PRILOGA I

Odobrene so naslednje spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Patata di Bologna“.

Spremembe pri posameznih elementih so naslednje:

Voda: določena je analitska metoda, ki jo uporablja laboratorij.

Beljakovine: razpon vsebnosti beljakovin je spremenjen na 0,9–2,6 %, pri čemer je določena analitska metoda, ki jo uporablja laboratorij.

Maščobe: od 0,09–1,12 % užitnega dela krompirja; spremenjena je le zgornja meja.

Sedanja meja zaznavanja pri izbrani analitski metodi je 0,1 %, zato koncentracij pod to mejo ni mogoče določiti. Ker dejanska dosegljiva najnižja vrednost ni znana, se zdi primerno navesti le najvišjo vrednost.

Določena je analitska metoda, ki jo uporablja laboratorij.

Ogljikovi hidrati: razpon vsebnosti ogljikovih hidratov se poveča s 13,5–17,0 % na 8,0–19,0 %. Kar zadeva analizo, je poleg tega določeno, da se analitični podatki pridobijo tako, da se od 100 odšteje vsebnost vode, pepela, maščob, beljakovin in vlaknin (ki se pridobi z določenimi analitskimi metodami). Zato predlagane spremembe najmanjših in največjih vrednosti nekaterih parametrov vključujejo tudi spremembo razpona vsebnosti ogljikovih hidratov.

Prehranske vlaknine: razpon vsebnosti vlaknin se poveča z 2,2–2,7 % na 0,9–4,0 %. Določena je analitska metoda, ki jo uporablja laboratorij.

Minerali: zdi se primerno, da se črta navedba posameznih mineralov v oklepajih in da se izraz „minerali“ nadomesti z izrazom „surovi pepel“, pri čemer se določi analitska metoda, ki jo je treba uporabiti, in ponovno določijo vrednosti.

Razpon vsebnosti za surovi pepel, ki ga je treba uporabiti kot parameter za vsebnost mineralov, je treba povečati, da bodo upoštevani različni dejavniki, ki bi lahko vplivali na njegovo vsebnost. Ker je težko natančno določiti različne dejavnike, ki lahko vplivajo na vsebnost pepela, se zdi primerno in potrebno razširiti razpon vsebnosti ter poleg postopka za vzorčenje določiti tudi postopek priprave vzorca pred analizo.

Zdi se, da je izmed posameznih mineralov, navedenih v prejšnji različici specifikacije proizvoda za ZOP „Patata di Bologna“, primerno navesti le mineral, ki je prisoten v znatnih količinah in je značilen za hranilno vrednost krompirja, tj. kalij (K), izražen kot K v mg/100 g užitnega dela krompirja. Najmanjša vrednost je 250 mg/100 g, pri čemer se ta vrednost določi z analizo „EPA 3015A/EPA 6010B“.

Vitamini: izraz „vitamini“ je preveč splošen. Zato se predlaga, da se ta parameter ne uporablja več, ker bi analitsko določanje vseh vitaminov v proizvodu znatno vplivalo na strošek analize, hkrati pa se s tem postopkom ne bi zagotovili potrebni podatki v smislu hranilnih snovi in lastnosti. Poleg tega se z analizo vitamina C (L-askorbinske kisline), tj. vitamina, ki ga je v gomolju največ, ne bi zagotovili podatki, s katerimi bi bilo mogoče določiti lastnosti proizvoda, glede na to, da na vsebnost tega vitamina vpliva več med seboj nepovezanih parametrov (trajanje skladiščenja, analitska metoda, sezonski pogoji, hiter razkroj med analitskim določanjem).

Suha snov: vrednost, navedena v oklepajih, se črta, saj ta podatek ni potreben in je v nasprotju z zgoraj navedenim parametrom za vsebnost vode v povprečni sestavi na 100 g užitnega dela krompirja.

PRILOGA II

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„PATATA DI BOLOGNA“

št. ES: IT-PDO-0105-0934-02.01.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Patata di Bologna“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Proizvod mora biti sorte primura ter mora biti prepoznaven po svojem zunanjem videzu, kemični sestavi in organoleptičnih lastnostih, navedenih v nadaljevanju: oblika gomolja: pravilna podolgovato ovalna s plitvimi očesi na površini; gladka in cela lupina brez zunanjih poškodb, zaradi katerih bi se spremenile značilnosti krompirja; velikost gomoljev: homogena, med 40 in 75 mm;

čvrsto meso bele do svetlo rumene barve;

dober za shranjevanje.

Povprečna sestava na 100 gramov užitnega dela krompirja:

—	vsebnost vode: 70,0–85,0 %, uporabljena laboratorijska metoda je določena v ministrski odredbi z dne 27. maja 1985 (Uradni list Italijanske republike št. 145, 2.6.1985);

—	vsebnost beljakovin: 0,9–2,6 %; laboratorijska metoda, opredeljena kot ISO 937 – 1978 (E), in uradna metoda AOAC št. 932.08;

—	največja vsebnost maščob: 1,12 %; laboratorijska metoda, opredeljena kot ISTISAN 1996/34, str. 41–43;

—	vsebnost ogljikovih hidratov: 8,0–19,0 %; analitični podatki se pridobijo tako, da se od 100 odšteje vsebnost vode, pepela, maščob, beljakovin in prehranskih vlaknin;

—	vsebnost prehranskih vlaknin: 0,9–4,0 %; laboratorijska metoda, opredeljena kot 17. izdaja metode AOAC 985.29 iz leta 2003:

—	vsebnost surovega pepela: 0,4–1,45 %; analitski metodi, opredeljeni kot ISTISAN 1996/34, str. 77–78, in ISO 936:1998 (E);

—	vsebnost kalija (K): najmanjša vrednost vsaj 250 mg/100 g izdelka; analitski metodi, opredeljeni kot EPA 3015A in EPA 6010B.

Sorta primura je simbol proizvoda „Patata di Bologna“ zaradi dobrega videza na krožniku, povprečne vsebnosti suhe snovi, čvrstosti mesa, značilnega, vendar ne preveč izrazitega okusa in primernosti za shranjevanje. Te lastnosti so rezultat metode pridelave na primernih tleh, ki se skozi čas ni spreminjala in zaradi katere ta krompir še vedno izpolnjuje zahteve trga.

3.3.   Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5.   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki, od sajenja do končnega spravila gomoljev, morajo potekati na geografskem območju pridelave.

3.6.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Priprava in pakiranje morata potekati v pokrajini Bologna. Pravilno pakiranje je bistveno za ohranitev odličnih organoleptičnih in tržnih lastnosti proizvoda „Patata di Bologna“ ZOP. Lokalni pridelovalci imajo zelo veliko znanja o proizvodu, ki zajema pravilno ravnanje s proizvodom in njegov prevoz ter ravnanje z njim tik po spravilu in shranjevanje v hladnem prostoru, da se zmanjša izguba vlage. To znanje in s tem povezane prakse, ki se izvajajo na kraju samem, omogočajo ohranjanje kakovosti proizvoda „Patata di Bologna“ ZOP, medtem ko se upoštevajo njeni fiziološki procesi.

3.7.   Posebna pravila za označevanje

Proizvod „Patata di Bologna“ je pri dajanju v promet pakiran v eno od naslednjih vrst embalaže:

—	vreče, težke 4 kg, 5 kg, 10 kg ali 25 kg, s potiskanim trakom na sredini, širokim najmanj 10 cm;

—	mreže, težke 0,5 kg, 1 kg, 1,5 kg, 2 kg ali 2,5 kg;

—	vertbag, quickbag, girsac in vrečke, težke 0,5 kg, 1 kg, 1,5 kg, 2 kg, 2,5 kg ali 5 kg;

—	platoje, težke 0,5 kg, 0,75 kg ali 1 kg;

—	škatle in košare, težke 10 kg, 12,5 kg, 15 kg, 20 kg in 25 kg.

Na embalaži morata biti napis „Patata di Bologna“ z navedbo „D.O.P.“ in logotip s stilizirano podobo krompirja, ki jo poševno ovijata rdeč in moder trak. Specifikacije uporabljenih barv so:

—	rumena barva stiliziranega krompirja je štiribarvna izvedba barve Pantone Yellow, in sicer 116 C 0/20/100/0;

—	rdeča barva prvega poševnega traku je štiribarvna izvedba barve Pantone Warm Red C, in sicer 0/100/100/0;

—	modra barva drugega poševnega traku je štiribarvna izvedba barve Pantone Blue 286 C, in sicer 100/70/0/0.

Za besedilo je treba uporabiti pisavo Avenir – običajni in krepki tisk.

Oznaka na embalaži na spodnjem delu ne sme biti manjša od 20 mm, napis „Patata di Bologna D.O.P.“ pa mora biti večji od vseh drugih navedb na etiketi.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Pokrajina Bologna

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1.   Posebnosti geografskega območja

Za bolonjsko ravnino so značilne blage spomladanske temperature že od konca februarja/začetka marca, kar zelo dobro vpliva na ustrezno kalitev semenskega krompirja, ki se sadi v tem obdobju. V obdobju največje rasti (od aprila do junija) se temperature dvignejo na 25–28 °C, kar spodbuja oblikovanje in rast gomoljev ter enakomerno zorenje. Padavine, ki so enakomerno porazdeljene čez celo leto, ugodno vplivajo na gojenje rastlin v začetni fazi rasti, ko se začnejo oblikovati gomolji. Poleg tega omogočajo obnavljanje podtalnice in pripravo prsti pred sajenjem krompirja.

Ker je v regiji veliko potokov in rek (Idice, Reno, Gaiana, Fossatone, Quaderna, Rido, Sillaro, Samoggia in Savena) ter namensko zgrajenih umetnih kanalov (kanal Emiliano-Romagnolo) za namakanje, je vode za gojenje dovolj tudi v spomladanskem in poletnem obdobju, ko so potrebe po vodi največje.

Morfološke značilnosti prsti, ki je pretežno aluvialna in večslojna ter zato bogata s kisikom, zagotavljajo zelo ugodne pogoje za rast krompirja.

5.2.   Posebnosti proizvoda

„Patata di Bologna“ se pridobiva izključno iz sorte primura. Ta sorta je zaradi svoje dobre prilagojenosti tlom in podnebnim pogojem postala simbol proizvoda „Patata di Bologna“. Kar zadeva organoleptične lastnosti, se pulpa proizvoda „Patata di Bologna“ zelo dobro ohrani in ni mokasta, zaradi česar je proizvod primeren za različne načine priprave hrane, na primer za cvrtje, dušenje in pečenje. Njegov značilen, vendar ne preveč izrazit okus in primernost za shranjevanje sta rezultat pridelave na primernih tleh in uporabe metod gojenja z dolgoletno tradicijo, zaradi česar se je ta krompir uveljavil kot referenčni proizvod na trgu.

5.3.   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Značilnosti proizvoda „Patata di Bologna“ ZOP, kot so vonj, okus ter izrazita barva mesa in lupine, so poleg genetskih dejavnikov posledica okoljskih dejavnikov pridelave (prst, podnebje, tehnika pridelave, način shranjevanja), ki proizvod „Patata di Bologna“ povezujejo s pokrajino Bologna. Gojenje krompirja v pokrajini Bologna ima dolgo tradicijo zaradi njenih posebej primernih tal, izjemne kakovosti in organoleptičnih lastnosti nekaterih sort ter tradicionalnih tehnik pridelave krompirja. Tradicija gojenja krompirja v tej pokrajini temelji na potrebi po zagotavljanju hrane za prebivalce, zlasti v obdobjih skromne letine pšenice (ki je bila vedno obravnavana kot osnovno živilo), in prepričanju, da bo pridelovanje krompirja pomenilo prednost za pokrajino, ker hrane ne bo več treba dobavljati od drugod. Ta povezanost se je postopno okrepila zaradi prizadevnosti pridelovalcev, ki so postopno razvili skoraj popolne metode pridelave, vse bolj učinkovita orodja, prilagojena proizvodu, napredne tehnike za shranjevanje proizvoda in tržne strukture, ki so omogočile, da so se v celoti izkoristile tržne in kakovostne lastnosti proizvoda, zlasti zaradi visoke ravni specializiranosti na tem območju.

Zaradi tega posebnega okolja, ki je posledica medsebojnega vpliva prsti (pedologija in hidrografija) in podnebja (deževje v jesensko-zimskem obdobju, blage spomladanske temperature že od konca februarja in optimalne temperature, tj. okrog 25 °C, med oblikovanjem gomoljev), so za krompir, ki se prideluje na tem območju, značilne posebne fizične (tekstura in struktura mesa) ter organoleptične lastnosti (zlasti vonj in okus), ki prispevajo k njegovi posebni kakovosti.

Kot v svojih delih opisuje Contri (1817), je prst pokrajine Bologna zlasti primerna za gojenje krompirja, ki dobro uspeva na „nizkih, že izsušenih predelih, na katerih so nanosi aluvialnih naplavin“, ki so značilni za meliorirana bolonjska zemljišča. Spremembe prsti, ki so nastale skozi čas, so povzročile nastanek ravninskih predelov iz aluvialnih naplavin, ki so jih tja nanesli še obstoječi apeninski potoki in reke. Ta prst ima srednjo do drobno strukturo, je precej globoka in je dobro osušena. Je alkalna, vsebuje organske snovi in je bogata s hranilnimi elementi, ki so bistveni za krompir, kot so kalij, ki ga je zelo veliko, ter fosfor in dušik. Ti pogoji so zelo ugodni za gojenje krompirja, med drugim zaradi gostega koreninskega sestava brez glavne korenine in z veliko koreninskimi laski.

Zgodovinsko-kulturne navedbe

V začetku devetnajstega stoletja se je gojenje krompirja v pokrajini Bologna razširilo zlasti zaradi podpore agronoma Pietra Marie Bignamija, ki je kmetovalce seznanil s krompirjem. Poleg uporabe za prehrano živine je to živilo našlo svoje mesto tudi na krožnikih ljudi.

Različni učenjaki so od konca osemnajstega stoletja in celotno devetnajsto stoletje opisovali njegove prednosti in pomanjkljivosti, vendar so se naložbe v gojenje krompirja znatno povečale zlasti zaradi Contrijevega dela, okrožnice papeževega legata kardinala Opizzonija (1817) in praktičnega opisa gojenja krompirja avtorja Bennija.

Omeniti je treba tudi dela avtorjev Berti-Pichata in Bignardija o gojenju krompirja v pokrajini Bologna, ki so bila objavljena v drugi polovici devetnajstega stoletja. Do leta 1900 se je gojenje tega proizvoda popolnoma razcvetelo ter v celotni pokrajini, od nižine do hribovitih in gorskih območij, postalo pomemben vir dohodka za lokalna podeželska kmetijska gospodarstva. V zvezi s krompirjem se je razvila celotna proizvodnja ter sodobni sistemi shranjevanja in prodaje, prilagojeni učinkovitemu ravnanju s proizvodom.

Sklic na objavo specifikacije

Ministrstvo je uvedlo nacionalni postopek ugovora z objavo vloge o spremembi v zvezi s „Patata di Bologna“ ZOP v Uradnem listu Italijanske republike št. 263 z dne 11. novembra 2011.

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.