|
2.
|
Poglavje 2 Priloge VIII se spremeni:
|
(a)
|
Zbirna razpredelnica se nadomesti z naslednjim:
„Zbirna razpredelnica
|
Metoda
|
Področje uporabe (*1)
|
Reagent
|
|
Topna komponenta
|
Netopna komponenta
|
|
1.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
aceton
|
|
2.
|
nekatera proteinska vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
hipoklorit
|
|
3.
|
viskoza, bakro ali nekatere vrste modalnih vlaken
|
nekatera druga vlakna
|
mravljična kislina in cinkov klorid
|
|
4.
|
poliamid ali najlon
|
nekatera druga vlakna
|
mravljična kislina, 80 % m/m
|
|
5.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
benzil alkohol
|
|
6.
|
triacetat ali polilaktid
|
nekatera druga vlakna
|
diklorometan
|
|
7.
|
nekatera celulozna vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
žveplova kislina, 75 % m/m
|
|
8.
|
akril, nekatera modakrilna vlakna ali nekatera klorovlakna
|
nekatera druga vlakna
|
dimetilformamid
|
|
9.
|
nekatera klorovlakna
|
nekatera druga vlakna
|
ogljikov disulfid/aceton v razmerju 55,5/44,5 % v/v
|
|
10.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
ledocetna kislina
|
|
11.
|
svila, poliamid ali najlon
|
nekatera druga vlakna
|
žveplova kislina, 75 % m/m
|
|
12.
|
juta
|
nekatera vlakna živalskega izvora
|
metoda z določanjem vsebnosti dušika
|
|
13.
|
polipropilen
|
nekatera druga vlakna
|
ksilen
|
|
14.
|
nekatera vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline
|
|
15.
|
klorovlakna, nekatera modakrilna vlakna, nekateri elastani, acetati, triacetati
|
nekatera druga vlakna
|
cikloheksanon
|
|
16.
|
melamin
|
nekatera druga vlakna
|
vroča mravljična kislina 90 % m/m
|
|
|
(b)
|
Točka 1.2 metode št. 1 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), lanom (7), pravo konopljo (8), juto (9), abako (10), alfo (11), kokosom (12), žuko ali brnistro (13), ramijo (14), sisalom (15), bakro vlakni (21), modalom (22), proteinskimi vlakni (23), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Ta metoda nikakor ni uporabna za acetatna vlakna, ki so bila površinsko dezacetilirana.“
|
|
(c)
|
Točka 1.2 metode št. 2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), bakro vlakni (21), viskozo (25), akrilom (26), klorovlakni (27), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastanom (43), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Če so prisotna različna proteinska vlakna, se z metodo določi njihova skupna količina, ne pa količina posameznih vrst vlaken.“
|
|
(d)
|
Metoda št. 3 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
VISKOZA, BAKRO ALI NEKATERA MODALNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo mravljične kisline in cinkovega klorida)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), polipropilenom (37), elastolefinom (46) in melaminom (47).
|
Če se ugotovi prisotnost modalnega vlakna, je treba izvesti predhodni preskus, da se ugotovi, ali je to vlakno topno v reagentu.
Ta metoda se ne uporablja za mešanice z bombažem, ki je bil v tehnološki predelavi opazno kemično poškodovan, prav tako se ne uporablja v primerih, ko se zaradi prisotnosti sredstev za vrhunsko plemenitenje, ki jih ni mogoče v celoti odstraniti, viskozna ali bakrova vlakna postala nepopolno topna.“
|
|
(iii)
|
Točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za bombaž, za katerega se uporablja vrednost ‚d‘ = 1,02, in za melamin, za katerega se uporablja vrednost ‚d‘ = 1,01.“
|
|
|
(e)
|
Metoda št. 5 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
ACETAT IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo benzilalkohola)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
triacetatom (24), polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
|
(f)
|
Metoda št. 6 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
TRIACETAT ALI POLILAKTID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo diklorometana)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Opomba
Triacetatna vlakna, ki so bila delno hidrolizirana s posebno obdelavo, niso več popolno topna v reagentu. V tem primeru se ta metoda uporablja.“
|
|
|
(g)
|
Metoda št. 7 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
NEKATERA CELULOZNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
(iii)
|
Točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost ‚d‘ 1,01.“
|
|
|
(h)
|
Točka 1.2 metode št. 8 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Metoda je uporabna tudi za akrilna vlakna in nekatera modakrilna vlakna, ki so barvana s kovinsko kompleksnimi barvili, vendar ne za vlakna, barvana s kromirnimi barvili.“
|
|
(i)
|
Točka 1.2 metode št. 9 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Kadar vsebnost volne ali svile v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 2.
Kadar vsebnost poliamida ali najlona v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 4.“
|
|
(j)
|
Metoda št. 10 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
ACETAT IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo ledocetne kisline)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
določenimi klorovlakni (27), in sicer polivinilkloridnimi vlakni, bodisi kloriranimi ali nekloriranimi, polipropilenom (37) elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
|
(k)
|
Metoda št. 11 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
SVILA ALI POLIAMID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“
|
|
(ii)
|
Točka 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. PODROČJE UPORABE
Ta metoda je po odstranitvi nevlaknate snovi uporabna za dvokomponentne mešanice:
|
1.
|
svile (4) ali poliamida ali najlona (30)
z
|
|
2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
(iii)
|
Točka 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. NAČIN
Svilena oziroma poliamidna ali najlonska vlakna raztopimo iz znane suhe mase mešanice z žveplovo kislino koncentracije 75 % m/m (*2).
Preostanek se zbere, izpere, posuši in stehta; maso ostanka, po potrebi korigirano, izrazimo kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek suhih svilenih vlaken oziroma suhih poliamidnih ali najlonskih vlaken izračunamo iz razlike.
(*2) Nekatere naravne svile, kot je groba svila, niso popolnoma topne v žveplovi kislini koncentracije 75 % m/m.“
"
|
|
(iv)
|
Točka 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. PRESKUSNI POSTOPEK
Izvede se postopek, opisan v splošnih navodilih, in nadaljujte, kot sledi:
Primerku, vstavljenemu v erlenmajerico s prostornino najmanj 200 ml, se prilije 100 ml žveplove kisline koncentracije 75 % na gram preskušanca. Erlenmajerica se nato zamaši, dobro pretrese in pusti stati 30 minut pri sobni temperaturi. Po 30 minutah se jo ponovno pretrese in pusti stati nadaljnjih 30 minut. Preden se preostanek iz erlenmajerice prenese v predhodno stehtan filtrirni lonček, se erlenmajerica z vsebino še zadnjič dobro pretrese. Vsa preostala vlakna se iz erlenmajerice izperejo z žveplovo kislino koncentracije 75 %. Ostanek v lončku se izpere s 50 ml razredčene žveplove kisline, nato s 50 ml vode in nazadnje s 50 ml razredčene raztopine amoniaka. Pri vsakem izpiranju naj bodo vlakna v stiku s tekočino približno 10 minut, nato se tekočina odsesa. Preostanek vlaken se nazadnje izpere še z vodo, pri čemer naj bodo vlakna v stiku z vodo približno 30 minut. Na koncu se tekočina presesa iz filtrirnega lončka, filtrirni lonček pa z vsebino posuši, ohladi in stehta.
V primeru dvokomponentnih mešanic poliamidnih vlaken s polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni se po filtriranju vlaken skozi stehtani filtrirni lonček in pred izvedbo opisanega postopka izpiranja ostanek v filtrirnem lončku izpere dvakrat, vsakič s 50 ml žveplove kisline v koncentraciji 75 %.“
|
|
(v)
|
Točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za volno, za katero je ‚d‘ = 0,985, za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, za katera je ‚d‘ = 1,005, in za melamin, za katera je ‚d‘ = 1,01.
6. TOČNOST
V homogenih mešanicah tekstilnih vlaken znaša interval zaupanja ± 1 za dobljene rezultate pri 95-odstotnem statističnem zaupanju, razen za dvokomponentne mešanice poliamidnih vlaken in polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken, za katere znaša interval zaupanja ± 2.“
|
|
|
(l)
|
Metoda št. 14 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
NEKATERA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
klorovlakni (27) na osnovi homopolimerov vinilklorida, bodisi naknadno klorirana ali neklorirana, polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Zadevna modakrilna vlakna so tista, ki dajo bistro raztopino, ko jih potopimo v koncentrirano žveplovo kislino (relativne gostote 1,84 pri temperaturi 20 °C).
Ta metoda se lahko uporablja namesto metod št. 8 in št. 9.“
|
|
(iii)
|
Točka 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. NAČIN
Vse sestavine, razen klorovlaken, polipropilena, elastolefina, melamina ali polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken (tj. vlakna iz odstavka 1.1), se raztopijo iz mešanice znane suhe mase s koncentrirano žveplovo kislino (relativna gostota pri temperaturi 20 °C je 1,84). Preostanek, ki ga sestavljajo klorovlakna, polipropilen, elastolefin, melamin ali polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, se zbere, izpere, posuši in stehta; maso ostanka, po potrebi korigirano, izrazimo kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek druge komponente izračunamo iz razlike.“
|
|
(iv)
|
Točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za melamin in polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost ‚d‘ 1,01.“
|
|
|
(m)
|
Metoda št. 16 se spremeni:
|
(i)
|
Naslov se nadomesti z naslednjim:
„
MELAMIN IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo vroče mravljične kisline)“
|
|
(ii)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), aramidom (31) in polipropilenom (37).“
|
|
|
|