je nameščena ali drugače pripravljena za uporabo) ali v kombinaciji z drugimi sredstvi in obveznostmi (npr. poslovni subjekt);

(i)

če je največja in najboljša uporaba sredstva njegova uporaba v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi, je poštena vrednost sredstva cena, ki bi se prejela v tekoči transakciji za prodajo sredstva, pri čemer se predpostavlja, da bi se sredstvo uporabilo z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi ter da bi bila ta sredstva in obveznosti (tj. njegova dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti) na voljo udeležencem na trgu;

(ii)	obveznosti, povezane s sredstvom in njegovimi dopolnilnimi sredstvi, vključujejo obveznosti, s katerimi se financira obratni kapital, vendar ne vključujejo obveznosti, ki se uporabijo za financiranje sredstev zunaj skupine sredstev;

(iii)

predpostavke o največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva morajo biti skladne za vsa sredstva (za katera je največja in najboljša uporaba ustrezna) iz skupine sredstev ali iz skupine sredstev in obveznosti, znotraj katere bi se sredstvo uporabilo;

(b)

z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva bi se lahko zagotovila največja vrednost za udeležence na trgu na samostojni podlagi. Če je največja in najboljša uporaba sredstva njegova samostojna uporaba, je poštena vrednost sredstva cena, ki bi se prejela v tekoči transakciji za prodajo sredstva udeležencem na trgu, ki bi sredstvo uporabili samostojno.

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se predpostavlja, da se sredstvo vedno proda z uporabo obračunske enote, določene v drugih MSRP (ki je lahko posamezno sredstvo). To velja tudi, kadar se pri tem merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da je največja in najboljša uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali z drugimi sredstvi in obveznostmi, ker se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da ima udeleženec na trgu že v lasti dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti.

33	V B3. členu je opisana uporaba koncepta predpostavke za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev.

Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetja

Splošna načela

Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje:

(a)	obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;

(b)	lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja.

Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja).

Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva

Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti enako postavko kot sredstvo na datum merjenja.

V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta:

(a)	z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo, če je ta cena na voljo;

(b)	če ta cena ni na voljo, se izmeri z uporabo drugih opazovanih vložkov, kot je kotirana cena na nedelujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo;

(c)

če opazovane cene iz točk (a) in (b) niso na voljo, se izmeri z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, kot sta:

(i)	na donosu zasnovan način (npr. tehnika sedanje vrednosti, pri kateri se upoštevajo prihodnji denarni tokovi, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval od lastništva obveznosti ali kapitalskega instrumenta kot sredstva; glej B10. in B11. člen);

(ii)	tržni način (npr. uporaba kotiranih cen za podobne obveznosti ali kapitalske instrumente, ki jih imajo v lasti druge stranke kot sredstva; glej B5.–B7. člen).

Podjetje mora prilagoditi kotirano ceno obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo le, če obstajajo dejavniki, značilni za sredstvo, ki se ne uporabljajo za merjenje poštene vrednosti obveznosti ali kapitalskega instrumenta. Podjetje mora zagotoviti, da cena sredstva ne izraža učinka omejitve, ki preprečuje prodajo tega sredstva. Med nekatere dejavnike, ki lahko pomenijo, da bi bilo treba prilagoditi kotirano ceno sredstva, spadajo:

(a)

kotirana cena za sredstvo se nanaša na podobno (vendar ne enako) obveznost ali kapitalski instrument, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo. Na primer, obveznost ali kapitalski instrument ima lahko posebno značilnost (npr. kreditno kakovost izdajatelja), ki se razlikuje od značilnosti, izražene v pošteni vrednosti podobne obveznosti ali kapitalskega instrumenta v lasti kot sredstva;

(b)

obračunska enota za sredstvo ni enaka kot obračunska enota za obveznost ali kapitalski instrument. Na primer, v zvezi z obveznostmi nekatere cene za sredstvo izražajo sestavljeno ceno za sveženj, ki ga sestavljajo zapadli zneski izdajatelja in povečanje kredita tretje osebe. Če obračunska enota za obveznost ne velja za sestavljeni sveženj, je cilj izmeriti pošteno vrednost obveznosti izdajatelja in ne pošteno vrednost sestavljenega svežnja. Zato bi moralo podjetje v takih primerih prilagoditi opazovano ceno za sredstvo, da bi se izključil učinek povečanja kredita tretje osebe.

Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki niso v lasti drugih strank kot sredstva

Če ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer druga stranka nima v lasti enake postavke kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti z vidika udeleženca na trgu, ki dolguje obveznost ali je izdal zahtevek za lastniški kapital.

Pri uporabi tehnike sedanje vrednosti lahko podjetje na primer upošteva:

(a)	prihodnje denarne odtoke, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval pri izpolnitvi obveze, vključno z nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze (glej B31.–B33. člen);

(b)

znesek, ki bi ga udeleženec na trgu prejel za sklenitev ali izdajo enake obveznosti ali kapitalskega instrumenta, z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene enake postavke (npr. enake kreditne značilnosti) na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za izdajo obveznosti ali kapitalskega instrumenta pod enakimi pogodbenimi pogoji.

Tveganje za neuspešnost

42	Poštena vrednost obveznosti izraža učinek tveganja za neuspešnost. Tveganje za neuspešnost med drugim vključuje lastno kreditno tveganje podjetja (kot je opredeljeno v MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja). Predpostavlja se, da je tveganje za neuspešnost enako pred prenosom obveznosti in po njem.

Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti obveznosti upoštevati učinke kreditnega tveganja (bonitete) in vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na verjetnost, ali bo obveza izpolnjena ali ne. Ta učinek se lahko razlikuje glede na obveznost, na primer:

(a)	ali obveznost vključuje izročitev denarja (finančno obveznost) ali zagotovitev blaga ali storitev (nefinančno obveznost);

(b)	ali obstajajo pogoji za povečanje kreditov v zvezi z obveznostjo.

Poštena vrednost obveznosti izraža učinek tveganja za neuspešnost na podlagi obračunske enote. Izdajatelj obveznosti, izdane z neločljivim povečanjem kredita tretje osebe, ki se obračuna ločeno od obveznosti, v merjenje poštene vrednosti obveznosti ne sme vključiti učinka povečanja kredita (npr. jamstvo tretje osebe za dolg). Če se povečanje kredita obračuna ločeno od obveznosti, bi moral izdajatelj pri merjenju poštene vrednosti obveznosti upoštevati lastno boniteto in ne bonitete tretje osebe, ki je porok.

Omejitev, ki preprečuje prenos obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja

Podjetje v merjenje poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta ne sme vključiti ločenega vložka ali prilagoditve drugih vložkov, ki se nanašajo na obstoj omejitve, ki preprečuje prenos postavke. Učinek omejitve, ki preprečuje prenos obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, je posredno ali neposredno vključen v druge vložke pri merjenju poštene vrednosti.

Na primer, na datum transakcije sta upnik in dolžnik sprejela transakcijsko ceno za obveznost, pri čemer sta se zavedala, da obveznost vključuje omejitev, ki preprečuje njen prenos. Zaradi vključitve omejitve v transakcijsko ceno se na datum transakcije ne zahteva ločen vložek ali prilagoditev obstoječega vložka, da bi se izrazil učinek omejitve na prenos. Podobno se na datume naknadnih merjenj ne zahteva ločen vložek ali prilagoditev obstoječega vložka, da bi se izrazil učinek omejitve na prenos.

Finančna obveznost z možnostjo vpogleda

47	Poštena vrednost finančne obveznosti pri možnosti vpogleda (npr. vloge na vpogled) ne sme biti manjša od zneska, plačljivega na poziv, diskontirana od prvega dne veljavnosti zahteve plačila zneska.

Uporaba za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke

Podjetje, ki ima v lasti skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, je izpostavljeno tržnim tveganjem (kot je opredeljeno v MSRP 7) in kreditnemu tveganju (kot je opredeljeno v MSRP 7) vsake nasprotne stranke. Če podjetje upravlja to skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti tržnim tveganjem ali kreditnemu tveganju, lahko uporabi izjemo pri tem MSRP za merjenje poštene vrednosti. S to izjemo se podjetju dovoli merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi cene, ki bi se prejela za prodajo neto dolge pozicije (tj. sredstva) za izpostavljenost posameznemu tveganju ali za prenos neto kratke pozicije (tj. obveznosti) za izpostavljenost posameznemu tveganju v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Skladno s tem mora podjetje izmeriti pošteno vrednost skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti glede na to, kako bi udeleženci na trgu ocenili čisto izpostavljenost tveganju na datum merjenja.

Podjetje lahko izjemo iz 48. člena uporabi le, če izpolnjuje vse navedeno:

(a)	upravlja skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem) ali kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke v skladu z dokumentirano strategijo za obvladovanje tveganja ali naložbeno strategijo podjetja;

(b)	na tej podlagi zagotavlja informacije o skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja, kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank; ter

(c)	mora izmeriti ali se je odločilo za merjenje teh finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja.

Izjema iz 48. člena se ne nanaša na predstavljanje računovodskih izkazov. V nekaterih primerih se podlaga za predstavljanje finančnih instrumentov v izkazu finančnega položaja razlikuje od podlage za merjenje finančnih instrumentov, na primer, če v MSRP ni zahtevano ali dovoljeno predstavljanje finančnih instrumentov na podlagi čistih zneskov. V takih primerih mora podjetje morda razporediti prilagoditve na ravni portfelja (glej 53.–56. člen) posameznim sredstvom ali obveznostim, ki sestavljajo skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se upravljajo na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja tveganjem. Podjetje mora takšne razporeditve izvesti razumno in dosledno z uporabo metodologije, ki je v zadevnih okoliščinah ustrezna.

Podjetje mora odločitev v zvezi z računovodsko usmeritvijo sprejeti v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, da se uporabi izjema iz 48. člena. Podjetje, ki uporabi izjemo, mora to računovodsko usmeritev, vključno z usmeritvijo za razporeditve prilagoditev najvišje in najnižje ponujene cene (glej 53.–55. člen) ter kreditnih prilagoditev (glej 56. člen), po potrebi uporabiti dosledno od obdobja do obdobja za posamezni portfelj.

52	Izjema iz 48. člena velja le za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki spadajo na področje MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti.

Izpostavljenost tržnim tveganjem

Pri uporabi izjeme iz 48. člena za merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se upravljajo na podlagi čiste izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem), mora podjetje uporabiti ceno v okviru cenovnega razpona med najvišjo in najnižjo ponujeno ceno, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah pri čisti izpostavljenosti podjetja tem tržnim tveganjem (glej 70. in 71. člen).

Pri uporabi izjeme iz 48. člena mora podjetje zagotoviti, da je tržno tveganje (ali tveganja), ki mu je podjetje izpostavljeno v tej skupini finančnih sredstev in finančnih obveznosti, v bistvu enako. Na primer, podjetje ne bi smelo združevati obrestnega tveganja, povezanega s finančnim sredstvom, s tveganjem spremembe cene blaga, povezanim s finančno obveznostjo, ker se tako ne bi zmanjšala izpostavljenost podjetja obrestnemu tveganju ali tveganju spremembe cene blaga. Pri uporabi izjeme iz 48. člena se pri merjenju poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti v skupini upošteva kakršno koli tveganje, ki izhaja iz dejstva, da parametri tržnega tveganja niso enaki.

Podobno mora biti trajanje izpostavljenosti podjetja posameznemu tržnemu tveganju (ali tveganjem), ki izhaja iz finančnih sredstev in finančnih obveznosti, v bistvu enako. Na primer, podjetje, ki uporablja 12-mesečno rokovno pogodbo na podlagi denarnih tokov, povezanih z 12-mesečno izpostavljenostjo obrestnemu tveganju za petletni finančni instrument v skupini, ki jo sestavljajo le zadevna finančna sredstva in finančne obveznosti, meri pošteno vrednost izpostavljenosti 12-mesečnemu obrestnemu tveganju na podlagi čistih zneskov in izpostavljenost preostalemu obrestnemu tveganju (tj. od drugega do petega leta) na podlagi bruto zneskov.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju posamezne nasprotne stranke

Pri uporabi izjeme iz 48. člena za merjenje poštene vrednosti skupine finančnih sredstev in finančnih obveznosti, sklenjenih s posamezno nasprotno stranko, mora podjetje v merjenje poštene vrednosti vključiti učinek čiste izpostavljenosti podjetja kreditnemu tveganju te nasprotne stranke ali čiste izpostavljenosti nasprotne stranke kreditnemu tveganju podjetja, če bi udeleženci na trgu upoštevali kateri koli obstoječi dogovor, s katerim se ublaži izpostavljenost kreditnemu tveganju v primeru neplačila (npr. splošni dogovor o vzajemnem pobotanju z nasprotno stranko ali dogovor, na podlagi katerega se zahteva izmenjava jamstva na podlagi čiste izpostavljenosti vsake stranke kreditnemu tveganju druge stranke). Merjenje poštene vrednosti mora izražati pričakovanja udeležencev na trgu v zvezi z verjetnostjo, da bo tak dogovor pravno izvršljiv v primeru neplačila.

Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju

Kadar se pridobi sredstvo ali prevzame obveznost pri menjalnem poslu za to sredstvo ali obveznost, je transakcijska cena tista cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti (vhodna cena). Nasprotno je poštena vrednost sredstva ali obveznosti cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti (izhodna cena). Ni nujno, da podjetja prodajajo sredstva po cenah, po katerih so jih kupila. Prav tako ni nujno, da podjetja prenesejo obveznosti po cenah, po katerih so jih prevzela.

58	V veliko primerih bo transakcijska cena enaka pošteni vrednosti (to se lahko npr. zgodi, kadar se na datum transakcije izvede transakcija za nakup sredstva na trgu, na katerem bi se sredstvo prodalo).

Pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, mora podjetje upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. V B4. členu so opisane okoliščine, v katerih transakcijska cena morda ne predstavlja poštene vrednosti sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju.

Če je v drugem MSRP zahtevano ali dovoljeno, da podjetje na začetku izmeri sredstvo ali obveznost po pošteni vrednosti, pri čemer se transakcijska cena razlikuje od poštene vrednosti, mora podjetje pripoznati nastali dobiček ali izgubo v poslovnem izidu, razen če je v zadevnem MSRP določeno drugače.

Tehnike ocenjevanja vrednosti

61	Podjetje mora uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so ustrezne v zadevnih okoliščinah in za katere je na voljo dovolj podatkov za merjenje poštene vrednosti, pri čemer čim bolj spodbudi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporabo neopazovanih vložkov.

Cilj uporabe tehnike ocenjevanja vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Tri tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se splošno uporabljajo, so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Glavni vidiki teh načinov so povzeti v B5.–B11. členu. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti uporabljati tehnike ocenjevanja vrednosti, ki so skladne z najmanj enim od teh načinov.

V nekaterih primerih bo ustrezna ena sama tehnika ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti sredstva ali obveznosti z uporabo kotiranih cen na delujočem trgu za enaka sredstva ali obveznosti). V drugih primerih bo ustreznih več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. pri ocenjevanju vrednosti denar ustvarjajoče enote). Če se za merjenje poštene vrednosti uporablja več tehnik ocenjevanja vrednosti, je treba pri oceni rezultatov (tj. ustreznih pokazateljev poštene vrednosti) upoštevati razumnost razpona vrednosti na podlagi teh rezultatov. Merjenje poštene vrednosti je točka v tem razponu, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah.

Če je transakcijska cena pri začetnem pripoznanju poštena vrednost, pri čemer se bo tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo neopazovani vložki, uporabila za merjenje poštene vrednosti v poznejših obdobjih, je treba tehniko ocenjevanja vrednosti umeriti, da bo rezultat tehnike ocenjevanja vrednosti pri začetnem pripoznanju enak transakcijski ceni. Z umeritvijo se zagotovi, da tehnika ocenjevanja vrednosti izraža trenutne tržne pogoje, pri čemer podjetju pomaga določiti, ali je prilagoditev tehnike ocenjevanja vrednosti potrebna (npr. obstaja lahko značilnost sredstva ali obveznosti, ki je tehnika ocenjevanja vrednosti ne zajema). Po začetnem pripoznanju mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti ali tehnik, pri katerih se uporabljajo neopazovani vložki, zagotoviti, da te tehnike ocenjevanja vrednosti izražajo tržne podatke, ki jih je mogoče opazovati (npr. ceno za podobno sredstvo ali obveznost) na datum merjenja.

Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, se morajo uporabljati dosledno. Vendar je sprememba tehnike ocenjevanja vrednosti ali njene uporabe (npr. sprememba njenega tehtanja, kadar se uporabi več tehnik ocenjevanja vrednosti, ali sprememba prilagoditve, ki se uporablja za tehniko ocenjevanja vrednosti) ustrezna, če se s spremembo doseže merjenje, ki je enako ali najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah. To se lahko na primer zgodi v naslednjih primerih:

(a)	razvoj novih trgov;

(b)	razpoložljivost novih informacij;

(c)	konec razpoložljivosti predhodno uporabljenih informacij;

(d)	izboljšanje tehnik ocenjevanja vrednosti ali

(e)	sprememba tržnih pogojev.

Revizije, ki izhajajo iz spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja vrednosti ali njeno uporabo, se morajo obračunati kot sprememba računovodske ocene v skladu z MRS 8. Vendar se razkritja v MRS 8 za spremembo računovodske ocene ne zahtevajo za revizije, ki izhajajo iz spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja vrednosti ali njeno uporabo.

Vložki za tehnike ocenjevanja vrednosti

Splošna načela

67	Tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, morajo čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov.

68	Med trge, na katerih je morda mogoče opazovati vložke za nekatera sredstva in obveznosti (npr. finančni instrumenti), spadajo borzni trgi, trgi trgovcev, posredniški trgi in trgi brez posrednikov (glej B34. člen).

Podjetje mora izbrati vložke, ki so skladni z značilnostmi sredstva ali obveznosti, ki bi jih upoštevali udeleženci na trgu pri transakciji za sredstvo ali obveznost (glej 11. in 12. člen). V nekaterih primerih te značilnosti povzročijo uporabo prilagoditve, kot je premija ali popust (npr. kontrolna premija ali popust neobvladujočega deleža). Vendar merjenje poštene vrednosti ne sme vključevati premije ali popusta, ki ni v skladu z obračunsko enoto v MSRP, v katerem je zahtevano ali dovoljeno merjenje poštene vrednosti (glej 13. in 14. člen). Premije ali popusti, ki velikost izražajo kot značilnost deleža podjetja (zlasti dejavnik blokiranja, s katerim se prilagodi kotirana cena sredstva ali obveznosti, ker obseg običajnega dnevnega trgovanja na trgu ne zadostuje za porabo količine, ki je v lasti podjetja, kot je opisano v 80. členu) in ne kot značilnost sredstva ali obveznosti (npr. kontrolna premija pri merjenju poštene vrednosti obvladujočega deleža), pri merjenju poštene vrednosti niso dovoljeni. V vsakem primeru mora podjetje, kadar na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) obstaja kotirana cena, pri merjenju poštene vrednosti to ceno uporabiti brez prilagoditve, razen kot je določeno v 79. členu.

Vložki, ki temeljijo na ponudenih nakupnih in ponudbenih cenah

Če ima sredstvo ali obveznost, ki je izmerjena po pošteni vrednosti, ponudeno nakupno ceno in ponudbeno ceno (npr. vložek s trga trgovcev), se mora cena iz cenovnega razpona med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti v zadevnih okoliščinah, uporabiti za merjenje poštene vrednosti, ne glede na to, na katero raven hierarhije poštene vrednosti se vložek razvrsti (tj. Raven 1, 2 ali 3; glej 72.–90. člen). Uporaba ponudenih nakupnih cen za pozicije sredstva in ponudbenih cen za pozicije obveznosti je dovoljena, vendar ni zahtevana.

71	V tem MSRP ni izključena uporaba določanja srednjih tržnih cen ali drugih dogovorov za določanje cen, ki jih uporabljajo udeleženci na trgu kot praktičen zgled za merjenja poštene vrednosti v okviru cenovnega razpona med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno.

Hierarhija poštene vrednosti

V tem MSRP je za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenj poštene vrednosti in povezanih razkritij opredeljena hierarhija poštene vrednosti, ki vložke v tehnike ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti, razvršča na tri ravni (glej 76.–90. člen). V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Ravni 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Ravni 3).

V nekaterih primerih je mogoče vložke, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti, razvrstiti na različne ravni hierarhije poštene vrednosti. V teh primerih se merjenje poštene vrednosti v celoti razvrsti na enako raven hierarhije poštene vrednosti kot vložek najnižje ravni, ki je pomemben za merjenje v celoti. Pri ocenjevanju pomembnosti posameznega vložka v primerjavi z merjenjem v celoti se zahteva presoja upoštevanja dejavnikov, značilnih za sredstvo ali obveznost. Prilagoditve za doseganje merjenj na podlagi poštene vrednosti, kot so stroški prodaje pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, se ne upoštevajo pri določanju ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero je razvrščeno merjenje poštene vrednosti.

Dostopnost ustreznih vložkov in njihova relativna subjektivnost bi lahko vplivali na izbiro ustreznih tehnik ocenjevanja vrednosti (glej 61. člen). Vendar se pri hierarhiji poštene vrednosti daje prednost vložkom v tehnike ocenjevanja vrednosti in ne tehnikam ocenjevanja vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. Na primer, merjenje poštene vrednosti, ki se razvije z uporabo tehnike sedanje vrednosti, se lahko razvrsti na Raven 2 ali Raven 3, odvisno od vložkov, ki so pomembni za merjenje v celoti, in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero se vložki razvrščajo.

Če se za opazovani vložek zahteva prilagoditev z uporabo neopazovanega vložka, pri čemer bi bila zaradi te prilagoditve izmerjena znatno višja ali nižja poštena vrednost, bi se nastalo merjenje razvrstilo na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti. Če bi na primer udeleženec na trgu pri oceni cene za sredstvo upošteval učinek omejitve prodaje sredstva, bi podjetje prilagodilo kotirano ceno, da bi izražala učinek te omejitve. Če je ta kotirana cena vložek Ravni 2 in prilagoditev neopazovan vložek, ki je pomemben za merjenje v celoti, bi se merjenje razvrstilo na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti.

Vložki Ravni 1

76	Vložki Ravni 1 so kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja.

77	Kotirana cena na delujočem trgu zagotavlja najzanesljivejši dokaz poštene vrednosti, pri čemer se mora za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve, kadar je na voljo, razen kakor je določeno v 79. členu.

Vložek Ravni 1 bo na voljo za veliko finančnih sredstev in finančnih obveznosti, pri čemer bo nekatere od njih morda mogoče izmenjati na več delujočih trgih (npr. za različne izmenjave). Zato je poudarek v okviru Ravni 1 na:

(a)	določitvi glavnega trga za sredstvo ali obveznost oziroma, kadar ni glavnega trga, na določitvi najugodnejšega trga za sredstvo ali obveznost; in

(b)	ugotavljanju, ali lahko podjetje sklene transakcijo za sredstvo ali obveznost po ceni na tem trgu na datum merjenja.

Podjetje sme opraviti prilagoditev vložka Ravni 1 le v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar ima podjetje veliko število podobnih (vendar ne enakih) sredstev ali obveznosti (npr. dolžniških vrednostnih papirjev), ki so izmerjene po pošteni vrednosti, pri čemer je na delujočem trgu na voljo kotirana cena, ki pa ni zlahka dostopna za vsako sredstvo ali obveznost posebej (tj. ob upoštevanju velikega števila podobnih sredstev ali obveznosti, ki so v lasti podjetja, bi bilo težko pridobiti informacije o cenah za vsako posamezno sredstvo ali obveznost na datum merjenja). V tem primeru lahko podjetje kot praktičen zgled izmeri pošteno vrednost z uporabo drugačne metode določanja cen, ki se ne zanaša izključno na kotirane cene (npr. matrično določanje cen). Vendar uporaba drugačne metode določanja cen povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti;

(b)

kadar kotirana cena na delujočem trgu ne predstavlja poštene vrednosti na datum merjenja. To bi lahko veljalo na primer v primeru pomembnih dogodkov (kot so transakcije na trgu brez posrednikov, posel na posredniškem trgu ali objave) po zaprtju trga, vendar pred datumom merjenja. Podjetje mora oblikovati in redno uporabljati usmeritev za opredelitev dogodkov, ki bi lahko vplivali na merjenja poštene vrednosti. Če pa se kotirana cena prilagodi na podlagi novih podatkov, prilagoditev povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti;

(c)

pri merjenju poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja z uporabo kotirane cene za enako postavko, s katero se trguje kot s sredstvom na delujočem trgu, pri čemer je treba to ceno prilagoditi zaradi dejavnikov, značilnih za postavko ali sredstvo (glej 39. člen). Če prilagoditev kotirane cene sredstva ni potrebna, se merjenje poštene vrednosti razvrsti na Raven 1 hierarhije poštene vrednosti. Vendar prilagoditev kotirane cene sredstva povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na nižjo raven hierarhije poštene vrednosti.

Če ima podjetje pozicijo v enem samem sredstvu ali obveznosti (vključno s pozicijo, ki jo sestavlja veliko število enakih sredstev ali obveznosti, kot je delež finančnih instrumentov), pri čemer se s sredstvom ali obveznostjo trguje na delujočem trgu, se mora poštena vrednost sredstva ali obveznosti izmeriti na Ravni 1 kot produkt kotirane cene za posamezno sredstvo ali obveznost in količine, ki je v lasti podjetja. To velja tudi, kadar obseg običajnega dnevnega trgovanja na trgu ne zadostuje za absorbiranje posedovane količine in bi lahko naročila za prodajo pozicije v enkratni transakciji vplivala na kotirano ceno.

Vložki Ravni 2

81	Vložki Ravni 2 so vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost.

Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek Ravni 2 mogoče opazovati v praktično celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Ravni 2 spadajo:

(a)	kotirane cene za podobna sredstva ali obveznosti na delujočih trgih;

(b)	kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih trgih;

(c)

vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali obveznost, na primer:

(i)	obrestne mere in krivulje donosa, ki jih je mogoče opazovati v običajno navedenih intervalih;

(ii)	implicitne nestanovitnosti in

(iii)

kreditni razponi;

(d)	vložki, potrjeni na trgu.

Prilagoditve vložkov Ravni 2 se bodo razlikovale glede na dejavnike, značilne za sredstvo ali obveznost. Med te dejavnike spadajo:

(a)	stanje ali lokacija sredstva;

(b)	obseg, v katerem se vložki nanašajo na postavke, ki so primerljive s sredstvom ali obveznostjo (vključno z dejavniki iz 39. člena); in

(c)	obseg ali raven dejavnosti na trgih, znotraj katerih se vložki opazujejo.

84	Prilagoditev vložka Ravni 2, ki je pomemben za merjenje v celoti, lahko povzroči razvrstitev merjenja poštene vrednosti na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, če se pri prilagoditvi uporabijo pomembni neopazovani vložki.

85	V B35. členu je opisana uporaba vložkov Ravni 2 za posamezna sredstva in obveznosti.

Vložki Ravni 3

86	Vložki Ravni 3 so neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost.

Neopazovani vložki se morajo uporabljati za merjenje poštene vrednosti, če ustrezni opazovani vložki niso na voljo, s čimer se omogočijo okoliščine, v katerih obstaja majhna tržna dejavnost, če sploh obstaja, za sredstvo ali obveznost na datum merjenja. Vendar cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih.

Predpostavke o tveganjih vključujejo tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti. Merjenje, ki ne vključuje prilagoditve zaradi tveganja, ne bi predstavljalo merjenja poštene vrednosti, če bi udeleženci na trgu to prilagoditev vključili v določanje cene za sredstvo ali obveznost. Na primer, morda bi bilo treba vključiti prilagoditev zaradi tveganja, kadar obstaja znatna negotovost pri merjenju (npr. v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti v primerjavi z običajno tržno dejavnostjo za sredstvo ali obveznost ali podobna sredstva ali obveznosti, pri čemer je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti iz B37.–B47. člena).

Podjetje mora razviti neopazovane vložke z uporabo najboljših razpoložljivih informacij v zadevnih okoliščinah, ki lahko vključujejo tudi lastne podatke podjetja. Pri razvoju neopazovanih vložkov lahko podjetje začne z lastnimi podatki, vendar mora te podatke prilagoditi, če razumno razpoložljive informacije kažejo, da bi drugi udeleženci na trgu uporabili drugačne podatke ali da neka posebna značilnost podjetja ni na voljo drugim udeležencem na trgu (npr. sinergija, značilna za podjetje). Podjetju ni treba vložiti obsežnega napora, da bi pridobilo informacije o predpostavkah udeleženca na trgu. Vendar mora podjetje upoštevati vse informacije o predpostavkah udeleženca na trgu, ki so razumno na voljo. Neopazovani vložki, ki so bili razviti na zgoraj opisan način, veljajo za predpostavke udeleženca na trgu ter izpolnjujejo cilj merjenja poštene vrednosti.

90	V B36. členu je opisana uporaba vložkov Ravni 3 za posamezna sredstva in obveznosti.

RAZKRITJE

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo:

(a)	za sredstva in obveznosti, ki se večkrat ali enkrat merijo po pošteni vrednosti, v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju: tehnike ocenjevanja vrednosti in vložke, uporabljene za razvoj teh merjenj;

(b)	za večkratna merjenja poštene vrednosti na podlagi pomembnih neopazovanih vložkov (Raven 3): učinek merjenja na poslovni izid ali drugi vseobsegajoči donos za določeno obdobje.

Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje upoštevati:

(a)	raven podrobnosti, ki je potrebna za izpolnjevanje zahtev po razkritju;

(b)	kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni od različnih zahtev;

(c)	v kakšnem obsegu naj se izvede združevanje ali razdruževanje;

(d)	ali uporabniki računovodskih izrazov potrebujejo dodatne informacije za oceno razkritih kvantitativnih informacij.

Če razkritja v skladu s tem MSRP in drugimi MSRP niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje teh ciljev.

Za izpolnjevanje ciljev iz 91. člena mora podjetje za vsako vrsto sredstev in obveznosti (za informacije o določanju ustreznih vrst sredstev in obveznosti glej 94. člen), merjenih po pošteni vrednosti (vključno z merjenjem na podlagi poštene vrednosti znotraj področja uporabe tega MSRP), v izkazu finančnega položaja po začetnem pripoznavanju razkriti vsaj naslednje informacije:

(a)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: merjenje poštene vrednosti ob koncu poročevalnega obdobja; za enkratna merjenja poštene vrednosti: razloge za merjenje. Večkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja ob koncu vsakega poročevalnega obdobja. Enkratna merjenja poštene vrednosti sredstev ali obveznosti so merjenja, ki jih drugi MSRP zahtevajo ali dovoljujejo v izkazu finančnega položaja v določenih okoliščinah (npr. če podjetje meri sredstvo za prodajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, ker je poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške prodaje, nižja od njegove knjigovodske vrednosti);

(b)	za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: raven hierarhije poštene vrednosti, na katero se merjenja poštene vrednosti v celoti razvrščajo (Raven 1, 2 ali 3);

(c)

za sredstva in obveznosti v posesti ob koncu poročevalnega obdobja, ki se večkrat merijo po pošteni vrednosti: zneski katerih koli prenosov med Ravnjo 1 in Ravnjo 2 hierarhije poštene vrednosti, razloge za te prenose in politiko podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na posamezno raven morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov s posamezne ravni;

(d)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 2 in Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: opis tehnik(-e) ocenjevanja vrednosti in vložkov, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Če je bila tehnika ocenjevanja vrednosti spremenjena (npr. uporaba na donosu zasnovanega načina namesto tržnega načina ali uporaba dodatne tehnike ocenjevanja vrednosti), mora podjetje razkriti to spremembo in razlog(-e) zanjo. Za merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, mora podjetje predložiti kvantitativne informacije o pomembnih neopazovanih vložkih, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti. Podjetju za izpolnjevanje te zahteve po razkritju ni treba oblikovati kvantitativnih informacij, če pri merjenju poštene vrednosti ne razvije kvantitativnih neopazovanih vložkov (npr. če podjetje uporabi cene iz prejšnjih transakcij ali informacije o cenah tretje osebe brez prilagoditve). Vendar mora podjetje pri tem razkritju upoštevati kvantitativne neopazovane vložke, če so ti pomembni za merjenje poštene vrednosti in so razumno na voljo podjetju;

(e)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: uskladitev od začetnega salda do končnega salda, pri čemer se ločeno razkrijejo spremembe med obdobji, ki se nanašajo na:

(i)	skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznano v poslovnem izidu, in vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so ti dobički ali izgube pripoznani;

(ii)	skupne dobičke ali izgube za obdobje, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, in vrstično(-e) postavko(-e) v drugem vseobsegajočem donosu, v katerem so ti dobički ali izgube pripoznani;

(iii)

nakupe, prodaje, izdaje in poravnave (vsaka od teh vrst sprememb se razkrije ločeno);

(iv)	zneski katerih koli prenosov na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti ali z nje, razloge za te prenose in usmeritev podjetja glede določanja, kdaj se šteje, da so se zgodili prenosi med ravnmi (glej 95. člen). Prenosi na Raven 3 morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov z Ravni 3;

(f)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: znesek skupnih dobičkov ali izgub za obdobje iz točke (e)(i), vključen v poslovni izid, ki se nanaša na spremembo pri nerealiziranih dobičkih ali izgubah, povezanih s sredstvi in obveznostmi v posesti ob koncu poročevalnega obdobja, ter vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so ti nerealizirani dobički ali izgube pripoznani;

(g)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti: opis postopka ocenjevanja vrednosti, ki ga uporablja podjetje (kar na primer vključuje tudi način, kako podjetje določa svojo usmeritev in postopke ocenjevanja vrednosti ter analizira spremembe pri merjenjih poštene vrednosti v posameznih obdobjih);

(h)

za večkratna merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti:

(i)

za vsa takšna merjenja besedni opis občutljivosti merjenja poštene vrednosti na spremembe neopazovanih vložkov, če je lahko zaradi spremembe teh vložkov na drugo vrednost izmerjena bistveno višja ali nižja poštena vrednost. Če obstaja povezava med temi vložki in drugimi neopazovanimi vložki, uporabljenimi pri merjenju poštene vrednosti, mora podjetje predložiti tudi opis teh medsebojnih povezav in načina, kako bi se lahko z njimi povečal ali zmanjšal učinek sprememb neopazovanih vložkov na merjenje poštene vrednosti. Za izpolnjevanje te zahteve po razkritju mora besedni opis občutljivosti na spremembe neopazovanih vložkov vključevati vsaj neopazovane vložke, razkrite v primeru izpolnjevanja zahtev točke (d);

(ii)

za finančna sredstva in finančne obveznosti, če bi sprememba enega ali več neopazovanih vložkov, s katero bi se izrazile razumno mogoče druge predpostavke, pomembno spremenila pošteno vrednost, mora podjetje navesti to dejstvo in razkriti učinek teh sprememb. Podjetje mora razkriti, kako je bil izračunan učinek spremembe, s katero se izraža razumno mogoča druga predpostavka. V ta namen je treba pomembnost ocenjevati glede na poslovni izid ter vsa sredstva ali vse obveznosti ali, če so spremembe poštene vrednosti pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, glede na ves lastniški kapital;

(i)

za večkratna in enkratna merjenja poštene vrednosti: če se največja in najboljša uporaba nefinančnega sredstva razlikuje od njegove trenutne uporabe, mora podjetje razkriti to dejstvo in razkriti, zakaj se nefinančno sredstvo uporablja na način, ki se razlikuje od njegove največje in najboljše uporabe.

Podjetje mora ustrezne vrste sredstev in obveznosti določiti na podlagi:

(a)	narave, značilnosti in tveganj sredstva ali obveznosti ter

(b)	ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero je razvrščeno merjenje poštene vrednosti.

Število vrst mora morda biti večje za merjenja poštene vrednosti, razvrščena na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, ker je stopnja negotovosti in subjektivnosti teh merjenj večja. Pri določanju ustreznih skupin sredstev in obveznosti, za katere je treba predložiti razkritja o merjenjih poštene vrednosti, je treba izvesti presojo. Pri posamezni vrsti sredstev in obveznosti je pogosto potrebno večje razdruževanje kot pri vrstičnih postavkah, prikazanih v izkazu finančnega položaja. Vendar mora podjetje predložiti zadostne informacije, ki omogočajo uskladitev z vrstičnimi postavkami, prikazanimi v izkazu finančnega položaja. Če drugi MSRP določa vrsto za sredstvo ali obveznost, lahko podjetje pri razkritjih, zahtevanih v tem MSRP, uporabi to vrsto, če zadevna vrsta izpolnjuje zahteve iz tega člena.

Podjetje mora razkriti in dosledno upoštevati svojo politiko določanja, kdaj se šteje, da so bili prenosi med ravnmi hierarhije poštene vrednosti izvedeni v skladu s 93(c). in (e)(iv) členom. Usmeritev glede časovnega okvira prepoznavanja prenosov mora biti enaka pri prenosih na ravni in prenosih z ravni. Primeri usmeritev za določanje časovnega okvira prenosov vključujejo:

(a)	datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki je povzročila prenos;

(b)	začetek poročevalnega obdobja;

(c)	konec poročevalnega obdobja.

96	Če podjetje v zvezi z računovodsko usmeritvijo sprejme odločitev, da bo uporabilo izjemo iz 48. člena, mora to dejstvo razkriti.

Za vsako vrsto sredstev in obveznosti, ki niso izmerjeni po pošteni vrednosti v izkazu finančnega položaja, vendar je razkrita njihova poštena vrednost, mora podjetje razkriti informacije iz 93.(b), (d) in (i) člena. Vendar podjetju ni treba zagotoviti kvantitativnih razkritij o pomembnih neopazovanih vložkih, uporabljenih pri merjenjih poštene vrednosti, razvrščenih na Raven 3 hierarhije poštene vrednosti, zahtevanih v skladu s 93(d). členom. Za takšna sredstva in obveznosti podjetju ni treba zagotoviti drugih razkritij, ki se zahtevajo v tem MSRP.

98	Za obveznost, merjeno po pošteni vrednosti in izdano z neločljivim povečanjem kredita tretje osebe, mora izdajatelj razkriti obstoj tega povečanja kredita in ali je to izraženo v merjenju poštene vrednosti obveznosti.

99	Podjetje mora kvantitativna razkritja, ki se zahtevajo v tem MSRP, predstaviti v obliki tabele, razen če je druga oblika primernejša.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Delujoči trg

Trg, na katerem se transakcije za sredstvo ali obveznosti izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah.

Stroškovni način

Tehnika ocenjevanja vrednosti, ki izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost).

Vhodna cena

Cena, ki se plača za pridobitev sredstva ali prejme za prevzem obveznosti pri menjalnem poslu.

Izhodna cena

Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti.

Pričakovani denarni tok

Z verjetnostjo tehtano povprečje (tj. način razdelitve) morebitnih prihodnjih denarnih tokov.

Poštena vrednost

Cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.

Največja in najboljša uporaba

Uporaba nefinančnega sredstva s strani udeležencev na trgu, s katero bi se najbolj povečala vrednost sredstva ali skupine sredstev in obveznosti (npr. poslovni subjekt), v okviru katerih bi se sredstvo uporabilo.

Na donosu zasnovan način

Tehnike ocenjevanja vrednosti, s katerimi se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. Merjenje poštene vrednosti je določeno na podlagi vrednosti, ki jo določajo trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.

Vložki

Predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih, kot sta:

(a)	tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen), in

(b)	tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti.

Ločimo med opazovanimi in neopazovanimi vložki.

Vložki Ravni 1

Kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja.

Vložki Ravni 2

Vložki, ki niso kotirane cene, vključene na Raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati za sredstvo ali obveznost.

Vložki Ravni 3

Neopazovani vložki za sredstvo ali obveznost.

Tržni način

Tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki nastanejo na podlagi tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (tj. podobna) sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt.

Vložki, potrjeni na trgu

Vložki, ki s korelacijo ali na druge načine izhajajo predvsem iz pomembnih tržnih podatkov ali so potrjeni s temi podatki.

Udeleženci na trgu

Kupci in prodajalci na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za sredstvo ali obveznost, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)	drug od drugega so neodvisni, tj. niso povezane stranke, kot so opredeljene v MRS 24, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji;

(b)	so dobro obveščeni in primerno poznajo sredstvo ali obveznost in transakcijo na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, ki bi se lahko pridobile s primernim prizadevanjem, ki je običajno in se uporablja;

(c)	so sposobni skleniti transakcijo za sredstvo ali obveznost;

(d)	so pripravljeni skleniti transakcijo za sredstvo ali obveznost, tj. so motivirani, vendar niso prisiljeni v to ali drugače zavezani k temu.

Najugodnejši trg

Trg, na katerem se najbolj poveča znesek, ki bi se prejel za prodajo sredstva, ali najbolj zmanjša znesek, ki bi se plačal za prenos obveznosti, potem ko se upoštevajo transakcijski stroški in stroški prevoza.

Tveganje za neuspešnost

Tveganje, da podjetje ne bo izpolnilo obveze. Tveganje za neuspešnost med drugim vključuje lastno kreditno tveganje podjetja.

Opazovani vložki

Vložki, ki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah, in ki izražajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

Redna transakcija

Transakcija, pri kateri se predpostavlja izpostavljenost trgu za obdobje pred datumom merjenja, da se omogočijo dejavnosti trženja, ki so običajne in se uporabljajo za transakcije, ki vključujejo takšna sredstva ali obveznosti, pri čemer to ni prisilna transakcija (npr. prisilna likvidacija ali prisilna prodaja).

Glavni trg

Trg z največjim obsegom in ravnjo dejavnosti za sredstvo ali obveznost.

Premija za tveganje

Nadomestilo, ki ga zahtevajo udeleženci na trgu, ki niso naklonjeni tveganju, za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti. Imenuje se tudi „prilagoditev zaradi tveganja“.

Transakcijski stroški

Stroški prodaje sredstva ali prenosa obveznosti na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za sredstvo ali obveznost, ki izhajajo neposredno iz odtujitve sredstva ali prenosa obveznosti in izpolnjujejo obe naslednji merili:

(a)	izhajajo neposredno iz te transakcije in so bistveni zanjo;

(b)	podjetje jih ne bi imelo, če odločitev o prodaji sredstva ali prenosu obveznosti ne bi bila sprejeta (podobno stroškom prodaje, kot so opredeljeni v MSRP 5).

Stroški prevoza

Stroški, ki bi nastali zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na njegov glavni (ali najugodnejši) trg.

Obračunska enota

Raven, na kateri se sredstvo ali obveznost v MSRP združuje ali razdružuje za namene pripoznavanja.

Neopazovani vložki

Vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in ki se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–99. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	Presoje, ki se uporabljajo v različnih okoliščinah ocenjevanja vrednosti, so lahko različne. V tej prilogi so opisane presoje, ki bi se lahko uporabljale, kadar podjetje meri pošteno vrednost v različnih okoliščinah ocenjevanja vrednosti.

NAČIN MERJENJA POŠTENE VREDNOSTI

Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente:

(a)	posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);

(b)	za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);

(c)	glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;

(d)

tehniko(-e) ocenjevanja vrednosti, primerno(-e) za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki.

PREDPOSTAVKA ZA OCENJEVANJE VREDNOSTI NEFINANČNIH SREDSTEV (31.–33. ČLEN)

Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva, ki se v kombinaciji z drugimi sredstvi uporabi kot skupina (kot je nameščen ali drugače pripravljen za uporabo) ali v kombinaciji z drugimi sredstvi in obveznostmi (npr. poslovnim subjektom), je učinek predpostavke za ocenjevanje vrednosti odvisen od okoliščin. Na primer:

(a)

poštena vrednost sredstva je lahko enaka, če se sredstvo uporabi samostojno ali v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi. To se lahko zgodi, če je sredstvo poslovni subjekt, s katerim bi udeleženci na trgu še naprej poslovali. V tem primeru bi transakcija vključevala ocenjevanje vrednosti celotnega poslovnega subjekta. Z uporabo sredstev kot skupine v neprekinjenem poslu bi se ustvarile sinergije, ki bi bile na voljo udeležencem na trgu (tj. sinergije udeležencev na trgu, ki zato morajo vplivati na pošteno vrednost sredstva, uporabljenega samostojno ali v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi);

(b)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v merjenje poštene vrednosti prek prilagoditev vrednosti sredstva, uporabljenega samostojno. To se lahko zgodi, če je sredstvo stroj, pri čemer je merjenje poštene vrednosti določeno z uporabo opazovane cene za podoben stroj (ki ni nameščen ali drugače pripravljen za uporabo), prilagojene za stroške prevoza in namestitve, tako da merjenje poštene vrednosti izraža trenutno stanje in lokacijo stroja (nameščenega in pripravljenega za uporabo);

(c)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v merjenje poštene vrednosti prek predpostavk udeleženca na trgu, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti sredstva. Na primer, če je sredstvo zaloga nedokončane proizvodnje, ki je edinstvena in bi jo udeleženci na trgu pretvorili v dokončane proizvode, se v zvezi s pošteno vrednostjo zaloge predpostavlja, da so udeleženci na trgu pridobili ali bi pridobili vse posebne stroje, potrebne za pretvorbo zaloge v dokončane proizvode;

(d)

uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi se lahko vključi v tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva. To se lahko zgodi, če se za merjenje poštene vrednosti neopredmetenega sredstva uporabi metoda presežnih dobičkov, ker se pri tej tehniki ocenjevanja vrednosti posebej upošteva prispevek katerih koli dopolnilnih sredstev in z njimi povezanih obveznosti v skupini, v kateri bi se takšno neopredmeteno sredstvo uporabilo;

(e)

v bolj omejenem številu primerov lahko podjetje, če uporabi sredstvo znotraj skupine sredstev, meri sredstvo po znesku, ki je približek njegove poštene vrednosti, pri dodeljevanju poštene vrednosti skupine sredstev posameznemu sredstvu iz skupine. To se lahko zgodi, če ocenjevanje vrednosti vključuje nepremičnino in se poštena vrednost izboljšane nepremičnine (tj. skupine sredstev) dodeli sredstvom njenih sestavin (kot so zemljišče in izboljšave).

POŠTENA VREDNOST PRI ZAČETNEM PRIPOZNANJU (57.–60. ČLEN)

Podjetje mora pri določanju, ali je poštena vrednost pri začetnem pripoznanju enaka transakcijski ceni, upoštevati dejavnike, značilne za transakcijo in sredstvo ali obveznost. Transakcijska cena na primer morda ni poštena vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	transakcija je izvedena med povezanima strankama, čeprav se lahko cena iz transakcije povezane stranke uporabi kot vložek pri merjenju poštene vrednosti, če ima podjetje dokazila, da je bila transakcija sklenjena pod tržnimi pogoji;

(b)	transakcija je izvedena pod pritiskom ali pa je prodajalec prisiljen, da sprejme ceno pri transakciji. To se lahko na primer zgodi, če ima prodajalec finančne težave.

(c)

obračunska enota, ki jo predstavlja transakcijska cena, je drugačna od obračunske enote za sredstvo ali obveznost, merjeno po pošteni vrednosti. To se lahko na primer zgodi, če je sredstvo ali obveznost, merjena po pošteni vrednosti, le eden od elementov v transakciji (npr. v poslovni združitvi), če transakcija vključuje neizkazane pravice in prednosti, ki se merijo ločeno v skladu z drugim MSRP, ali če transakcijska cena vključuje transakcijske stroške;

(d)	trg, na katerem se izvede transakcija, ni glavni trg (ali najugodnejši trg). Na primer, ti trgi so lahko različni, če je podjetje trgovec, ki sklepa transakcije s kupci na maloprodajnem trgu, pri čemer je glavni (ali najugodnejši) trg za izhodno transakcijo z drugimi trgovci na trgu trgovcev.

TEHNIKE OCENJEVANJA VREDNOSTI (61.–66. ČLEN)

Tržni način

B5	Pri tržnem načinu se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki izhajajo iz tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (tj. podobna) sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt.

Pri tehnikah ocenjevanja vrednosti, skladnih s tržnim načinom, se na primer pogosto uporabljajo tržni večkratniki, dobljeni iz sklopa primerljivih podatkov. Večkratniki so lahko v razponih z različnim večkratnikom za vsak primerljiv podatek. Pri izbiri ustreznega večkratnika znotraj razpona je treba izvesti presojo, pri kateri se upoštevajo kakovostni in kvantitativni dejavniki, značilni za merjenje.

Tehnike ocenjevanja vrednosti, skladne s tržnim načinom, vključujejo matrično določanje cen. Matrično določanje cen je matematična tehnika, ki se zlasti uporablja za ocenjevanje vrednosti nekaterih vrst finančnih instrumentov, kot so dolžniški vrednostni papirji, pri čemer se ne zanaša izključno na kotirane cene za posamezne vrednostne papirje, ampak prednostno na razmerje med vrednostnimi papirji in drugimi normno kotiranimi vrednostnimi papirji.

Stroškovni način

B8	Stroškovni način izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost).

Z vidika prodajalca, ki je udeleženec na trgu, cena, ki bi se prejela za sredstvo, temelji na strošku udeleženca na trgu, ki je kupec, v zvezi s pridobitvijo ali izdelavo nadomestnega sredstva primerljive koristnosti, prilagojenega za zastarelost. Razlog za to je, da kupec, ki je udeleženec na trgu, za sredstvo ne bi plačal več kot znesek, za katerega bi lahko nadomestil storitveno zmogljivost tega sredstva. Zastarelost obsega fizično poslabšanje, funkcionalno (tehnološko) zastarelost in gospodarsko (zunanjo) zastarelost, pri čemer je širša od amortizacije za namene računovodskega poročanja (dodelitev izvirne vrednosti) ali davčne namene (uporaba določenih življenjskih dob). Metoda dnevne nadomestitvene vrednosti se v več primerih uporablja za merjenje poštene vrednosti opredmetenih sredstev, ki se uporabljajo v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi.

Na donosu zasnovan način

B10	Z na donosu zasnovanim načinom se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. Pri uporabi na donosu zasnovanega načina merjenje poštene vrednosti izraža trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.

B11

Te tehnike ocenjevanja vrednosti na primer vključujejo:

(a)	tehnike sedanje vrednosti (glej B12.–B30. člen);

(b)	modeli določanja cen opcij, kot je formula Black-Scholes-Merton ali binomski model (tj. mrežni model), ki vključujejo tehnike sedanje vrednosti ter izražajo časovno vrednost in notranjo vrednost opcije, ter

(c)	metoda presežnih dobičkov, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti nekaterih neopredmetenih sredstev.

Tehnike sedanje vrednosti

B12

V B13.–B30. členu je opisana uporaba tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti. Ti členi se osredotočajo na tehniko prilagoditve diskontne mere in tehniko pričakovanega denarnega toka (pričakovane sedanje vrednosti). Ti členi ne določajo uporabe enotne posebne tehnike sedanje vrednosti in ne omejujejo uporabe tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti na navedene tehnike. Tehnika sedanje vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti, je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri (npr. ali je mogoče cene za primerljiva sredstva ali obveznosti opazovati na trgu), in razpoložljivosti zadostnih podatkov.

Sestavine merjenja sedanje vrednosti

B13

Sedanja vrednost (tj. uporaba na donosu zasnovanega načina) je orodje, ki se uporablja za povezovanje prihodnjih zneskov (npr. denarnih tokov ali vrednosti) s sedanjim zneskom z uporabo diskontne mere. Merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti s tehniko sedanje vrednosti zajema vse naslednje elemente z vidika udeležencev na trgu na datum merjenja:

(a)	oceno prihodnjih denarnih tokov za sredstvo ali obveznost, ki se meri;

(b)	pričakovanja glede možnih razlik vrednosti in časovnega okvira denarnih tokov, ki predstavljajo negotovost, ki je del denarnih tokov;

(c)

časovno vrednost denarja, ki jo predstavlja mera za denarna sredstva brez tveganja z datumom zapadlosti ali trajanjem, ki se ujema z obdobjem, zajetim z denarnimi tokovi, ter ne predstavljajo negotovosti glede časovnega okvira in tveganja plačilne nesposobnosti imetnika (tj. obrestna mera brez tveganja);

(d)	ceno za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov (tj. premija za tveganje);

(e)	druge dejavnike, ki bi jih upoštevali udeleženci na trgu v zadevnih okoliščinah;

(f)	za obveznost: tveganje za neuspešnost, povezano s to obveznostjo, vključno z lastnim kreditnim tveganjem podjetja (tj. dolžnika).

Splošna načela

B14

Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način zajemajo elemente iz B13. člena. Vendar vsa naslednja splošna načela urejajo uporabo katerih koli tehnik sedanje vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti:

(a)	denarni tokovi in diskontne mere morajo izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti;

(b)	pri denarnih tokovih in diskontnih merah je treba upoštevati le dejavnike, ki jih je mogoče pripisati sredstvu ali obveznosti, ki se meri;

(c)

da se prepreči dvojno štetje ali izpuščanje vplivov dejavnikov tveganja, morajo diskontne mere izražati predpostavke, ki so skladne s predpostavkami, ki veljajo za denarne tokove. Na primer, diskontna mera, ki izraža negotovost pri pričakovanjih o prihodnjih neplačilih, je primerna ob uporabi pogodbenih denarnih tokov posojila (tj. tehnika prilagoditve diskontne mere). Ta mera se ne sme uporabljati ob uporabi pričakovanih (tj. z verjetnostjo tehtanih) denarnih tokov (tj. tehnika pričakovane sedanje vrednosti), ker pričakovani denarni tokovi že izražajo predpostavke o negotovosti prihodnjih neplačil; namesto tega je treba uporabiti diskontno mero, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim s pričakovanimi denarnimi tokovi.

(d)

predpostavke o denarnih tokovih in diskontnih merah morajo biti skladne znotraj podjetja. Na primer, nominalni denarni tokovi, ki vključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki vključuje vpliv inflacije. Nominalna obrestna mera brez tveganja vključuje vpliv inflacije. Realni denarni tokovi, ki izključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki izključuje vpliv inflacije. Podobno morajo biti denarni tokovi po obdavčitvi diskontirani z diskontno mero po obdavčitvi. Denarni tokovi pred obdavčitvijo morajo biti diskontirani po meri, skladni s temi denarnimi tokovi.

(e)	diskontne mere morajo biti skladne s temeljnimi gospodarskimi dejavniki valute, v kateri so denarni tokovi izraženi.

Tveganje in negotovost

B15

Merjenje poštene vrednosti z uporabo tehnik sedanje vrednosti se izvaja v negotovih razmerah, ker so uporabljeni denarni tokovi predvsem ocene in ne znani zneski. V več primerih sta negotova znesek in časovni okvir denarnih tokov. Tudi pogodbeno določeni zneski, kot so plačila za posojilo, so negotovi, če obstaja tveganje neplačila.

B16

Udeleženci na trgu na splošno uveljavljajo nadomestilo (tj. premijo za tveganje) za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti. Merjenje poštene vrednosti mora vključevati premijo za tveganje, ki izraža znesek, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali kot nadomestilo za negotovost, ki je del denarnih tokov. V nasprotnem primeru z merjenjem ne bi bila natančno prikazana poštena vrednost. V nekaterih primerih je lahko določanje primerne premije za tveganje težavno. Vendar stopnja težavnosti še ni zadosten razlog za izključitev premije za tveganje.

B17

Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način se prilagodijo tveganju, in po vrsti denarnih tokov, ki jih uporabljajo. Na primer:

(a)	pri tehniki prilagoditve diskontne mere (glej B18.–B22. člen) se uporabljajo tveganju prilagojena diskontna mera in pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi;

(b)	pri metodi 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B25. člen) se uporabljajo tveganju prilagojeni pričakovani denarni tokovi in mera brez tveganja;

(c)

pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B26. člen) se uporabljajo pričakovani denarni tokovi, ki niso prilagojeni tveganju, in diskontna mera, ki je prilagojena tako, da vključuje premijo za tveganje, ki jo zahtevajo udeleženci na trgu. Ta mera se razlikuje od mere, uporabljene pri tehniki prilagoditve diskontne mere.

Tehnika prilagoditve diskontne mere

B18

Pri tehniki prilagoditve diskontne mere se uporablja enoten sklop denarnih tokov iz obsega pogodbenih ali obljubljenih (tako kot v primeru obveznice) možnih ocenjenih vrednosti ali najverjetnejših denarnih tokov. V vseh primerih so ti denarni tokovi odvisni od pojava določenih dogodkov (npr. pogodbeni ali obljubljeni denarni tokovi za obveznico so odvisni od tega, da ni neplačila s strani dolžnika). Diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, izhaja iz opazovanih mer donosa za primerljiva sredstva ali obveznosti, s katerimi se trguje na trgu. Skladno s tem so pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi diskontirani po opazovani ali ocenjeni tržni meri za takšne pogojne denarne tokove (tj. po tržni meri donosa).

B19

Pri tehniki prilagoditve diskontne mere je potrebna analiza tržnih podatkov za primerljiva sredstva ali obveznosti. Pri določanju primerljivosti se upoštevajo narava denarnih tokov (npr. ali so denarni tokovi pogodbeni ali nepogodbeni in ali se bodo verjetno podobno odzvali na spremembe gospodarskih okoliščin) ter drugi dejavniki (npr. boniteta, jamstvo, trajanje, omejitvene zaveze in likvidnost). Če pa enotno primerljivo sredstvo ali obveznost ne izraža dejanskega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, se lahko diskontna mera izpelje z uporabo podatkov za več primerljivih sredstev ali obveznosti v povezavi s krivuljo donosa brez tveganja (tj. z uporabo metode „dograjevanja“ (build-up)).

B20

Za prikaz metode dograjevanja predpostavimo, da je sredstvo A pogodbena pravica za prejem 800 DE (1) v enem letu (tj. ni negotovosti glede časovnega okvira). Obstaja uveljavljen trg za primerljiva sredstva, pri čemer so na voljo informacije o teh sredstvih, vključno z informacijami o cenah. Od teh primerljivih sredstev:

(a)	je sredstvo B pogodbena pravica za prejem 1 200 DE v enem letu, pri čemer je njegova tržna cena 1 083 DE. Zato je implicitna letna mera donosa (tj. enoletna tržna mera donosa) 10,8 odstotka [(1 200 DE/1 083 DE) – 1];

(b)	sredstvo C je pogodbena pravica za prejem 700 DE v dveh letih, pri čemer je njegova tržna cena 566 DE. Zato je implicitna letna mera donosa (tj. dveletna tržna mera donosa) 11,2 odstotka [(700 DE/566 DE)^0,5 – 1];

(c)	vsa tri sredstva so primerljiva glede tveganja (tj. razpršitev možnih odplačil in kredita).

B21

Na podlagi časovnega okvira pogodbenih plačil, ki naj bi se prejela za sredstvo A, v povezavi s časovnim okvirom za sredstvo B in sredstvo C (tj. eno leto za sredstvo B in dve leti za sredstvo C), se šteje, da je sredstvo B bolj primerljivo s sredstvom A. Na podlagi pogodbenega plačila, ki naj bi se prejelo za sredstvo A (800 DE), in enoletne tržne mere, ki izhaja iz sredstva B (10,8 odstotka), je poštena vrednost sredstva A 722 DE (800 DE/1,108). V primeru nerazpoložljivosti tržnih informacij za sredstvo B pa lahko enoletna tržna mera izhaja iz sredstva C z uporabo metode dograjevanja. V tem primeru bi se dveletna tržna mera, določena na podlagi sredstva C (11,2 odstotka), prilagodila enoletni tržni meri z uporabo časovne strukture krivulje donosa brez tveganja. Za ugotavljanje, ali so premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva enake, so lahko potrebne dodatne informacije in analiza. Če se ugotovi, da premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva niso enake, se dveletna tržna mera donosa še dodatno prilagodi.

B22

Če se tehnika prilagoditve diskontne mere uporablja za stalne prejemke ali plačila, je prilagoditev zaradi tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, vključena v diskontno mero. Pri nekaterih uporabah tehnike prilagoditve diskontne mere denarnim tokovom, ki niso stalni prejemki ali plačila, je lahko potrebna prilagoditev denarnim tokom, da se doseže primerljivost z opazovanim sredstvom ali obveznostjo, iz katerega izhaja diskontna mera.

Tehnika pričakovane sedanje vrednosti

B23

Pri tehniki pričakovane sedanje vrednosti se kot izhodišče uporabi sklop denarnih tokov, ki predstavlja z verjetnostjo tehtano povprečje vseh možnih prihodnjih denarnih tokov (tj pričakovanih denarnih tokov). Dobljena ocena je enaka pričakovani vrednosti, ki je v statističnem smislu tehtano povprečje možnih vrednosti ločene naključne spremenljivke, pri čemer se ustrezne verjetnosti uporabijo kot ponderji. Ker so vsi možni denarni tokovi tehtani z verjetnostjo, dobljeni pričakovani denarni tok ni odvisen od pojava katerega koli določenega dogodka (za razliko od denarnih tokov, uporabljenih pri tehniki prilagoditve diskontne mere).

B24

Pri odločanju o naložbi bi udeleženci na trgu, ki niso naklonjeni tveganju, upoštevali tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov. Teorija portfelja razlikuje med dvema vrstama tveganja:

(a)	nesistematično (razpršljivo) tveganje, ki je tveganje, značilno za določeno sredstvo ali obveznost;

(b)	sistematično (nerazpršljivo) tveganje, ki je tveganje, skupno sredstvu ali obveznosti in drugim elementom razpršenega portfelja.

V skladu s teorijo portfelja bodo na trgu, ki je v ravnovesju, udeleženci na trgu prejeli nadomestilo le za prevzem sistematičnega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi. (Na trgih, ki so neučinkoviti ali niso v ravnovesju, so lahko na voljo druge oblike donosa ali nadomestila.)

B25

Z metodo 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti se pričakovani denarni tokovi sredstva prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju, in sicer z odštetjem denarne premije za tveganje (tj. pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju). Ti pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, predstavljajo denarni tok, ki je prilagojen razmeram gotovosti, pri čemer se ta tok diskontira po obrestni meri brez tveganja. Razmeram gotovosti prilagojeni denarni tok se nanaša na pričakovani denarni tok (kot je določen), prilagojen tveganju, tako da udeleženca na trgu ne zanima menjava gotovega denarnega toka za pričakovani denarni tok. Če je bil na primer udeleženec na trgu pripravljen zamenjati pričakovani denarni tok 1 200 DE za gotovi denarni tok 1 000 DE, je 1 000 DE razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 1 200 DE (tj. 200 DE bi predstavljalo denarno premijo za tveganje). V tem primeru bi bilo udeležencu na trgu vseeno, katero sredstvo ima v lasti.

B26

V nasprotju s tem gre pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti za prilagoditev sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju z uporabo premije za tveganje pri obrestni meri brez tveganja. Skladno s tem so pričakovani denarni tokovi diskontirani po meri, ki ustreza pričakovani meri, povezani z denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo (tj. pričakovani meri donosa). Modeli, ki se uporabljajo za določanje cen tveganih sredstev, kot je model ocenjevanja dolgoročnih sredstev, se lahko uporabijo za oceno pričakovane mere donosa. Ker je diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, mera donosa v zvezi s pogojnimi denarnimi tokovi, je ta mera verjetno višja od diskontne mere, uporabljene pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti, ki je pričakovana mera donosa v zvezi s pričakovanimi denarnimi tokovi ali denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo.

B27

Za ponazoritev metod 1 in 2 predpostavimo, da ima sredstvo v enem letu 780 DE pričakovanih denarnih tokov, določenih na podlagi možnih denarnih tokov in verjetnosti, prikazanih spodaj. Veljavna obrestna mera brez tveganja za denarne tokove z enoletnim časovnim okvirom je 5 odstotkov, medtem ko je sistematična premija za tveganje za sredstvo z enakim profilom tveganja 3 odstotke.

Možni denarni tokovi	Verjetnost	Z verjetnostjo tehtani denarni tokovi
500 DE	15 %	75 DE
800 DE	60 %	480 DE
900 DE	25 %	225 DE
Pričakovani denarni tokovi		780 DE

B28

Pri tej preprosti ponazoritvi pričakovani denarni tokovi (780 DE) predstavljajo z verjetnostjo tehtano povprečje treh možnih rezultatov. V bolj realnih razmerah bi bilo lahko več možnih rezultatov. Vendar za uporabo tehnike pričakovane sedanje vrednosti ni treba vedno upoštevati razdelitev vseh možnih denarnih tokov z uporabo zapletenih modelov in tehnik. Verjetno je namesto tega mogoče razviti omejeno število ločenih scenarijev in verjetnosti, ki zajemajo celo vrsto možnih denarnih tokov. Na primer, podjetje lahko uporabi realizirane denarne tokove za neko določeno predhodno obdobje, prilagojene spremembam okoliščin, ki so nastale pozneje (npr. spremembam zunanjih dejavnikov, vključno z gospodarskimi ali tržnimi pogoji, trendom v industriji in konkurenci ter spremembam notranjih dejavnikov, ki bolj specifično vplivajo na podjetje), ob upoštevanju predpostavk udeležencev na trgu.

B29

Teoretično je sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) denarnih tokov sredstva enaka, ne glede na to, ali je določena z metodo 1 ali metodo 2:

(a)

z uporabo metode 1 se pričakovani denarni tokovi prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. Če ni na voljo tržnih podatkov, s katerimi bi se neposredno določil obseg prilagoditve tveganja, se lahko takšna prilagoditev opredeli z modelom ocenjevanja dolgoročnih sredstev z uporabo koncepta razmeram gotovosti prilagojenih ustreznikov. Na primer, prilagoditev zaradi tveganja (tj. denarna premija za tveganje v višini 22 DE) se lahko določi z uporabo sistematične premije za tveganje v višini 3 odstotkov (780 DE – [780 DE × (1,05/1,08)]), na podlagi česar nastanejo pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, v višini 758 DE (780 DE – 22 DE). 758 DE je razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 780 DE, pri čemer je diskontiran po obrestni meri brez tveganja (5 odstotkov). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (758 DE/1,05).

(b)

z uporabo metode 2 se pričakovani denarni tokovi ne prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. V tem primeru je prilagoditev zaradi tega tveganja vključena v diskontno mero. Zato so pričakovani denarni tokovi diskontirani po pričakovani 8-odstotni meri donosa (tj. 5-odstotna obrestna mera brez tveganja plus 3-odstotna sistematična premija za tveganje). Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (780 DE/1,08).

B30

Če se za merjenje poštene vrednosti uporabi tehnika pričakovane sedanje vrednosti, se lahko uporabi metoda 1 ali metoda 2. Izbira metode 1 ali metode 2 je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri, obsega razpoložljivih zadostnih podatkov ter uporabljenih presoj.

UPORABA TEHNIK SEDANJE VREDNOSTI ZA OBVEZNOSTI IN LASTNE KAPITALSKE INSTRUMENTE PODJETJA, KI NISO V LASTI DRUGIH STRANK KOT SREDSTVA (40. IN 41. ČLEN)

B31

Pri uporabi tehnike sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti obveznosti, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo (npr. obveznost razgradnje), mora podjetje med drugim oceniti prihodnje denarne odtoke, ki bi jih udeleženci na trgu pričakovali ob izpolnjevanju obveze. Ti prihodnji denarni odtoki morajo vključevati pričakovanja udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze. Takšno nadomestilo vključuje donos, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za:

(a)	prevzem dejavnosti (tj. vrednost izpolnjevanja obveze; npr. z uporabo virov, ki bi se lahko uporabili za druge dejavnosti) in

(b)	prevzem tveganja, povezanega z obvezo (tj. premija za tveganje, ki izraža tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov; glej B33. člen).

B32

Nefinančna obveznost na primer ne vsebuje pogodbene mere donosa, pri čemer za to obveznost ni pomembnega tržnega donosa. V nekaterih primerih sestavin donosa, ki bi ga zahtevali udeleženci na trgu, med seboj ne bo mogoče ločiti (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi vnaprej določenega zneska). V drugih primerih mora podjetje navedene sestavine oceniti ločeno (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi stroškov in dodatkov, ker v tem primeru izvajalec ne bi nosil tveganja prihodnjih sprememb stroškov).

B33

Podjetje lahko premijo za tveganje vključi v merjenje poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo, na enega od naslednjih načinov:

(a)	s prilagoditvijo denarnih tokov (tj. kot povečanje zneska denarnih odtokov) ali

(b)	s prilagoditvijo mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov na njihove sedanje vrednosti (tj. kot znižanje diskontne mere).

Podjetje mora preprečiti dvojno štetje ali izpuščanje prilagoditev zaradi tveganja. Če so na primer ocenjeni denarni tokovi povečani, da se upošteva nadomestilo za prevzem tveganja, povezanega z obvezo, se diskontna mera ne sme prilagoditi, da bi se upoštevalo to tveganje.

VLOŽKI ZA TEHNIKE OCENJEVANJA VREDNOSTI (67.–71. ČLEN)

B34

Primeri trgov, na katerih je mogoče opazovati vložke za nekatera sredstva in obveznosti (npr. finančne instrumente), so:

(a)	borzni trgi. Na borznem trgu so končne cene vedno na voljo in na splošno ustrezajo pošteni vrednosti. Primer takšnega trga je Londonska borza.

(b)

trgi trgovcev (dealerjev). Na trgu trgovcev so trgovci pripravljeni za trgovanje (kupovanje ali prodajo za svoj račun), s čimer zagotavljajo likvidnost z uporabo svojega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. Običajno so ponudene nakupne cene in ponudbene cene (ki predstavljajo ceno, po kateri je trgovec pripravljen kupiti, in ceno, po kateri je trgovec pripravljen prodati) bolj dostopne kot končne cene. Zunajborzni trgi („over the counter“) (za katere so cene javno objavljene) so trgi trgovcev. Trgi trgovcev obstajajo tudi za nekatera druga sredstva in obveznosti, vključno z nekaterimi finančnimi instrumenti, blagom in fizičnimi sredstvi (npr. rabljeno opremo).

(c)

posredniški trgi. Na posredniškem trgu borzni posredniki poskušajo sklepati posle med kupci in prodajalci, vendar niso pripravljeni trgovati za svoj račun. To pomeni, da borzni posredniki ne uporabljajo svojega lastnega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. Borzni posrednik pozna cene, po katerih kupujejo in prodajajo zadevne stranke, vendar posamezne stranke običajno ne poznajo cenovnih zahtev druge stranke. Včasih so na voljo cene končanih transakcij. Posredniški trgi vključujejo elektronska komunikacijska omrežja, v katerih se usklajujejo naročila za nakup in prodajo, ter trge poslovnih in stanovanjskih nepremičnin.

(d)	trgi brez posrednikov (principal-to-principal). Na trgu brez posrednikov pogajanje o transakcijah, in sicer pri začetni in nadaljnji prodaji, poteka neodvisno brez posrednika. O teh transakcijah je javno dostopnih malo informacij.

HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI (72.–90. ČLEN)

Vložki Ravni 2 (81.–85. člen)

B35

Primeri vložkov Ravni 2 za določena sredstva in obveznosti vključujejo naslednje:

(a)	zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi obrestne mere zamenjave LIBOR (London Interbank Offered Rate). Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave LIBOR, če je to mero mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave;

(b)

zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti. Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti, ki jo je mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave. To se lahko zgodi, če je čas trajanja zamenjave 10 let in je mero mogoče 9 let opazovati v običajno določenih intervalih, pri čemer nobena razumna ekstrapolacija krivulje donosa za 10. leto ne sme biti pomembna za celotno merjenje poštene vrednosti zamenjave;

(c)

zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi prednostne mere določene banke. Vložek Ravni 2 je prednostna mera banke, dobljena z ekstrapolacijo, če so ekstrapolirane vrednosti potrjene s pomembnimi tržnimi podatki, na primer s korelacijo z obrestno mero, ki jo je mogoče opazovati v praktično celotnem času trajanja zamenjave;

(d)

triletno opcijo za delnice, s katerimi se trguje na borzi. Vložek Ravni 2 je implicitna nestanovitnost za delnice, dobljena z ekstrapolacijo za 3. leto, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)	cene za enoletne in dveletne opcije za delnice je mogoče opazovati;

(ii)	ekstrapolirana implicitna nestanovitnost triletne opcije je potrjena s pomembnimi tržnimi podatki za praktično celoten čas trajanja opcije.

V tem primeru bi se lahko implicitna nestanovitnost dobila z ekstrapoliranjem iz implicitne nestanovitnosti enoletnih in dveletnih opcij za delnice ter potrdila z implicitno nestanovitnostjo za triletne opcije za primerljive delnice podjetja, če bi bila vzpostavljena korelacija z enoletno in dvoletno implicitno nestanovitnostjo;

(e)	licenčni dogovor. Pri licenčnem dogovoru, ki je bil prevzet v poslovni združitvi in ga je prevzeto podjetje (stranka licenčnega dogovora) nedavno sklenilo z nepovezano stranko, bi bil vložek Ravni 2 mera licenčnine v pogodbi z nepovezano stranko na začetku dogovora;

(f)

zaloga dokončanih proizvodov na maloprodajnem mestu. Pri zalogi dokončanih proizvodov, ki se prevzame v poslovni združitvi, bi bil vložek Ravni 2 cena za kupce na maloprodajnem trgu ali cena za prodajalce na trgu na debelo, prilagojena za razlike med stanjem in lokacijo postavke v zalogi ter primerljivih (tj. podobnih) postavk v zalogi, tako da merjenje poštene vrednosti izraža ceno, ki bi se prejela v transakciji za prodajo zaloge drugemu prodajalcu, ki bi zaključil potrebno prizadevanje za prodajo. Načeloma bo merjenje poštene vrednosti enako, ne glede na to, ali so prilagoditve izvedene pri maloprodajni ceni (navzdol) ali veleprodajni ceni (navzgor). Na splošno je treba za merjenje poštene vrednosti uporabiti ceno, pri kateri je potrebnih najmanj subjektivnih prilagoditev.

(g)	zgradba v lasti in uporabi. Vložek Ravni 2 bi bila cena za kvadratni meter zgradbe (večkratnik ocenjevanja vrednosti), ki izhaja iz pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) zgradbe na podobnih lokacijah;

(h)

denar ustvarjajoča enota. Vložek Ravni 2 bi bil večkratnik ocenjevanja vrednosti (npr. večkratnik čistih dobičkov ali prihodkov ali podobno merilo uspešnosti), dobljen na podlagi pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) posle, ob upoštevanju operativnih, tržnih, finančnih in nefinančnih dejavnikov.

Vložki Ravni 3 (86.–90. člen)

B36

Primeri vložkov Ravni 3 za določena sredstva in obveznosti so:

(a)

dolgoročno datirane valutne zamenjave. Vložek Ravni 3 bi bila obrestna mera v določeni valuti, ki je ni mogoče opazovati in tudi ne potrditi s pomembnimi tržnimi podatki v običajno določenih intervalih ali drugače v praktično celotnem trajanju valutne zamenjave. Obrestne mere v valutni zamenjavi so mere zamenjave, izračunane na podlagi krivulj donosa zadevnih držav;

(b)

triletna opcija za delnice, s katerimi se trguje na borzi. Vložek Ravni 3 bi bila pretekla nestanovitnost, tj. nestanovitnost za delnice, dobljena na podlagi preteklih cen delnic. Pretekla nestanovitnost običajno ne predstavlja trenutnih pričakovanj udeležencev na trgu glede prihodnje nestanovitnosti, čeprav je to edina informacija, ki je na voljo glede določanja cene opcije;

(c)	zamenjava obrestnih mer. Vložek Ravni 3 bi bila prilagoditev srednji splošni (nezavezujoči) tržni ceni za zamenjavo, določena na podlagi podatkov, ki jih ni mogoče neposredno opazovati in tudi ne drugače potrditi s pomembnimi tržnimi podatki;

(d)

obveznost razgradnje, prevzeta v poslovni združitvi. Vložek Ravni 3 bi bila trenutna ocena na podlagi lastnih podatkov podjetja o prihodnjih denarnih odtokih, ki jih je treba plačati za izpolnitev obveze (vključno s pričakovanji udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze za razgradnjo sredstva), če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke. Ta vložek Ravni 3 bi se uporabil pri tehniki sedanje vrednosti skupaj z drugimi vložki, npr. trenutno obrestno mero brez tveganja ali kreditu prilagojeno mero brez tveganja, če je vpliv bonitete podjetja na pošteno vrednost obveznosti izražen v diskontni meri in ne v oceni prihodnjih denarnih odtokov;

(e)	denar ustvarjajoča enota. Vložek Ravni 3 bi bila finančna napoved (npr. denarnih tokov ali poslovnega izida), oblikovana na podlagi lastnih podatkov podjetja, če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke.

MERJENJE POŠTENE VREDNOSTI V PRIMERU ZNATNEGA ZMANJŠANJA OBSEGA ALI RAVNI DEJAVNOSTI ZA SREDSTVO ALI OBVEZNOST

B37

Na pošteno vrednost sredstva ali obveznosti lahko vpliva znatno zmanjšanje obsega ali ravni dejavnosti za to sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti). Da se na podlagi razpoložljivih dokazil določi, ali se je znatno zmanjšal obseg ali raven dejavnosti za sredstvo ali obveznost, mora podjetje oceniti pomembnost in ustreznost dejavnikov, kot so:

(a)	majhno število nedavnih transakcij;

(b)	neupoštevanje trenutnih informacij pri navedbah cen;

(c)	bistvene razlike med navedbami cen v posameznih obdobjih ali med ustvarjalci trgov (npr. nekaterimi posredniškimi trgi);

(d)	očitna nepovezanost kazalnikov, ki so bili prej zelo povezani s poštenimi vrednostmi sredstva ali obveznosti, z nedavnimi pokazatelji poštene vrednosti za to sredstvo ali obveznost;

(e)

znatno povečanje premij za tveganje zaradi implicitne likvidnosti, donosov ali kazalnikov uspešnosti (kot so stopnje kršitev ali resnost izgub) za opazovane transakcije ali kotirane cene, če se primerjajo z oceno podjetja glede pričakovanih denarnih tokov, ob upoštevanju vseh razpoložljivih tržnih podatkov o kreditnem tveganju in drugem tveganju za neuspešnost za sredstvo ali obveznost;

(f)	velik cenovni razpon med najnižjo in najvišjo ponujeno ceno oziroma znatno povečanje tega razpona;

(g)	veliko zmanjšanje dejavnosti trga za nove izdaje (tj. primarnega trga) za sredstvo ali obveznost ali podobna sredstva ali obveznosti ali odsotnost tega trga;

(h)	malo javno dostopnih informacij (npr. za transakcije, ki se izvajajo na trgu brez posrednikov).

B38

Če podjetje ugotovi, da se je znatno zmanjšal obseg ali raven dejavnosti za sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti), je potrebna dodatna analiza transakcij ali kotiranih cen. Samo zmanjšanje obsega ali ravni dejavnosti ne pomeni nujno, da transakcijska cena ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti ali da transakcija na tem trgu ni redna. Če pa podjetje ugotovi, da transakcijska ali kotirana cena ne predstavlja poštene vrednosti (npr. morda obstajajo transakcije, ki niso redne), je potrebna prilagoditev transakcijam ali kotiranim cenam, če podjetje te cene uporablja kot podlago za merjenje poštene vrednosti, pri čemer je lahko ta prilagoditev pomembna za celotno merjenje poštene vrednosti. Prilagoditve so lahko potrebne tudi v drugih okoliščinah (npr. če je treba ceno za podobno sredstvo znatno prilagoditi, da je primerljiva s sredstvom, ki se meri, ali kadar je cena zastarela).

B39

V tem MSRP metodologija za izvedbo znatnih prilagoditev transakcij ali kotiranih cen ni določena. V zvezi z uporabo tehnik ocenjevanja vrednosti pri merjenju poštene vrednosti glej 61.–66. in B5.–B11. člen. Podjetje mora ne glede na uporabljeno tehniko ocenjevanja vrednosti vključiti ustrezne prilagoditve zaradi tveganja, vključno s premijo za tveganje, ki izraža znesek, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali kot nadomestilo za negotovost, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti (glej B17. člen). V nasprotnem primeru z merjenjem ni natančno prikazana poštena vrednost. V nekaterih primerih je lahko določanje primerne prilagoditve zaradi tveganja težavno. Vendar stopnja težavnosti še ni zadostna podlaga za izključitev prilagoditve zaradi tveganja. Prilagoditev zaradi tveganja mora izražati redno transakcijo med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

B40

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je morda primerno spremeniti tehniko ocenjevanja vrednosti ali uporabiti več tehnik ocenjevanja vrednosti (npr. uporaba tržnega načina in tehnike sedanje vrednosti). Pri tehtanju pokazateljev poštene vrednosti, dobljene z uporabo več tehnik ocenjevanja vrednosti, mora podjetje preučiti razumnost razpona merjenj poštene vrednosti. Cilj je določiti točko znotraj razpona, ki najbolj ustreza pošteni vrednosti pod trenutnimi tržnimi pogoji. Širok razpon merjenj poštene vrednosti lahko pomeni, da je potrebna dodatna analiza.

B41

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je cilj merjenja poštene vrednosti še vedno isti. Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji (torej ne prisilni likvidaciji ali prisilni prodaji) med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

B42

Ocena cene, po kateri bi bili udeleženci na trgu pripravljeni skleniti transakcijo na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost, je odvisna od dejstev in okoliščin na datum merjenja, pri čemer je treba izvesti presojo. Namen podjetja, da ima v lasti sredstvo ali da poravna ali drugače izpolni obveznost, ni pomemben pri merjenju poštene vrednosti, ker gre pri pošteni vrednosti za merjenje glede na trg in ne za merjenje, značilno za podjetje.

Prepoznavanje transakcij, ki niso redne

B43

Ugotavljanje, ali je transakcija redna (ali ne), je težje v primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti). V takšnih okoliščinah se ne sme sklepati, da nobena od transakcij na tem trgu ni redna (tj. prisilna likvidacija ali prisilna prodaja). Okoliščine, ki lahko pomenijo, da transakcija ni redna, vključujejo naslednje:

(a)	nezadostno izpostavljenost trgu v obdobju pred datumom merjenja, da bi se omogočile dejavnosti trženja, ki so običajne in se uporabljajo za transakcije, ki vključujejo takšna sredstva ali obveznosti pod trenutnimi tržnimi pogoji;

(b)	obstoj obdobja trženja, ki je običajno in se uporablja, vendar je prodajalec sredstvo ali obveznost prodal le enemu udeležencu na trgu;

(c)	stečaj ali skorajšnji stečaj prodajalca (tj. prisilna prodaja prodajalca);

(d)	nujno prodajo s strani prodajalca, da se izpolnijo regulativne ali pravne zahteve (tj. prodajalec je bil prisiljen);

(e)	odstopanje transakcijske cene od cen pri drugih nedavnih transakcijah za enako ali podobno sredstvo ali obveznost.

Podjetje mora oceniti okoliščine, da ugotovi, ali je glede na razpoložljiva dokazila transakcija redna.

B44

Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti ali ocenjevanju tržnih premij za tveganje upoštevati vse naslednje dejavnike:

(a)	če iz dokazil izhaja, da transakcija ni redna, mora podjetje to transakcijsko ceno obravnavati kot manj pomembno ali nepomembno (v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti);

(b)

če iz dokazil izhaja, da je transakcija redna, mora podjetje to transakcijsko ceno upoštevati; kako pomembna je transakcijska cena v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti, je odvisno od dejstev in okoliščin, kot so:

(i)	obseg transakcije;

(ii)	primerljivost transakcije s sredstvom ali obveznostjo, ki se meri;

(iii)

bližina transakcije datumu merjenja;

(c)

če podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna, mora upoštevati transakcijsko ceno. Vendar ta transakcijska cena ne sme predstavljati poštene vrednosti (tj. transakcijska cena ni nujno edina ali glavna podlaga za merjenje poštene vrednosti ali ocenjevanje tržnih premij za tveganje). Kadar podjetje nima dovolj informacij za ugotavljanje, ali so posamezne transakcije redne, mora te transakcije obravnavati kot manj pomembne v primerjavi z drugimi transakcijami, za katere je znano, da so redne.

Čeprav podjetju ni treba vložiti obsežnega napora, da bi ugotovilo, ali je transakcija redna, mora upoštevati informacije, ki so razumno na voljo. Če je podjetje stranka pri transakciji, se predpostavlja, da ima dovolj informacij za ugotavljanje, ali je transakcija redna.

Uporaba kotiranih cen, ki jih zagotovijo tretje osebe

B45	Ta MSRP ne izključuje uporabe kotiranih cen, ki jih zagotovijo tretje osebe, kot so službe za cene ali borzni posredniki, če je podjetje ugotovilo, da so kotirane cene, ki so jih zagotovile te osebe, oblikovane v skladu s tem MSRP.

B46

V primeru znatnega zmanjšanja obsega ali ravni dejavnosti za sredstvo ali obveznost mora podjetje oceniti, ali so kotirane cene, ki so jih zagotovile tretje osebe, oblikovane na podlagi trenutnih informacij, ki izražajo redne transakcije, ali tehnike vrednotenja, ki izraža predpostavke udeležencev na trgu (vključno s predpostavkami o tveganju). Pri tehtanju kotirane cene kot vložka pri merjenju poštene vrednosti, mora podjetje kot manj pomembne (v primerjavi z drugimi pokazatelji poštene vrednosti, ki izražajo rezultate transakcij) obravnavati kotirane cene, ki ne izražajo rezultata transakcij.

B47	Poleg tega je treba pri tehtanju razpoložljivih dokazil upoštevati naravo kotirane cene (npr. ali je kotirana cena okvirna cena ali zavezujoča ponudba), pri čemer je treba kot pomembnejše obravnavati kotirane cene, ki jih zagotovijo tretje osebe in predstavljajo zavezujoče ponudbe.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

C1	Podjetje mora uporabiti ta MSRP za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta MSRP pred tem datumom, mora to razkriti.

C2	Ta MSRP je treba uporabljati za naprej od začetka letnega obračunskega obdobja, v katerem se prvič začne uporabljati.

C3	Zahtev po razkritju iz tega MSRP ni treba uporabiti pri primerjalnih informacijah, zagotovljenih za obdobja pred prvo uporabo tega MSRP.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 13 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 13 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

SPREMEMBA OPREDELITEV

V MSRP 1, 3–5 in 9 (izdanih oktobra 2010) se opredelitev poštene vrednosti nadomesti z naslednjo opredelitvijo:

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13.)

V MRS 2, 16, 18–21, 32 in 40 se opredelitev poštene vrednosti nadomesti z naslednjo opredelitvijo:

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D2	Izbriše se 19. člen.

Doda se 39.J člen:

39J	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil izbrisan 19. člen, spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A ter spremenjena D15. in D20. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

Spremenita se D15. in D20. člen:

D15

Če podjetje, ki prvič uporabi MSRP, izmeri takšno naložbo po nabavni vrednosti v skladu z MRS 27, jo mora izmeriti po eni od naslednjih vrednosti v ločenem začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP:

…

(b)

predpostavljena vrednost. Predpostavljena vrednost takšne naložbe mora biti njena:

(i)	poštena vrednost na datum prehoda podjetja na MSRP v ločenih računovodskih izkazih ali …

D20	Ne glede na zahteve 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve AG76.(a) člena MRS 39 na enega od naslednjih načinov: …

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 6.A člen:

6A	V tem MSRP se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Zato mora podjetje pri uporabi MSRP 2 izmeriti pošteno vrednost v skladu s tem MSRP in ne v skladu z MSRP 13.

MSRP 3 Poslovne združitve

Spremenijo se 20., 29., 33. in 47. člen:

20	24.–31. člen določajo vrste prepoznavnih sredstev in obveznosti, ki vključujejo postavke, za katere ta MSRP določa omejene izjeme od načela merjenja.

Prevzemnik mora meriti vrednost ponovno pridobljene pravice, pripoznane kot neopredmeteno sredstvo na podlagi preostalih pogodbenih pogojev povezane pogodbe, ne glede na to, ali bi udeleženci na trgu razmišljali o možnih pogodbenih obnovah pri merjenju njene poštene vrednosti. Napotki za uporabo so v B35. in B36. členu.

… Pri določanju dobrega imena v poslovni združitvi, pri kateri ni prenesenih nadomestil, mora prevzemnik namesto poštene vrednosti prenesenih nadomestil na datum prevzema (glej 32.(a)(i) člen) uporabiti pošteno vrednost prevzemnikovih deležev v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema. …

47	… Na primer, če se ni vmes zgodilo kaj, kar vpliva na pošteno vrednost sredstva, prodaja tega sredstva tretji osebi kmalu po datumu prevzema za znesek, ki se zelo razlikuje od njegove začasne poštene vrednosti, izmerjene na ta datum, verjetno pomeni napako v začasnem znesku.

Doda se 64.F člen:

64F	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 20., 29., 33., 47. člen, opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A ter B22., B40., B43.–B46., B49. in B64. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

V Prilogi B se spremenijo B22. in B40., B43.–B46., B49. in B64. člen:

B22

Ker konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo nadaljevanje računovodskih izkazov pravnega odvisnega podjetja, razen njegove kapitalske strukture, konsolidirani računovodski izkazi izražajo:

…

(d)

znesek, pripoznan kot izdani deleži v lastniškem kapitalu v teh konsolidiranih računovodskih izkazih, ugotovljen tako, da se izdanemu deležu v lastniškem kapitalu pravno odvisnega podjetja (obračunskega prevzemnika), uveljavljajočemu se neposredno pred poslovno združitvijo, prišteje poštena vrednost pravnega obvladujočega podjetja (obračunsko prevzetega podjetja). Vendar …

…

B40

Sodila opredeljivosti določajo, ali se neopredmeteno sredstvo pripozna ločeno od dobrega imena. Vendar sodila ne dajejo napotkov za merjenje poštene vrednosti neopredmetenega sredstva, niti ne omejujejo predpostavk, uporabljenih pri merjenju poštene vrednosti neopredmetenega sredstva. Na primer, prevzemnik bi pri merjenju poštene vrednosti upošteval predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene neopredmetenega sredstva, kot so pričakovanja podaljšanj pogodb v prihodnje. …

B43

Prevzemnik morda z namenom, da bi zaščitil svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava uporabljati pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabljati v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo razvoja in raziskav, ki ga prevzemnik namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. Kljub temu mora prevzemnik izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predpostavlja njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu v skladu z ustrezno predpostavko za ocenjevanje vrednosti na začetku in pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, za namen naknadnega preizkusa oslabitve.

B44

Ta MSRP prevzemniku dovoljuje meriti neobvladujoči delež v prevzetem podjetju po njegovi pošteni vrednosti na datum prevzema. Včasih lahko prevzemnik meri pošteno vrednost neobvladujočega deleža na datum prevzema na podlagi kotirane cene na delujočem trgu za lastniške vrednostne papirje (tj. papirji, ki jih nima prevzemnik). V drugih primerih pa kotirana cena na delujočem trgu za lastniške vrednostne papirje ni na voljo. V teh primerih prevzemnik meri pošteno vrednost neobvladujočega deleža z drugimi tehnikami ocenjevanja vrednosti.

B45

Poštene vrednosti prevzemnikovega deleža v prevzetem podjetju in neobvladujoči delež na podlagi delnice se lahko razlikujejo. Najverjetnejša glavna razlika je vključitev kontrolne premije v pošteno vrednost prevzemnikovega deleža v prevzetem podjetju na delnico ali obratno, vključitev popusta, ker ni obvladovanja (imenuje se tudi popust neobvladujočega deleža), v pošteno vrednost neobvladujočega deleža na delnico, če bi udeleženci na trgu upoštevali takšno premijo ali popust pri določanju cene neobvladujočega deleža.

B46

Za merjenje dobrega imena ali dobička pri izpogajanem nakupu mora prevzemnik v poslovni združitvi, izvedeni brez prenosa nadomestila, pošteno vrednost svojega deleža v prevzetem podjetju na datum prevzema nadomestiti s pošteno vrednostjo prenesenega nadomestila na datum prevzema (glej 32.–34. člen).

B49

Merjenje poštene vrednosti vzajemnega podjetja mora vključevati predpostavke, ki bi jih imeli udeleženci na trgu o prihodnjih koristih za člane ter vse druge ustrezne predpostavke, ki bi jih imeli udeleženci na trgu o vzajemnem podjetju. Tehnika sedanje vrednosti se lahko na primer uporabi za merjenje poštene vrednosti vzajemnega podjetja. Denarni tokovi, ki se uporabljajo kot vložki za model, morajo temeljiti na pričakovanih denarnih tokovih vzajemnega podjetja, za katere je verjetno, da izražajo popuste za članske ugodnosti, kot so znižane cene za blago in storitve.

B64

Za doseganje cilja iz 59. člena mora prevzemnik razkriti naslednje informacije za vsako poslovno združitev, ki se zgodi v poročevalnem obdobju:

…

(f)

pošteno vrednost celotnega prenesenega nadomestila na datum prevzema in pošteno vrednost vseh pomembnejših vrst nadomestila na datum prevzema, kot so:

…

(iv)	deleži v lastniškem kapitalu prevzemnika, vključno s številom izdanih ali izdajljivih instrumentov ali deležev ter načinom merjenja poštene vrednosti teh instrumentov ali deležev;

…

(o)

za vsako poslovno združitev, v kateri ima prevzemnik manj kot 100-odstotni delež v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema:

…

(ii)	za vsak neobvladujoči delež v prevzetem podjetju, merjen po pošteni vrednosti, tehniko(-e) ocenjevanja vrednosti in pomembne vložke, uporabljene pri merjenju te vrednosti.

…

MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Doda se 41.E člen:

41E	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

D10

Doda se 44.H člen:

44H	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D11	[Ne velja za zahteve.]

D12

Spremeni se 3. člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)	… v takih primerih morajo podjetja uporabiti zahteve tega MSRP, za obresti, merjene po pošteni vrednosti, pa zahteve iz MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. …

…

D13	Izbriše se 27.–27.B člen.

D14

Spremeni se 28. člen:

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej AG76. člen MRS 39). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:

(a)

svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej AG76.(b) člen MRS 39)

…

(c)	zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

D15

Spremeni se 29. člen:

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

…

(b)

za naložbe v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ali za izvedene finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali

…

D16

Doda se 44.P člen:

44P	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3., 28., 29., B4. in B26. člen ter Priloga A in izbrisan 27.–27.B člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D17

V Prilogi A se spremeni opredelitev tveganja spremembe drugih cen:

tveganje spremembe drugih cen

Tveganje, da bo poštena vrednost ali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih cen (brez sprememb, povezanih s tveganjem obrestne mere ali valutnim tveganjem), ne glede na to, ali so te spremembe posledica dejavnikov, ki so značilni za posamezni finančni instrument ali njegovega izdajatelja, ali dejavnikov, ki vplivajo na vse podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D18

Spremeni se 5.1.1. člen:

5.1.1

Podjetje mora pri začetnem pripoznanju izmeriti finančno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti in če gre za finančno sredstvo, ki ni navedeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prišteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz nakupa finančnega sredstva.

D19

Doda se 5.1.1.A člen:

5.1.1A

Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti B5.1. člen in AG76. člen MRS 39.

D20

Spremenijo se 5.2.1., 5.3.2., 8.2.5. in 8.2.11. člen:

5.2.1

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti finančno sredstvo v skladu s 4.1.–4.5. členom po pošteni vrednosti ali odplačni vrednosti.

5.3.2

Če podjetje v skladu s 4.9. členom prerazvrsti finančno sredstvo tako, da se izmeri po pošteni vrednosti, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.

8.2.5

Če podjetje izmeri mešano pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s 4.4. ali 4.5. členom, vendar poštena vrednost mešane pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalnih obdobjih, je poštena vrednost mešane pogodbe v primerljivih poročevalnih obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedena gostiteljska pogodba in vgrajeni izvedeni finančni instrument) ob koncu posameznega primerljivega poročevalnega obdobja.

8.2.11

Če je podjetje predhodno obračunalo naložbo v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izveden finančni instrument, povezan z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo), po ceni v skladu z MRS 39, zadevni instrument izmeri po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

D21

Doda se 8.1.3 člen:

8.1.3

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 5.1.1., 5.2.1., 5.3.2., 8.2.5., 8.2.11., B5.1., B5.4., B5.5., B5.7., C8., C20., C22., C27. in C28. člen ter dodan 5.1.1.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D22	Spremeni se uvodno besedilo v Prilogi A: Naslednji izrazi so opredeljeni v 11. členu MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, 9. členu MRS 39 ali Prilogi A k MSRP 13 ter se v tem MSRP uporabljajo v smislu iz MRS 32, MRS 39 ali MSRP 13: …

D23

V Prilogi B se spremenijo B5.1. člen, naslov nad B5.5. členom ter B5.5. in B5.7. člen:

B5.1

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih nadomestil, glej tudi MSRP 13 in AG76. člen MRS 39). Vendar če je del danega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

Naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh naložbah

B5.5	… To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj novejših podatkov za merjenje poštene vrednosti ali če so na voljo zelo različne mogoče meritve poštene vrednosti in stroški pomenijo najboljšo oceno poštene vrednosti v tem razponu.

B5.7	… V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost.

D24

V C8. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 29. člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

…

(b)	za izvedene finančne instrumente, povezane z naložbami v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker drugače poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali

…

D25

V C20. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

D26

V C22. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 31 Deleži v skupnih podvigih:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katerih se izvajajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D27

V C27. členu se spremenijo spremenjeni 9., 13. in 88. člen MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje:

9	… Poudariti je treba, da MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti določa zahteve za merjenje poštene vrednosti finančne obveznosti z določitvijo ali na drug način ali finančne obveznosti, katere poštena vrednost je razkrita. …

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešane (sestavljene) pogodbe in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 12. člen, pri čemer se mešana (sestavljena) pogodba označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Razmerja varovanja pred tveganjem so primerna za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom, kadar in zgolj kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

…

(d)	Uspešnost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti.

…

D28

V C28. členu se spremenijo spremenjeni AG64., AG80., AG81. in AG96. člen MRS 39:

AG64

Poštena vrednost finančne obveznosti pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost prejetih nadomestil, glej tudi AG76. člen MSRP 13). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevni finančni obveznosti, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančne obveznosti.

AG80

Pošteno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1) (glej 47.(a) člen), je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšen instrument ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti.

AG81

Obstaja veliko situacij, v katerih spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1) (glej 47.(a) člen), verjetno ni pomembna. Običajno je mogoče izmeriti pošteno vrednost takšnih izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je podjetje pridobilo od zunanje stranke. Če pa je razpon meritev utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, podjetju ni treba meriti instrumenta po pošteni vrednosti.

AG96

Izvedenega finančnega instrumenta, povezanega z dostavo kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo, pri čemer ti kapitalski instrumenti nimajo kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), ter ki ni izkazan po pošteni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti (glej 47.(a) člen), ni mogoče označiti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D29	[Ne velja za zahteve.]

D30

Spremenijo se 3.2.14., 4.3.7. in 5.1.1. člen:

3.2.14

Kadar podjetje razporedi prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del z odpravljenim pripoznanjem, je treba izmeriti pošteno vrednost dela, ki se še naprej pripoznava. Kadar ima podjetje že iz preteklosti izkušnje s prodajo delov, podobnih delu, ki se še naprej pripoznava, ali če obstajajo druge tržne transakcije za takšne dele, dajejo zadnje cene dejanskih transakcij najboljšo oceno poštene vrednosti. …

4.3.7

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešane pogodbe in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 4.3.6. člen, pri čemer se mešana pogodba označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

5.1.1

Podjetje mora pri začetnem pripoznanju izmeriti finančno sredstvo ali finančno obveznost po pošteni vrednosti in če gre za finančno sredstvo ali finančno obveznost, ki ni navedena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, prišteti tudi transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz nakupa ali izdaje finančnega instrumenta ali finančne obveznosti.

D31

Doda se 5.1.1.A člen:

5.1.1A

Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti B5.1.2.A člen.

D32

Spremeni se 5.2.1. člen:

5.2.1

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti finančno sredstvo v skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom po pošteni vrednosti ali odplačni vrednosti (glej 9. člen in AG5.–AG8. člen MRS 39).

D33	Izbrišejo se naslov nad 5.4.1. členom in 5.4.1.–5.4.3. člen.

D34

Spremenijo se 5.6.2., 7.2.5., 7.2.11. in 7.2.12. člen:

5.6.2

Če podjetje v skladu s 4.4.1. členom prerazvrsti finančno sredstvo tako, da se izmeri po pošteni vrednosti, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.

7.2.5

Če podjetje izmeri mešano pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s 4.1.4. ali 4.1.5. členom, vendar poštena vrednost mešane pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalnih obdobjih, je poštena vrednost mešane pogodbe v primerljivih poročevalnih obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedena gostiteljska pogodba in vgrajeni izvedeni finančni instrument) ob koncu posameznega primerljivega poročevalnega obdobja.

7.2.11

Če je podjetje predhodno obračunalo naložbo v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izvedeno sredstvo, povezano z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo), po ceni v skladu z MRS 39, mora zadevni instrument izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

7.2.12

Če je podjetje predhodno obračunalo izvedeno obveznost, povezano z dostavo kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo, pri čemer ta instrument nima kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), po ceni v skladu z MRS 39, mora zadevno izvedeno obveznost izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetne uporabe. …

D35

Doda se 7.1.3. člen:

7.1.3

Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3.2.14., 4.3.7., 5.1.1., 5.2.1., 5.4.1., 5.6.2., 7.2.5., 7.2.11., 7.2.12. člen, opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A, B3.2.11., B3.2.17., B5.1.1., B5.2.2., B5.4.8., B5.4.14., B5.4.16., B5.7.20., C3., C11., C26., C28., C30., C49. in C53. člen, izbrisan 5.4.2., B5.4.1.–B5.4.13. člen ter dodan 5.1.1.A, B5.1.2.A in B5.2.2.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D36

V Prilogi B se spremenijo B3.2.11., B3.2.17., B5.1.1. in B5.2.2. člen:

B3.2.11

Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava, in dela, za katerega je odpravljeno pripoznavanje za namene 3.2.13. člena, uporablja podjetje poleg 3.2.14. člena zahteve za merjenje poštene vrednosti iz MSRP 13.

B3.2.17

Ta člen ponazarja uporabo načina nadaljnje udeležbe, kadar je nadaljnja udeležba podjetja del finančnega sredstva.

Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predplačljivih posojil … Poštena vrednost posojil na dan transakcije je 10 100 DE, poštena vrednost presežnega razpona obresti 0,5 % pa je 40 DE.

…

Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov. Ob predpostavki, da ločene poštene vrednosti 90-odstotnega prenesenega dela in 10-odstotnega zadržanega dela na dan prenosa niso na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko vrednost sredstva v skladu s 3.2.14. členom na naslednji način:

	Poštena vrednost	Odstotek	Razporejena knjigovodska vrednost
Preneseni del	9 090	90 %	9 000
Zadržani del	1 010	10 %	1 000
Skupaj	10 100		10 000

…

B5.1.1

Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega nadomestila, glej tudi B5.1.2.A. člen MSRP 13). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

D37

Dodata se B5.1.2.A in B5.2.2.A člen:

B5.1.2A

Najboljši dokaz poštene vrednosti finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih ali prejetih nadomestil, glej tudi MSRP 13). Če podjetje ugotovi, da se poštena vrednost ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, kot je bilo navedeno v 5.1.1.A členu, mora obračunati ta instrument na zadevni datum na naslednji način:

(a)

ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 5.1.1. členom, če zadevno pošteno vrednost dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) ali če temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov. Podjetje mora pripoznati razliko med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno kot dobičkom ali izgubo;

(b)

v vseh drugih primerih ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 5.1.1. členom, prilagojenim za odložitev razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno. Po začetnem pripoznanju mora podjetje pripoznati to odloženo razliko kot dobiček ali izgubo le, če izhaja iz spremembe dejavnika (vključno s časom), ki bi ga udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

B5.2.2A

Naknadno merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter naknadno pripoznanje dobičkov in izgub iz B5.1.2.A člena mora biti skladno z zahtevami tega MSRP.

D38	Izbrišejo se B5.4.1.–B5.4.13. člen in z njimi povezani naslovi.

D39

Spremenijo se naslov nad B5.4.14. členom ter B5.4.14., B5.4.16. in B5.7.20. člen:

Naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh naložbah

B5.4.14

… To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj novejših podatkov za merjenje poštene vrednosti ali če so na voljo zelo različne mogoče meritve poštene vrednosti in stroški predstavljajo najboljšo oceno poštene vrednosti v tem razponu.

B5.4.16

… Morebitni takšni pomembni dejavniki, če obstajajo, lahko pomenijo, da strošek morda ne ustreza pošteni vrednosti. V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost.

B5.7.20

Tako kot pri vseh meritvah poštene vrednosti je treba pri metodi merjenja podjetja za določanje dela spremembe poštene vrednosti obveznosti, ki se nanaša na spremembe kreditnega tveganja, čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov.

D40

V C3. členu Priloge C se spremenita spremenjeni D15. in D20. člen MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja:

D15

…

(b)

predpostavljena vrednost. Predpostavljena vrednost takšne naložbe je njena:

(i)	poštena vrednost na datum prehoda podjetja na MSRP v ločenih računovodskih izkazih ali …

D20	Ne glede na zahteve 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve B5.1.2.A(b) člena MSRP 9 na enega od naslednjih načinov: …

D41

V C11. členu se spremeni spremenjeni 28. člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej B5.1.2.A člen MSRP 9). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:

(a)

svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo pri začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej B5.1.2.A(b) člen MSRP 9);

…

zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

D42

V C26. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

D43

V C28. členu se spremeni spremenjeni 1. člen MRS 31 Deleži v skupnih podvigih:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki se izmerijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D44

V C30. členu se spremeni spremenjeni 23. člen MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje:

23	… Tak primer je obveza podjetja po terminski pogodbi za nakup svojih lastnih kapitalskih instrumentov za denar. Finančna obveznost je pripoznana na začetku po sedanji vrednosti odkupnega zneska in je prerazvrščena iz lastniškega kapitala. …

D45

V C49. členu se spremeni spremenjeni A8. člen OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti:

Delnice članov, ki presegajo prepoved odkupa, so finančne obveznosti. Zadruga ob začetnem pripoznanju meri to finančno obveznost po pošteni vrednosti. Ker se lahko te delnice odkupijo na zahtevo, zadruga izmeri pošteno vrednost takšnih finančnih obveznosti v skladu s 47. členom MSRP 13, ki navaja: „Poštena vrednost finančne obveznosti pri možnosti vpogleda (npr. vloge na vpogled) ni manjša od zneska, plačljivega na poziv …“ Skladno s tem zadruga med finančne obveznosti razvrsti največji znesek, ki se plača na poziv v skladu z določbami o odkupu.

D46

V C53. členu se spremeni spremenjeni 7. člen OPMSRP 19 Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti:

Če poštene vrednosti izdanih kapitalskih instrumentov ni mogoče zanesljivo izmeriti, je treba kapitalske instrumente izmeriti tako, da izražajo pošteno vrednost poravnane finančne obveznosti. Pri merjenju poštene vrednosti poravnane finančne obveznosti, ki vključuje možnost vpogleda (npr. vlogo na vpogled), se 47. člen MSRP 13 ne uporablja.

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

D47

Spremenita se 128. in 133. člen:

128

Razkritja iz 125. člena niso potrebna za sredstva in obveznosti, za katera obstaja velika verjetnost, da se bodo njihove knjigovodske vrednosti v naslednjem poslovnem letu bistveno spremenile, če so na koncu poročevalnega obdobja izmerjene po pošteni vrednosti na podlagi kotirane cene na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost. Takšne poštene vrednosti bi se lahko v naslednjem poslovnem letu bistveno spremenile, vendar te spremembe ne bi izhajale iz predpostavk ali drugih virov negotovosti na koncu poročevalnega obdobja.

133

Drugi MSRP zahtevajo razkritje nekaterih predpostavk, ki bi se sicer zahtevale v skladu s 125. členom. MRS 37 na primer v določenih okoliščinah zahteva razkritje glavnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi poslovnimi dogodki, ki bodo vplivali na različne vrste rezervacij. IFRS 13 Merjenje poštene vrednosti zahteva razkritje pomembnih predpostavk (vključno s tehnikami ocenjevanja vrednosti in vložkov, ki jih uporabi podjetje pri merjenju poštenih vrednosti sredstev in obveznosti, izkazanih po pošteni vrednosti.

D48

Doda se 139.I člen:

139I	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, sta bila spremenjena 128. in 133. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 2 Zaloge

D49

Spremeni se 7. člen:

Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja. Poštena vrednost izraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo enake zaloge na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za zadevno zalogo med udeleženci na trgu na datum merjenja. Prva vrednost je značilna za podjetja, druga pa ne. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno ista kot poštena vrednost z odbitkom stroškov prodaje.

D50

Doda se 40.C člen:

40C	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 6. členu in spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

D51

Spremeni se 52. člen:

Torej je treba pri uporabi nove računovodske usmeritve za nazaj ali popravilu napake iz prejšnjega obdobja razločevati med informacijami, ki

(a)	potrjujejo okoliščine, ki so obstajale na dan ali dneve, ko naj bi prišlo do transakcije, drugega poslovnega dogodka ali stanja in

(b)	ki bi bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavano preteklo obdobje odobreni za objavo,

in ostalimi informacijami. Pri nekaterih vrstah ocen (npr. merjenje poštene vrednosti, pri katerem se uporabijo pomembni neopazovani vložki) teh informacij ni mogoče razločevati. Če uporaba ali sprememba za nazaj zahteva pripravo pomembne ocene, kjer pa razločevanje informacij ne bi bilo mogoče, je uporaba nove računovodske usmeritve ali popravilo napake iz preteklega obdobja za nazaj neizvedljivo.

D52

Doda se 54.C člen:

54C	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 52. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 10 Dogodki po poročevalnem obdobju

D53

Spremeni se 11. člen:

Primer nepopravljalnega dogodka po poročevalnem obdobju je zmanjšanje poštene vrednosti finančnih naložb med koncem poročevalnega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Zmanjšanje poštene vrednosti se praviloma ne nanaša na stanje finančne naložbe ob koncu poročevalnega obdobja, ampak izraža okoliščine, ki so se pojavile pozneje. …

D54

Doda se 23.A člen:

23A	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 11. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)

D55

Spremeni se 26. člen:

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti prejetega sredstva, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

D56	Izbrišeta se 32. in 33. člen.

D57

Spremenita se 35. in 77. člen:

Kadar se kako opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti, se vsaka akumulirana amortizacija na dan prevrednotenja bodisi:

(a)

prevrednoti sorazmerno s spremembo kosmate knjigovodske vrednosti sredstva, tako da je knjigovodska vrednost sredstva po prevrednotenju enaka prevrednotenemu znesku.

Ta metoda se pogosto uporablja, kadar se sredstvo prevrednoti z uporabo nekega indeksa za določitev njegove nadomestitvene vrednosti (glej MSRP 13).

…

Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo navede po prevrednotenih vrednostih, je treba poleg razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13, razkriti tudi:

…

(c)

(d)

…

D58

Doda se 81.F člen:

81F	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 6. členu, spremenjeni 26., 35. in 77. člen ter izbrisana 32. in 33. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 17 Najemi

D59

Doda se 6.A člen:

6A	V MRS 17 se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Zato mora podjetje pri uporabi MRS 17 izmeriti pošteno vrednost v skladu z MRS 17 in ne v skladu z MSRP 13.

MRS 18 Prihodki

D60

Doda se 42. člen:

42	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 7. členu. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 19 Zaslužki zaposlencev

D61	[Ne velja za zahteve.]

D62

Spremenita se 50. in 102. člen:

Obravnavanje programa z določenimi zaslužki v podjetju obsega naslednje stopnje:

…

(c)	merjenje poštene vrednosti vseh sredstev programa (glej 102.–104. člen);

…

102	Poštena vrednost vseh sredstev programa se pri določanju zneska, ki se pripozna v izkazu finančnega položaja v skladu s 54. členom, odšteje.

D63

Doda se 162. člen:

162	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 7. členu ter spremenjena 50. in 102. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

D64

Doda se 45. člen:

45	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 3. členu. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D65

Spremeni se 23. člen:

Ob koncu posameznega poročevalnega obdobja:

…

(c)	nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, morajo biti pretvorjene po menjalnih tečajih z dneva, ko je bila poštena vrednost izmerjena.

D66

Doda se 60.G člen:

60G	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 8. členu in spremenjen 23. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D67

Spremenita se 1. in 37. člen:

Ta standard se mora uporabljati za obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje spremembe poštene vrednosti takšne naložbe pripozna v poslovnem izidu v obdobju spremembe. Podjetje s takšno naložbo mora razkriti informacije iz 37.(f) člena.

Razkriti je treba:

(a)	pošteno vrednost finančnih naložb v pridružena podjetja, za katero so na voljo kotirane tržne cene;

…

D68

Doda se 41.G člen:

41G	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, sta bila spremenjena 1. in 37. člen. Podjetje mora uporabiti navedeni spremembi, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 31 Deleži v skupnih podvigih (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D69

Spremeni se 1. člen:

Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katere se izvajajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti:

(a)	organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)	vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Podjetje spremembe poštene vrednosti takšne naložbe pripozna v poslovnem izidu v obdobju spremembe. Podvižnik s takšnim deležem mora razkriti informacije iz 55. in 56. člena.

D70

Doda se 58.F člen:

58F	Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 1. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D71

Spremeni se 23. člen:

23	… Finančna obveznost je pripoznana na začetku po sedanji vrednosti odkupnega zneska in je prerazvrščena iz lastniškega kapitala. …

D72

Doda se 97.J člen:

97J	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 11. členu ter sta bila spremenjena 23. in AG31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D73

Spremeni se AG31. člen Napotkov za uporabo:

AG31

Običajna oblika sestavljenih finančnih instrumentov je dolžniški instrument z vgrajeno opcijo zamenjave, na primer obveznica, ki jo je mogoče zamenjati v redne delnice istega izdajatelja, in brez drugih vgrajenih izvedenih opcij. V skladu z 28. členom mora izdajatelj takega finančnega instrumenta v izkazu finančnega položaja izkazati posebej sestavino, ki se nanaša na obveznosti, in posebej sestavino, ki se nanaša na lastniški kapital, na naslednji način:

…

(b)	kapitalski instrument je vgrajena opcija zamenjave obveznosti za lastniški kapital izdajatelja instrumenta. Ta opcija ima vrednost ob začetnem pripoznanju, četudi je „brez denarja“ (out of the money).

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D74

Spremenita se 8. in 47.A člen:

Izrazi, opredeljeni v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, so v tem standardu uporabljeni v pomenu, ki je natančno določen v 11. členu MRS 32, razen če ni navedeno drugače. MRS 32 opredeljuje finančni instrument, finančno sredstvo, finančno obveznost in kapitalski instrument ter daje napotke za uporabo teh opredelitev. MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti opredeljuje pošteno vrednost in določa zahteve za uporabo te opredelitve.

47A

Za delniške opcije in druge dogovore za plačilo na podlagi delnic, za katere se uporablja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic, vključujeta cena izdaje iz 46. člena in izpolnitvena cena iz 47. člena pošteno vrednost (izmerjeno v skladu z MSRP 2) vsega blaga ali storitev, ki jih je treba podjetju dobaviti v prihodnosti v skladu z delniško opcijo ali drugim dogovorom za plačilo na podlagi delnic.

D75

Doda se 74.C člen:

74C	Z MSRP 13, ki je bil objavljen maja 2011, so bili spremenjeni 8., 47.A in A2. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D76

Spremeni se A2. člen Priloge A:

Izdaja rednih delnic ob času uveljavitve ali zamenjave potencialnih rednih delnic običajno ne povzroči nastanka premije. Razlog za to je dejstvo, da so potencialne redne delnice običajno izdane za pošteno vrednost, kar povzroči sorazmerno spremembo pri virih, ki jih ima podjetje na voljo. Pri izdaji delniških pravic pa je izpolnitvena cena pogosto nižja od poštene vrednosti delnic. … Teoretična poštena vrednost izvršitvenih pravic na delnico se izračuna tako, da se agregatna poštena vrednost delnic neposredno pred izvršitvijo pravic prišteje iztržku od izvršitve pravic, seštevek pa se deli s številom uveljavljajočih se delnic po izvršitvi pravic. Če je javno trgovanje s pravicami ločeno od delnic še pred izvršitvenim datumom, se poštena vrednost izmeri konec zadnjega dne trgovanja z delnicami skupaj s pripadajočimi pravicami.

MRS 34 Medletno računovodsko poročanje (kakor je bil spremenjen maja 2010)

D77	[Ne velja za zahteve.]

D78

Doda se 16.A(j) člen:

16A

Poleg razkritja pomembnih dogodkov in transakcij v skladu s 15.–15.C členom mora podjetje v pojasnila vmesnih računovodskih izkazov vključiti naslednje informacije, če te niso razkrite drugje v vmesnem računovodskem poročilu. Informacije je treba običajno sporočiti za poslovno leto do zadevnega datuma.

…

(j)	za finančne instrumente razkritja o pošteni vrednosti, ki se zahtevajo v skladu z 91.–93.(h), 94.–96., 98. in 99. členom MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti ter 25., 26. in 28.–30. členom MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja.

D79

Doda se 50. člen:

50	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil dodan 16.A(j) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D80

Spremeni se 5. člen:

Ta standard ne velja za finančna sredstva na področju MRS 39, naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti v skladu z MRS 40, ali biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo, izmerjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu z MRS 41. Vendar standard velja za sredstva, izkazana po prevrednoteni vrednosti (tj. pošteni vrednosti na datum prevrednotenja, zmanjšani za naknadno akumulirano amortizacijo in naknadne akumulirane izgube zaradi oslabitve sredstev), v skladu z drugimi MSRP, kot so modeli prevrednotenja v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva. Edina razlika med pošteno vrednostjo sredstva in pošteno vrednostjo sredstva, zmanjšano za stroške odtujitve, so neposredni dodatni stroški, pripisljivi odtujitvi sredstva.

(a)

(i)

Če so stroški odtujitve zanemarljivi, je nadomestljiva vrednost prevrednotenega sredstva nujno blizu njegove prevrednotene vrednosti ali večja od nje. V takšnem primeru je po uveljavitvi zahtev po prevrednotenju malo verjetno, da je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, pri čemer njegove nadomestljive vrednosti ni treba oceniti.

(ii)

(b)

(c)

Če stroški odtujitve niso zanemarljivi, je poštena vrednost prevrednotenega sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, nujno manjša od njegove poštene vrednosti. Zato je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, če je njegova vrednost pri uporabi manjša kot njegova prevrednotena vrednost. V takšnem primeru podjetje po uveljavitvi zahtev po prevrednotenju uporabi ta standard za ugotavljanje, ali je prevrednoteno sredstvo morda oslabljeno.

D81

Spremeni se 6. člen (zaradi spremembe opredelitve poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, se vsa sklicevanja na „pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje“, iz MRS 36 nadomestijo s „pošteno vrednostjo, zmanjšano za stroške odtujitve“):

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

D82

Spremenijo se 12., 20. in 22. člen:

Pri ocenjevanju, ali obstaja kakršen koli znak, da bi bilo lahko sredstvo oslabljeno, mora podjetje upoštevati najmanj naslednje znake:

Iz zunanjih virov informacij:

(a)	obstajajo pomembni znaki, da se je vrednost sredstva v zadevnem obdobju zaradi pretečenega časa ali običajne uporabe veliko bolj zmanjšala, kot se je pričakovalo.

…

Merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, je mogoče, četudi na delujočem trgu za enako sredstvo ni kotirane cene. Vendar merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, ne bo vedno mogoče, ker ni podlage za zanesljivo ocenitev cene, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. V tem primeru lahko podjetje šteje vrednost sredstva pri uporabi kot njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost se določi za posamezno sredstvo …, razen če:

…

(b)	je vrednost sredstva pri uporabi mogoče oceniti tako, da je blizu njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, pri čemer je mogoče to pošteno vrednost izmeriti.

D83	Izbrišejo se 25.–27. člen.

D84

Spremeni se 28. člen:

28	Stroški odtujitve, razen tistih, ki so bili pripoznani kot obveznosti, se odštejejo pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve. Primeri …

D85

Doda se 53.A člen:

53A

Poštena vrednost je drugačna od vrednosti pri uporabi. Poštena vrednost izraža predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva. Nasprotno pa vrednost pri uporabi izraža učinke dejavnikov, ki so lahko značilni za zadevno podjetje, ne nanašajo pa se na podjetja na splošno. Na primer, poštena vrednost ne izraža nobenega od naslednjih dejavnikov v takem obsegu, da ne bi bili na splošno na voljo udeležencem na trgu:

(a)	dodatne vrednosti, ki izhaja iz skupinjenja sredstev (kot je oblikovanje portfelja naložbenih nepremičnin na različnih lokacijah);

(b)	sinergij med sredstvom, ki se meri, in drugimi sredstvi;

(c)	pravnih pravic ali pravnih omejitev, ki so značilne le za obstoječega lastnika sredstva, ter

(d)	davčnih koristi ali davčnih bremen, značilnih za obstoječega lastnika sredstva.

D86

Spremenijo se 78., 105., 111., 130. in 134. člen:

Za določitev nadomestljive vrednosti denar ustvarjajoče enote je morda treba upoštevati nekatere pripoznane obveznosti. To se lahko zgodi, če bi se pri odtujitvi denar ustvarjajoče enote zahtevalo, da kupec prevzame obveznost. V takšnem primeru je poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve (ali ocenjeni denarni tok iz dokončne odtujitve) denar ustvarjajoče enote, seštevek cen za prodajo sredstev denar ustvarjajoče enote in obveznosti, zmanjšan za stroške odtujitve. Da bi bila primerjava med knjigovodsko vrednostjo denar ustvarjajoče enote in njeno nadomestljivo vrednostjo smiselna, je treba pri ugotavljanju njene vrednosti pri uporabi in tudi njene knjigovodske vrednosti odšteti knjigovodsko vrednost obveznosti.

105

Pri razporejanju izgube zaradi oslabitve v skladu s 104. členom podjetje ne sme zmanjšati knjigovodske vrednosti posameznega sredstva pod največjo vrednost od:

(a)	njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (če jo je mogoče izmeriti);

…

111

Pri ocenjevanju, ali obstaja kakršen koli znak, da izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri sredstvu – razen dobrega imena – v prejšnjih obdobjih, ni več ali da se je zmanjšala, mora podjetje upoštevati vsaj naslednje znake:

Iz zunanjih virov informacij:

(a)	obstajajo pomembni znaki, da se je vrednost sredstva v zadevnem obdobju bistveno povečala.

…

130

Podjetje mora za vsako bistveno izgubo zaradi oslabitve, ki se pripozna ali razveljavi v obdobju pri posameznem sredstvu, vključno z dobrim imenom, ali denar ustvarjajoči enoti razkriti naslednje:

…

(f)

če je nadomestljiva vrednost poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, podlago za merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (na primer, ali je bila poštena vrednost izmerjena ob upoštevanju kotirane cene na delujočem trgu za enako sredstvo). Podjetju ni treba zagotoviti razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13.

134

Podjetje mora razkriti informacije iz točk (a)–(f) za vsako denar ustvarjajočo enoto (skupino enot), katere knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, dodeljenih zadevni enoti (skupini enot), je pomembna v primerjavi s skupno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti podjetja:

…

(c)	nadomestljiva vrednost enote (ali skupine enot) in podlaga, na kateri je bila določena nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) (npr. vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve);

(d)

če nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) temelji na vrednosti pri uporabi:

(i)	vsaka ključna predpostavka, na kateri je poslovodstvo zasnovalo svoje projekcije denarnih tokov za obdobje, vključeno v zadnje predračune/napovedi. Ključne predpostavke so tiste, na katere je nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) najbolj občutljiva;

…

(e)

če nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, tehnika(-e) ocenjevanja vrednosti za merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve. Podjetju ni treba zagotoviti razkritij, ki se zahtevajo v MSRP 13. Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ne izmeri z uporabo kotirane cene za enako enoto (skupino enot), podjetje razkrije naslednje informacije:

(i)

vsako ključno predpostavko, na podlagi katere je poslovodstvo določilo pošteno vrednost, zmanjšano za stroške odtujitve. Ključne predpostavke so tiste, na katere je nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) najbolj občutljiva;

…

(iiA)

raven hierarhije poštene vrednosti (glej MSRP 13), znotraj katere se v celoti razvrsti merjenje poštene vrednosti (brez upoštevanja pomembnosti „stroškov odtujitve“);

(iiB)

če se tehnika ocenjevanja vrednosti spremeni, podjetje razkrije razlog(-e) za spremembo.

Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, izmeri z uporabo diskontiranih projekcij denarnih tokov, mora podjetje razkriti naslednje informacije:

(iii)

obdobje, v katerem je poslovodstvo projiciralo denarne tokove;

(iv)	stopnjo rasti, uporabljeno za ekstrapolacijo projekcij denarnih tokov;

(v)	diskontna(-e) mera(-e), uporabljena(-e) za projekcije denarnih tokov.

…

D87

Doda se 140.I člen:

140I	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 5., 6., 12., 20., 78., 105., 111., 130. in 134. člen, izbrisani 25.–27. člen ter dodana 25.A in 53.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D88

Spremeni se 8. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

… Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

D89

Spremeni se 33. člen:

V skladu z MSRP 3 Poslovne združitve je nabavna vrednost neopredmetenega sredstva njegova poštena vrednost na datum prevzema, če je neopredmeteno sredstvo pridobljeno v poslovni združitvi. Poštena vrednost neopredmetenega sredstva kaže pričakovanja udeležencev na trgu na datum prevzema glede verjetnosti, da bodo v podjetje pritekale pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki jih omogoča sredstvo. …

D90

Naslov nad 35. členom se spremeni:

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno v poslovni združitvi

D91	Izbrišejo se 39.–41. člen.

D92

Spremenijo se 47., 50., 75., 78., 82., 84. 100. člen:

V 21.(b) členu je določeno, da je zanesljivo merjenje vrednosti sredstva pogoj za pripoznavanje neopredmetenega sredstva. Pošteno vrednost neopredmetenega sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

50	Razlike med pošteno vrednostjo podjetja in knjigovodsko vrednostjo njegovih prepoznavnih čistih sredstev lahko kadar koli zajemajo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na pošteno vrednost podjetja. Vendar takšne razlike ne predstavljajo nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev, ki jih obvladuje podjetje.

75	… Za namen prevrednotenja v skladu s tem standardom se mora poštena vrednost izmeriti ob upoštevanju delujočega trga. …

78	Ni običajno, da bi za neopredmeteno sredstvo obstajal delujoči trg, čeprav je tudi to možno. …

Če poštene vrednosti prevrednotenega neopredmetena sredstva ni mogoče več izmeriti ob upoštevanju delujočega trga, je knjigovodska vrednost sredstva prevrednotena vrednost na datum njegovega zadnjega prevrednotenja ob upoštevanju delujočega trga, zmanjšana za vsako naknadno akumulirano amortizacijo in vsako naknadno akumulirano izgubo zaradi oslabitve sredstev.

84	Če se lahko poštena vrednost sredstva pri naknadnem merjenju izmeri ob upoštevanju delujočega trga, se model prevrednotenja uporabi od takrat.

100

Preostale vrednosti neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti domnevno ni, razen:

…

(b)	če obstaja delujoč trg (kot je opredeljen v MSRP 13) za sredstvo in: …

D93

Spremeni se 124. člen:

124

Če se neopredmetena sredstva obračunavajo po prevrednotenih vrednostih, mora podjetje razkriti:

(a)

po vrstah neopredmetenih sredstev:

…

(iii)

knjigovodsko vrednost … 74. člen; in

(b)	vrednost … delničarjev

(c)

D94	Izbriše se 130.E člen.

D95

Doda se 130.G člen.

130G	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 8., 33., 47., 50., 75., 78., 82., 84., 100. in 124. člen ter izbrisani 39.–41. in 130.E člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D96	[Ne velja za zahteve.]

D97

Spremeni se 9. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

… Poudariti je treba, da MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti določa zahteve za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti z določitvijo ali na drug način ali finančne obveznosti, katere poštena vrednost je razkrita. … Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13.) …

Opomba k opredelitvi poštene vrednosti se izbriše.

D98

Spremenita se 13. in 28. člen:

Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi svojih pogojev (ker na primer vgrajeni izvedeni finančni instrument temelji na kapitalskem instrumentu, ki nima kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument, tj. vložek Ravni 1), je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta razlika med pošteno vrednostjo mešanega (kombiniranega) finančnega instrumenta in pošteno vrednostjo gostiteljske pogodbe. Če podjetje ne more izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta po tej metodi, uporabi 12. člen, pri čemer se mešani (kombinirani) finančni instrument označi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

28	Kadar podjetje razporedi prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del z odpravljenim pripoznanjem, je treba izmeriti pošteno vrednost dela, ki se še naprej pripoznava. …

D99

Doda se 43.A člen.

43A	Vendar če se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, mora podjetje uporabiti AG76. člen.

D100

Spremeni se 47. člen:

Po začetnem pripoznanju mora podjetje izmeriti vse finančne obveznosti po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, razen:

(a)

finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Takšne obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznosti, se morajo meriti po pošteni vrednosti, razen za obveznost izvedenega instrumenta, povezano z dostavo kapitalskega instrumenta, ki jo je treba poravnati z njo, pri čemer ta instrument nima objavljene kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), katerega poštene vrednosti, ki jo je treba meriti po nabavni vrednosti, ni mogoče drugače zanesljivo meriti.

…

D101	Izbrišeta se 48. in 49. člen.

D102

Spremeni se 88. člen:

Razmerja varovanja pred tveganjem so primerna za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom, kadar in zgolj kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

…

(d)	Uspešnost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti.

…

D103

Doda se 103.Q člen:

103Q	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 9., 13., 28., 47., 88., AG46., AG52., AG64., AG76., AG76.A, AG80., AG81. in AG96. člen, dodan 43.A člen ter izbrisani 48.–49., AG69.–AG75., AG77.–AG79. in AG82. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D104

Spremenijo se AG46., AG52. in AG64. člen Priloge A:

AG46	Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava, in dela, za katerega je odpravljeno pripoznavanje za namene 27. člena, uporablja podjetje poleg 28. člena zahteve za merjenje poštene vrednosti iz MSRP 13.

AG52

Ta člen ponazarja uporabo načina nadaljnje udeležbe, kadar je nadaljnja udeležba podjetja del finančnega sredstva.

Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predplačljivih posojil … Poštena vrednost posojil na dan transakcije je 10 100 DE, poštena vrednost presežnega razpona obresti 0,5 % pa je 40 DE.

…

Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov. Pri predpostavki, da ločene poštene vrednosti 90-odstotnega prenesenega dela in 10-odstotnega zadržanega dela na dan prenosa niso na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko vrednost sredstva v skladu z 28. členom na naslednji način:

	Poštena vrednost	Odstotki	Razporejena knjigovodska vrednost
Preneseni del	9 090	90 %	9 000
Zadržani del	1 010	10 %	1 000
Skupaj	10 100		10 000

…

D105

Spremeni se AG64. člen:

AG64

Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali prejetega nadomestila, glej tudi MSRP 13 in AG76. člen). Vendar če je del danega ali prejetega nadomestila namenjen nečemu drugemu kot zadevnemu finančnemu instrumentu, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost finančnega instrumenta. Če se lahko na primer poštena vrednost dolgoročnih posojil ali terjatev, ki ne prinašajo obresti, izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, ki se diskontirajo z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere za podoben instrument (podoben glede valute, roka, vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) izdajatelja s podobno kreditno sposobnostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje prihodka, razen če je primeren za pripoznanje kot neka druga vrsta sredstva.

D106	Izbrišejo se AG69.–AG75. člen in z njimi povezani naslovi.

D107

Spremeni se AG76. člen:

AG76

Najboljši dokaz poštene vrednosti finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je transakcijska cena (tj. poštena vrednost danih ali prejetih nadomestil, glej tudi MSRP 13). Če podjetje ugotovi, da se poštena vrednost ob začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske cene, kot je bilo navedeno v 43.A členu, mora podjetje obračunati ta instrument na zadevni datum na naslednji način:

(a)

ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 43. členom, če zadevno pošteno vrednost dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) ali če temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov. Podjetje mora pripoznati razliko med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno kot dobiček ali izgubo;

(b)

v vseh drugih primerih ob merjenju, ki se zahteva v skladu s 43. členom, prilagojenim za odložitev razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno. Po začetnem pripoznanju mora podjetje pripoznati to odloženo razliko kot dobiček ali izgubo le, če izhaja iz spremembe dejavnika (vključno s časom), ki bi ga udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti.

D108

Spremeni se AG76.A člen:

AG76A

Naknadno merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter naknadno pripoznanje dobičkov in izgub mora biti skladno z zahtevami tega standarda.

D109	Izbrišejo se AG77.–AG79. člen.

D110

Spremenita se AG80. in AG81. člen:

AG80

Pošteno vrednost naložb v kapitalske instrumente, za katere ni kotirane cene na delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), in izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo takega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšen instrument ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti.

AG81

Obstaja veliko situacij, v katerih spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ter izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z dostavo takšnih kapitalskih instrumentov, ki jih je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), verjetno ni pomembna. Običajno je mogoče izmeriti pošteno vrednost finančnega sredstva, ki ga je podjetje pridobilo od zunanje stranke. Če pa je razpon meritev utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, podjetju ni treba meriti instrumenta po pošteni vrednosti.

D111	Izbrišeta se naslov nad AG82. členom in AG82. člen.

D112

Spremeni se AG96. člen:

AG96

Naložba v kapitalski instrument, ki za enak instrument nima kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), se ne izkaže po pošteni vrednosti, ker njene poštene vrednosti ni mogoče drugače zanesljivo meriti, ali izvedenega finančnega instrumenta, povezanega z dostavo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je treba poravnati z njo (glej 46.(c) in 47. člen), ni mogoče označiti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem.

MRS 40 Naložbene nepremičnine

D113	[Ne velja za zahteve.]

D114

Spremenijo se 26., 29. in 32. člen:

26	… Napotki o merjenju poštene vrednosti deleža v nepremičnini so navedeni za model poštene vrednosti v 33.–52. členu ter v MSRP 13. Ti napotki so tudi koristni za merjenje poštene vrednosti, kadar se ta vrednost uporablja kot nabavna vrednost za namene začetnega pripoznanja.

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

Ta standard zahteva, da vsa podjetja merijo pošteno vrednost naložbenih nepremičnin za potrebe merjenja (če podjetje uporablja model poštene vrednosti) ali razkrivanja (če uporablja model nabavne vrednosti). Podjetju se priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da meri pošteno vrednost naložbenih nepremičnin na podlagi vrednotenja neodvisnega ocenjevalca vrednosti s priznano in ustrezno poklicno usposobljenostjo ter nedavnimi izkušnjami pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, katerih vrednosti je treba oceniti.

D115	Izbrišejo se 36.–39. člen.

D116

Spremeni se 40. člen:

Pri merjenju poštene vrednosti naložbene nepremičnine v skladu z MSRP 13 mora podjetje zagotoviti, da poštena vrednost med drugim izraža prihodke od najemnin iz obstoječih najemov in druge predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene naložbene nepremičnine pod trenutnimi tržnimi pogoji.

D117	Izbrišejo se 42.–47., 49., 51. in 75.(d) člen.

D118

Spremeni se 48. člen:

Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da je različnost v razponu utemeljenih meritev poštene vrednosti tolikšna in da je verjetnosti različnih izidov tako težko oceniti, da posamezna meritev poštene vrednosti ni uporabna. To lahko pomeni, da poštene vrednosti nepremičnine ni mogoče zanesljivo stalno meriti (glej 53. člen).

D119

Spremenijo se naslov nad 53. členom ter 53. in 53.B člen:

Nezmožnost zanesljivega merjenja poštene vrednosti

Obstaja izpodbojna predpostavka, da je podjetje sposobno zanesljivo stalno meriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne bo mogoče zanesljivo stalno meriti. To se zgodi, kadar in zgolj kadar trg s primerljivimi nepremičninami ni delujoč (npr. malo nedavnih transakcij, objavljene cene niso tekoče cene ali opazovane transakcijske cene kažejo, da je bil prodajalec prisiljen prodati) in druga zanesljiva merjenja poštene vrednosti niso na voljo (na primer na podlagi projekcij diskontiranega denarnega toka). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo izmeriti, vendar pričakuje, da bo mogoče pošteno vrednost nepremičnine zanesljivo izmeriti, potem ko bo nepremičnina zgrajena, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino v gradnji po nabavni ceni, dokler poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti ali je nepremičnina zgrajena (kar nastopi prej). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine (razen naložbene nepremičnine v gradnji) ni mogoče zanesljivo stalno meriti, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti iz MRS 16. Za preostalo vrednost naložbene nepremičnine se predpostavlja, da je enaka nič. Podjetje mora do odtujitve naložbene nepremičnine še naprej uporabljati MRS 16.

53B	… Podjetje, ki je izmerilo postavko naložbene nepremičnine v gradnji po pošteni vrednosti, ne sme skleniti, da poštene vrednosti dokončane naložbene nepremičnine ni mogoče zanesljivo izmeriti.

D120	Izbriše se 75.(d) člen.

D121

Spremenijo se 78.–80. člen:

V izjemnih primerih iz 53. člena, kadar podjetje meri naložbene nepremičnine z uporabo modela nabavne vrednosti iz MRS 16, je treba z uskladitvijo, ki se zahteva v skladu s 76. členom, razkriti zneske, ki se nanašajo na te naložbene nepremičnine, ločeno od zneskov, ki se nanašajo na druge naložbene nepremičnine. Poleg tega mora podjetje razkriti:

…

(b)	pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti;

…

Poleg razkritij, ki se zahtevajo v 75. členu, mora podjetje, ki uporablja model nabavne vrednosti v skladu s 56. členom, razkriti tudi:

…

(e)

pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Podjetje mora v izjemnih primerih, opisanih v 53. členu, kadar ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, razkriti:

…

(ii)	pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; in …

Podjetje, ki je prej uporabljalo MRS 40 (2000) in prvič izbere razvrščanje in obračunavanje nekaterih ali vseh izbranih deležev v nepremičnini v poslovnem najemu kot naložbene nepremičnine, mora pripoznati učinek, ki ga ima ta izbira kot prilagoditev začetnega stanja zadržanega čistega dobička za obdobje, v katerem je izbira najprej opravljena. Poleg tega:

(a)	če je podjetje prej javno razkrilo (v računovodskih izkazih ali drugače) pošteno vrednost svojih deležev v nepremičninah v preteklih obdobjih (merjeno na podlagi, ki je v skladu z opredelitvijo poštene vrednosti iz MSRP 13), se podjetju priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da:

…

D122

Spremeni se 85.B člen:

85B	… Podjetje lahko uporabi spremembe v zvezi z naložbeno nepremičnino v gradnji od katerega koli datuma pred 1. januarjem 2009, če so bile poštene vrednosti naložbenih nepremičnin v gradnji izmerjene na te datume. …

D123

Doda se 85.C člen:

85C	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 5. členu, spremenjeni 26., 29., 32., 40., 48., 53., 53.B, 78.–80. in 85.B člen ter izbrisani 36.–39., 42.–47., 49., 51. in 75.(d) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

MRS 41 Kmetijstvo

D124-125

[Ne velja za zahteve.]

D126

Spremenijo se 8., 15. in 16. člen:

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

(a)

(b)

(c)

…

15	Merjenje poštene vrednosti biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka je mogoče olajšati s skupinjenjem bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v skladu s pomembnimi znaki, na primer po starosti ali kakovosti. …

Podjetja pogosto sklepajo pogodbe za prodajo svojih bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v prihodnosti. Pogodbene cene niso nujno ustrezne za merjenje poštene vrednosti, ker poštena vrednost izraža razmere na trenutnem trgu, na katerem sklenejo transakcijo kupci in prodajalci, ki so udeleženci na trgu. …

D127	Izbrišejo se 9., 17.–21. in 23. člen.

D128

Spremenita se 25. in 30. člen:

25	… Podjetje lahko pri merjenju poštene vrednosti bioloških sredstev uporabi informacije o kombiniranih sredstvih. …

Obstaja predpostavka, da je pošteno vrednost biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti. To predpostavko pa je mogoče izpodbijati le ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, za katerega kotirane tržne cene niso na voljo in za katerega so druge meritve poštene vrednosti očitno nezanesljive. …

D129	Izbrišeta se 47. in 48. člen.

D130

Doda se 61. člen:

61	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 8., 15., 16., 25. in 30. člen ter izbrisani 9., 17.–21., 23., 47. in 48. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D131	[Ne velja za zahteve.]

D132	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D133

Doda se 16. člen:

16	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen A8. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

D134

Spremeni se A8. člen Priloge:

OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem

D135	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D136

V 15.(a) členu se k „pošteni vrednosti“ doda opomba:

*	V MRS 17 se izraz „poštena vrednost“ uporablja na način, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od opredelitve poštene vrednosti iz MSRP 13. Zato mora podjetje pri uporabi MRS 17 izmeriti pošteno vrednost v skladu z MRS 17 in ne v skladu z MSRP 13.

OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev

D137	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D138

Spremeni se 6. člen:

6	Nadomestilo, dodeljeno nagradnim dobropisom, se izmeri ob upoštevanju njihove poštene vrednosti.

D139

Doda se 10.B člen:

10B	Z MSRP 13, ki je bil objavljen maja 2011, so bili spremenjeni 6. in AG1.–AG3. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

D140

Spremeni se AG1.–AG3. člen Napotkov za uporabo:

AG1	V skladu s 6. členom splošnega mnenja se zahteva, da se nadomestilo, dodeljeno nagradnim dobropisom, izmeri ob upoštevanju njihove poštene vrednosti. Če za enak nagradni dobropis ni kotirane tržne cene, je treba pošteno vrednost izmeriti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

AG2

Podjetje lahko pošteno vrednost nagradnih dobropisov izmeri ob upoštevanju poštene vrednosti nagrad, za katere je mogoče dobropise odkupiti. Pri pošteni vrednosti nagradnih dobropisov se ustrezno upoštevajo:

(a)	vrednost popustov ali spodbud, ki bi se sicer ponudile kupcem, ki s prvo prodajo niso zaslužili nagradnih dobropisov;

(b)	delež nagradnih dobropisov, za katere se ne pričakuje, da bi jih kupci odkupili, in

(c)	tveganje za neuspešnost.

Če lahko kupci izbirajo med različnimi nagradami, izraža poštena vrednost nagradnih dobropisov poštene vrednosti razpona razpoložljivih nagrad, tehtano v sorazmerju s pričakovano pogostostjo izbire posamezne nagrade.

AG3

V nekaterih okoliščinah se lahko uporabijo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Na primer, če bo tretja oseba zagotovila nagrade in podjetje tretji osebi plača za vsak nagradni dobropis, ki ga odobri, lahko ta izmeri pošteno vrednost nagradnih dobropisov ob upoštevanju zneska, ki ga plača tretji osebi, pri čemer se doda razumna stopnja dobička. Presoja je potrebna pri izbiri in uporabi tehnike vrednotenja ocenjevanja, ki izpolnjuje zahteve 6. člena splošnega mnenja, ter je najustreznejša v zadevnih okoliščinah.

OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

D141	[Ne velja za zahteve.]

D142	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D143

Spremeni se 17. člen:

Če podjetje po koncu poročevalnega obdobja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za izdajo, objavi dividende, s katerimi razdeli nedenarno sredstvo, mora razkriti:

…

(c)	pošteno vrednost sredstva, ki bo razdeljeno, na koncu poročevalnega obdobja, če se razlikuje od njegove knjigovodske vrednosti, in informacije o metodi(-ah) merjenja te poštene vrednosti, zahtevane v skladu s 93.(b), (d), (g) in (i) členom ter 99. členom MSRP 1

D144

Doda se 20. člen:

20	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 17. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

OPMSRP 19 Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (kakor je bil spremenjen septembra 2010)

D145	[Ne velja za zahteve.]

D146	Pod naslovom „Sklicevanja“ se doda sklic na MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

D147

Spremeni se 7. člen:

D148

Doda se 15. člen:

15	Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

POJASNILO OPMSRP 20

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

REFERENCE

—	Temeljni okvir za računovodsko poročanje

—	MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

—	MRS 2 Zaloge

—	MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva

—	MRS 38 Neopredmetena sredstva

OZADJE

1	Pri dejavnostih dnevnega kopa morajo podjetja morda odstraniti odvečni rudniški material („krovnina“), da bi imela dostop do nahajališč mineralne rude. Ta dejavnost odstranjevanja odvečnega materiala se imenuje „odstranjevanje“.

Med razvojno fazo rudnika (preden se začne proizvodnja) se stroški odstranjevanja ponavadi usredstvijo kot del amortizirljivih stroškov izgradnje, razvoja in konstrukcije rudnika. Ti usredstveni stroški se po začetku proizvodnje sistematično amortizirajo, ponavadi z uporabo metode proizvedenih enot.

3	Rudarsko podjetje lahko v proizvodni fazi rudnika nadaljuje z odstranjevanjem krovnine, pri tem pa nastajajo stroški odstranjevanja.

Odstranjeni material v proizvodni fazi niso nujno samo odpadki, ampak bo ta material pogosto kombinacija rude in odpadkov. Razmerje med rudo in odpadki lahko sega od nedonosno nizkega do dobičkonosno visokega. Rezultat odstranjevanja materiala z nizkim deležem rude glede na odpadke je lahko uporaben material, ki se lahko uporabi za zalogo. To odstranjevanje lahko tudi omogoči dostop do globljih ravni materiala z višjim deležem rude glede na odpadke. Tako se lahko podjetju obračuna dvojna korist zaradi dejavnosti odstranjevanja: uporabna ruda, ki se lahko uporabi za proizvodnjo zaloge in izboljšan dostop do nadaljnjega materiala, ki se bo izkopaval v prihodnosti.

5	To pojasnilo obravnava, kdaj in kako ločeno upoštevati ti dve koristi odstranjevanja ter tudi kako na začetku in pozneje meriti te koristi.

PODROČJE UPORABE

6	To pojasnilo se uporablja za stroške odstranjevanja odvečnega materiala, ki so nastali pri dnevnem kopu v fazi proizvodnje rudnika („stroški odstranjevanja pri proizvodnji“).

OBRAVNAVANA VPRAŠANJA

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

(a)	pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva;

(b)	začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja ter

(c)	poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

SPLOŠNO MNENJE

Pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva

Če se korist iz dejavnosti odstranjevanja kaže v obliki proizvedenih zalog, podjetje upošteva stroške te dejavnosti odstranjevanja v skladu z načeli MRS 2 Zaloge. Če je korist izboljšan dostop do rude, podjetje pripozna te stroške kot nekratkoročno sredstvo, če so izpolnjena merila iz odstavka 9 v nadaljevanju. To sporočilo se nanaša na nekratkoročno sredstvo kot na „sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja“.

Podjetje pripozna sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	možno je, da bo podjetje deležno prihodnjih gospodarskih koristi (izboljšan dostop do rudne mase) v zvezi z dejavnostjo odstranjevanja;

(b)	podjetje lahko opredeli sestavino rudne mase, do katere je bil izboljšan dostop, ter

(c)	stroški, ki se nanašajo na dejavnost odstranjevanja, povezani s to sestavino, se lahko zanesljivo merijo.

10	Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se upošteva kot dodatek k obstoječemu sredstvu ali kot okrepitev tega sredstva. Z drugimi besedami, sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se obravnava kot del obstoječega sredstva.

11	Razvrstitev sredstva pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmetenega ali neopredmetenega sredstva je odvisna od obstoječega sredstva. Povedano drugače, narava obstoječega sredstva bo določila, ali podjetje razvrsti sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmeteno ali neopredmeteno.

Začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja

Podjetje na začetku računovodsko meri sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja po stroških, kar pomeni akumulacijo stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju dejavnosti odstranjevanja, ki izboljša dostop do opredeljene sestavine rude, povečano z razporeditvijo neposredno pripisanih skupnih stroškov. Hkrati z dejavnostjo odstranjevanja pri proizvodnji se lahko izvajajo nekatere naključne dejavnosti, ki pa niso potrebne za to, da se dejavnost odstranjevanja pri proizvodnji nadaljuje, kot je bilo načrtovano. Stroški, povezani s temi naključnimi dejavnostmi, niso vključeni med stroške sredstva pri dejavnosti odstranjevanja.

Kadar ni mogoče ločeno opredeliti stroškov sredstva pri dejavnosti odstranjevanja in stroškov proizvedenih zalog, podjetje razdeli stroške odstranjevanja pri proizvodnji med proizvedene zaloge in sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, pri tem pa uporabi osnovo za razdelitev, ki temelji na zadevnem proizvodnem ukrepu. Ta proizvodni ukrep se izračuna za opredeljeno sestavino rudne mase in se uporabi kot merilo za opredelitev obsega, v katerem se je izvajala dodatna dejavnost za ustvarjanje prihodnjih koristi. Taki ukrepi so na primer:

(a)	stroški proizvedenih zalog v primerjavi s pričakovanimi stroški;

(b)	obseg pridobljenih odpadkov v primerjavi s pričakovanim obsegom glede na dan obseg proizvodnje rude ter

(c)	vsebnost mineralov v pridobljeni rudi v primerjavi s pričakovano vsebnostjo mineralov, ki se pridobijo, in sicer glede na dano količino proizvedene rude.

Poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja

14	Po začetnem pripoznavanju se sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja izkazuje po stroških ali njihovi prevrednoteni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve, na isti način kot obstoječe sredstvo, katerega del je.

15	Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se sistematično amortizira v pričakovani dobi koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki postane bolj dostopna zaradi dejavnosti odstranjevanja. Če ni primernejše druge metode, se uporabi metoda proizvedenih enot.

Pričakovana doba koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki se uporablja za amortizacijo sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, bo drugačna od pričakovane dobe koristnosti, ki se uporablja za amortizacijo samega rudnika in sredstev, povezanih z življenjsko dobo rudnika. Izjema so tiste omejene okoliščine, ko dejavnost odstranjevanja zagotavlja izboljšan dostop do celotne preostale rudne mase. To se lahko npr. zgodi proti koncu dobe koristnosti rudnika, ko opredeljena sestavina predstavlja končni del rudne mase, ki se pridobiva.

Priloga A

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del pojasnila in ima enako veljavo kot drugi deli pojasnila.

A1	Podjetje mora uporabiti to pojasnilo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja to pojasnilo za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

A2	Podjetje uporablja to pojasnilo za stroške odstranjevanja pri proizvodnji, ki nastanejo ob začetku prvega predstavljenega obdobja ali po začetku tega obdobja.

Na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja se vsi prej pripoznani saldi sredstev iz dejavnosti odstranjevanja v fazi proizvodnje („predhodna sredstva pri odstranjevanju“) prerazvrstijo kot del obstoječih sredstev, na katera se nanaša dejavnost odstranjevanja, če ostaja opredeljiva sestavina rudne mase, s katero se lahko povežejo predhodna sredstva pri odstranjevanju. Takšni saldi se amortizirajo v preostalem pričakovanem obdobju koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, na katero se nanaša posamezen saldo predhodnih sredstev pri odstranjevanju.

A4	Če ni nobene opredeljive sestavine rudne mase, na katero se nanašajo predhodna sredstva pri odstranjevanju, se pripozna v začetnih prenesenih čistih dobičkih na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja.

Priloga B

Spremembe v tej prilogi se uporabljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporabi to pojasnilo pred tem datumom, veljajo te spremembe tudi za takšno zgodnejše obdobje.

Spremembe MSRP 1: Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Spremeni se D1. člen Priloge D:

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)	plačilne transakcije z delnicami (D2. in D3. člen); …

(m)	finančna sredstva ali neopredmetena sredstva, obračunana v skladu z OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (D22. člen).

(n)	stroški izposojanja (D23. člen);

(o)	prenosi sredstev od kupcev (D24. člen);

(p)	poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen);

(q)	velika hiperinflacija (D26.–D30. člen);

(r)	skupni aranžmaji (D31. člen) in

(s)	stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (D32. člen).

Za D31. členom se dodata naslov in D32. člen:

Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa

D32	Ko podjetje prvič uporabi ta dokument, lahko upošteva prehodne določbe iz A1. do A4. člena OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa. V tem členu se kot datum začetka uporabe navaja 1. januar 2013 ali začetek prvega obdobja poročanja MSRP, odvisno od tega, kaj je pozneje.

Za 39L. členom se doda 39M. člen:

39M	Z OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa se je dodal D32. člen in spremenil D1. člen. Podjetje uporabi navedeno spremembo, kadar uporablja OPMSRP 20.

(1) V tem MSRP so denarni zneski izraženi v „denarnih enotah (DE“.