(1)

Z Uredbo (ES) št. 172/2008 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije. Ukrepi zajemajo stopnjo dajatve ad valorem v višini med 17,8 % in 22,7 %. Preiskava, ki je privedla do te uredbe, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala „prvotna preiskava“.

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. novembra 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled“). Zahtevek, ki ga je vložil proizvajalec izvoznik iz Rusije, in sicer družba Joint Stock Company (JSC) Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njena povezana družba Joint Stock Company (JSC) Kuznetsk Ferroalloy Works (v nadaljnjem besedilu: vložnik), je bila po obsegu omejena na preiskavo dampinga glede vložnika. Protidampinška stopnja dajatve, ki se uporablja za vložnika, znaša 22,7 % na podlagi stopnje dampinga vložnika.

(3)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da so se za vložnika okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(4)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da nadaljevanje ukrepa za vložnika na sedanji ravni za izravnavo dampinga ni več potrebno. Glede na informacije iz zahtevka je primerjava vložnikovih domačih cen z njegovimi izvoznimi cenami za Unijo pokazala, da je stopnja dampinga bistveno nižja od sedanje ravni ukrepa.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek vmesnega pregleda, zato je sklenila začeti delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na damping glede vložnika. Komisija je 27. oktobra 2010 v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) in začela preiskavo.

(6)

Izdelek, ki ga zadeva vmesni pregled, je enak izdelku iz prvotne preiskave, tj. fero-silicij s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00 , 7202 29 10 in 7202 29 90 .

(7)

Izdelek, proizveden in prodajan v Rusiji, in izdelek, izvožen v Unijo, imata enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabe, zato se štejeta za podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(8)

Komisija je industrijo Unije, vložnika in organe države izvoznice uradno obvestila o začetku vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(9)

Komisija je vložniku poslala vprašalnike in v roku za ta namen prejela odgovor. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritvene obiske na naslednjih lokacijah:

(10)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(11)

Na začetku je treba opozoriti, da imajo institucije v skladu s sodno prakso sodišč EU (4) v pregledu iz člena 11(3) osnovne uredbe široko diskrecijsko pravico pri oceni potrebe po ohranitvi obstoječih ukrepov, ki vključuje možnost sklicevanja na presojo politike cen zadevnih izvoznikov v prihodnosti. V tem okviru morajo institucije preveriti argumente vložnika, zakaj so se njegove okoliščine spremenile in postale trajne, kar domnevno upravičuje znižanje ali celo ukinitev dajatve.

(12)

Vložnik je trdil, da se za spremenjene okoliščine lahko upravičeno šteje, da so trajne, zaradi česar je treba za vložnika zmanjšati raven ukrepov ali jih popolnoma razveljaviti, saj ni verjetno, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do kakršnega koli ponovnega pojava dampinškega uvoza ali pojava takega uvoza na ravneh, podobnih tistim, ugotovljenim v prvotni preiskavi.

(13)

Pred odzivom na različne argumente vložnika o (domnevno) trajnih (domnevno) spremenjenih okoliščinah je primerno najprej opisati pomisleke institucij glede vprašanja, ali je vložnik v OPP še vedno izvajal damping na trgu EU.

(14)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka družbe neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje družbe podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(15)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je družba prodala na svojem domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka, prodanega v OPP neodvisnim strankam na domačem trgu, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako obdobje.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v vsakem obdobju.

(19)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodajala družba, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(20)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka družbe v običajnem poteku trgovine.

(21)

Izvoz družbe v Unijo je potekal prek švicarske podružnice njegove povezane družbe RFAI, ki je v OPP opravljala vse uvozne funkcije, povezane z blagom za sprostitev v prosti promet Unije, tj. opravljala funkcije povezanega uvoznika.

(22)

Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Ker ni novih informacij neodvisnih uvoznikov glede nastalega dobička, je bila uporabljena enaka stopnja dobička kakor tista, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, torej 6 %.

(23)

Vložnik je trdil, da je treba družbo RFAI obravnavati kot del enega samega gospodarskega subjekta in da se posledično pri določitvi izvoznih cen ne smejo odšteti PSA-stroški in dobiček družbe.

(24)

Te trditve ni mogoče sprejeti iz naslednjih razlogov:

Zato je treba zavrniti trditev, da se pri konstruiranju izvozne cene ne smejo odšteti PSA-stroški in dobiček. Pripombe, ki jih je o tem dal vložnik v odzivu na končno razkritje, bodo obravnavane v točki 2.3.

(25)

Vložnik je trdil tudi, da se ne sme odšteti protidampinška dajatev pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe, saj je dajatev ustrezno razvidna iz cen pri nadaljnji prodaji in nadaljnjih prodajnih cen v Uniji. V zvezi s to trditvijo je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so se tehtane povprečne cene pri nadaljnji prodaji fero-silicija v Uniji povišale v primerjavi s cenami v prvotni preiskavi in da so trenutne izvozne cene pri nadaljnji prodaji precej višje kot 22,7 % kot take cene v prvotni preiskavi. Zato se lahko sklene, da je protidampinška dajatev ustrezno razvidna iz vložnikovih cen pri nadaljnji prodaji. Zato te trditve vložnika ni mogoče sprejeti in pri izračunu konstruiranih izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe niso bile odštete protidampinške dajatve.

(26)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bili, kadar je bilo primerno in utemeljeno, v obliki prilagoditev ustrezno upoštevani stroški prevoza, stroški zavarovanja, zapiralni in manipulativni stroški, stroški kredita ter provizije v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(27)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Rezultati so pokazali obstoj dampinga.

(28)

Za izračun stopnje dampinga so institucije kot v prvotni preiskavi opazile, da sta družbi CHEM in KF tesno povezani. Kot v prvotni preiskavi in v skladu s standardno prakso institucij je bila za celotno skupino izračunana enotna stopnja dampinga. Z metodo iz končnega razkritja je bil obseg dampinga izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika pred določitvijo tehtane povprečne stopnje dampinga za skupino kot celoto. Treba je opozoriti, da je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, ko je bil damping izračunan z združitvijo vseh ustreznih podatkov glede domače prodaje, stroškov proizvodnje, dobičkonosnosti in prodaje proizvajalcev v Uniji. Vložnik je trdil, da je uporaba te metodologije v nasprotju s členom 11(9) osnovne uredbe. Tudi to vprašanje bo obravnavano v točki 2.3.

(29)

Vložnik je predložil nekaj pripomb na nekatere vidike izračunov, kot so stroški proizvodnje, PSA-stroški, stopnja dobička, normalna vrednost in popravki. Vse te pripombe so bile obravnavane, po potrebi pa so bile popravljene stvarne napake. Dokončne ugotovitve so bile ustrezno spremenjene.

(30)

Poleg tega je vložnik od Komisije zahteval, da je obseg dampinga izražen na podlagi vrednosti CIF, ki jo je sam konstruiral za to preiskavo, in se pri tem skliceval na člen 2(9) osnovne uredbe. Trditev je temeljila na tem, da je cena, prijavljena carinskim organom, transferna cena, ki bi lahko bila ustrezna cena za carinske namene, vendar to ni ustrezna cena za izračun dampinga v protidampinških postopkih. To trditev je treba zavrniti, ker mora biti razlika med izvozno ceno in normalno vrednostjo, tj. obseg dampinga, izražena na isti podlagi kot cena, ki jo pozneje uporabijo carinski organi za določitev kakršne koli dajatve, ki se bo pobirala. To je dejansko vrednost CIF, ki jo je vložnik prijavil carinskim organom. Zato je bila ta cena uporabljena pri izračunih.

(31)

Glede izračuna stroškov proizvodnje je vložnik nasprotoval pristopu Komisije, ki je pri konstruiranju normalne vrednosti uporabila povprečno nakupno ceno glavne stroškovne postavke nepovezanega dobavitelja namesto dejanske cene, plačane povezanemu dobavitelju enake stroškovne postavke. To trditev je treba zavrniti, ker je bila cena, ki jo je zaračunal povezani dobavitelj, precej nižja od cene, plačane neodvisnemu dobavitelju za enako surovino. Ta cena se zato ne more šteti za tržno ceno. Zato je treba prilagoditi ta stroškovni element.

(32)

Po razkritju je vložnik trdil, da se stroški pakiranja pri primerjavi izvoznih cen z normalnimi vrednostmi niso obravnavali dosledno. To vprašanje je bilo obravnavano, po potrebi pa so bile popravljene stvarne napake.

(33)

Vložnik je predložil pripombe tudi glede izvzetja izvoznih transakcij določene vrste izdelka. Prodaja te vrste izdelka v Uniji je predstavljala manj kot 5 % prodaje zadevnega izdelka v Uniji, ki jo je vložnik opravil v OPP. To je treba zavrniti, saj se ta vrsta izdelka ni prodajala na domačem trgu, ni pa bil predložen niti noben poseben strošek proizvodnje. Ker se je ta vrsta izdelka v OPP izvažala v Unijo v majhnih količinah, se je štelo, da ni primerno konstruirati normalne vrednosti na podlagi stroškov proizvodnje drugih vrst izdelkov s prilagoditvami za razlike v izdelkih.

(34)

Poleg tega in kot je že bilo pojasnjeno, je vložnik v odzivu na končno razkritje predložil podrobne pripombe, zlasti glede dveh pomembnih zadev pri izračunu stopnje dampinga, in sicer (i) vprašanju, ali družbe CHEM, KF in RFAI tvorijo en gospodarski subjekt (6), in (ii) izračunu individualne stopnje dampinga za družbo CHEM na eni strani in družbo KF na drugi strani (7).

(35)

Glede prve trditve in zlasti glede zadev, ki jih je vložnik predložil v odzivu na končno razkritje, je bilo ugotovljeno naslednje.

(36)

Vložnik je ponovil svoje stališče, da sta oba proizvajalca izvoznika in povezani trgovec RFAI v bistvu v lasti in pod nadzorom istih upravičencev ter da zato ne ravnajo avtonomno in le upoštevajo navodila lastnikov vložnika. Vložnik je priznal vse elemente iz uvodne izjave 24, ni pa se strinjal z oceno institucij, na katero ni vplivalo vprašanje, ali družbe CHEM, KF in RFAI tvorijo en gospodarski subjekt.

(37)

Institucije zavračajo pripombe vložnika. Že navedena merila, zlasti če se obravnavajo skupaj, ustrezno utemeljujejo zavrnitev trditve vložnika. Vsi elementi iz uvodne izjave 24 kažejo na skupinsko strukturo, v kateri so vse družbe ločeni pravni subjekti, družbi KF in CHEM v celoti opravljata funkcijo proizvajalcev izvoznikov (funkcija proizvodnje in izvoza), družba RFAI pa deluje večinoma kot povezani trgovec/uvoznik v EU.

(38)

Za drugo trditev ni nujno, da se v okviru te preiskave v zvezi s pregledom sprejme dokončno stališče, razloga za to pa sta dva. Prvič, tudi če bi bila ta trditev sprejeta (poleg sprejetja drugih trditev iz uvodne izjave 29, kadar je to primerno), bi bil za vložnika še vedno ugotovljen damping na trgu EU v OPP, in sicer po približno 13-odstotni stopnji dampinga. Drugič, kot je navedeno spodaj, v vsakem primeru trenutno ni dovolj dokazov, da bi se stopnja dampinga v OPP štela za trajno.

(39)

V odzivu na končno razkritje je industrija Unije trdila, da je treba po pregledu v zvezi s preiskavo zvišati dajatev na izdelke vložnika, saj je bila po predpostavki, da bi se vse vložnikove trditve zavrnile, stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, višja kot veljavna dajatev. Vendar kot je pojasnjeno spodaj, ker ni dovolj dokazov glede trajnosti okoliščin, zvišanje ali znižanje dajatve ni utemeljeno.

(40)

Kljub temu, da so bile nekatere vložnikove trditve sprejete, kot je že navedeno, je bil še vedno ugotovljen damping na trgu EU v OPP, in sicer po vsaj 13-odstotni stopnji dampinga. Poleg tega kot je navedeno spodaj, v vsakem primeru ni dovolj dokazov, da bi se stopnja dampinga v OPP štela za trajno.

(41)

Vložnik je svojo utemeljitev za trajnost okoliščin osnoval na naslednjih točkah:

(42)

(43)

Po razkritju je vložnik uporabil podobne argumente. Vendar tudi tokrat ni bilo dovolj dokazov. Zato se sklene, da trenutno ni zadostnih dokazov, da so te višje izvozne cene vložnika kar koli drugega kot posledica prevladujočih tržnih cen (zlasti cen na trgu EU) v OPP. Drugače povedano, ni dovolj dokazov, da so spremembe poslovne strukture za izvoz vložnika povzročile te visoke cene, zaradi česar se lahko predvideva, da bodo te cene v prihodnje ostale na enaki (ali višji) ravni. V nasprotju z navedbami vložnika in ob predpostavki, da je skupina učinkovitejša zaradi nove strukture, to še ne pomeni, da bodo izvozne cene vložnika za EU v prihodnosti višje in da ne bodo povzročile dampinga.

(44)

(45)

Vendar se zaradi te trditve veljavni ukrepi ne morejo ukiniti ali zmanjšati. Treba je opozoriti, da je vložnik tudi sam trdil, da je v OPP še vedno izvajal damping. Poleg tega je vložnik sam poudaril, da EU ostaja eden od njegovih tradicionalnih trgov. To potrjuje tudi dejstvo, da je obseg prodaje vložnika v EU še vedno znaten. Pri primerjavi obsega prodaje s potrošnjo EU v OP prvotne preiskave (8) je obseg prodaje predstavljal znatni tržni delež (in sicer med 5 % in 20 %, podrobnih številk pa zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti).

(46)

Po razkritju je vložnik ponovil svoje stališče, da so njegove nove tržne priložnosti na drugih trgih (v Indiji, Aziji in ZDA) in ne v EU. Vendar vložnik ni predložil nobenih trdnih dokazov glede tržnih strategij. Ohranitev stopnje dampinga v OPP, pomanjkanje podatkov o drugih trgih in nestabilnost izvoznih cen na mednarodnih trgih te trditve ne podpirajo, zato jo je treba zavrniti.

(47)

(48)

Četudi so vsi ti argumenti domnevno pravilni, še vedno ostaja dejstvo, da je vložnik v OPP izvajal damping po znatni stopnji in nestabilnih cenah. Kot je že navedeno, obseg prodaje vložnika na trgu EU v OPP ne kaže, da se je preusmeril z navedenega trga ali da to namerava storiti v bližnji prihodnosti.

(49)

V pripombah k razkritju je vložnik trdil, da je v razkritju Komisija zavrnitev pomembnosti vedno večjega povpraševanja na domačem trgu utemeljila le z ugotovljeno znatno stopnjo dampinga. Poleg tega je vložnik trdil, da Komisija kljub temu, da je priznala številne ključne navedbe glede ruskega trga, na podlagi teh argumentov ne sprejme ustrezne ugotovitve.

(50)

Te trditve je treba zavrniti. Prvič temu argumentu nasprotujejo ugotovitve o dampingu in obsegu. Drugič institucije opozarjajo, da trditve, da se v Rusiji pričakuje povečanje povpraševanja po zadevnem izdelku in da bi se izvozne cene skupine višale hitreje kot stroški proizvodnje, Komisija ni priznala ter v zvezi s tem ni bilo nobenih prepričljivih neodvisnih dokazov.

(51)

(52)

Vendar je bilo ugotovljeno znatno izboljšanje zmogljivosti po finančni krizi leta 2009, vložnik pa je prijavil povečanje zmogljivosti za 10 % – 20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) v primerjavi z obdobjem pred finančno krizo leta 2009.

(53)

Po razkritju je vložnik trdil, da primerjava proizvodne zmogljivosti po OPP s proizvodno zmogljivostjo v referenčnem obdobju ni bila primerna, saj je vložnik pričakoval finančno krizo v letu 2009 in je zato že zmanjšal svojo proizvodno zmogljivost. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Opaziti je bilo razširitev prijavljenih zmogljivosti za 10 % – 20 % v primerjavi z letom 2007 in ne v letu 2009, ko so bile zmogljivosti na najnižjih stopnjah. Poleg tega finančna kriza iz leta 2009 še ni mogla vplivati na proizvodno zmogljivost vložnika v letu 2007.

(54)

Na podlagi analize vložnikovih trditev glede trajnosti spremenjenih okoliščin, kot je povzeto zgoraj, se lahko sklene, da trenutno ni dovolj dokazov, da bi bile kakršne koli spremenjene okoliščine trajne. Za izvozne cene vložnika in posledično stopnjo dampinga se zdi verjetno, da bodo še naprej nihale, zlasti zaradi razvoja cen na svetovnem trgu. Vložnik je sicer prikazal nekatere spremenjene okoliščine, vendar se jih ne more šteti kot take, ki izražajo, da je ravnanje vložnika pri določanju cen v OPP trajno. Zato se sklene, da je še prezgodaj in zato neutemeljeno znižati dajatev.

(55)

Vložnik je skupaj s svojim povezanim uvoznikom ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(56)

S preiskavo je bilo potrjeno, da je cena izdelka zelo nestabilna. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 42, je bilo ugotovljeno, da so se vložnikove prodajne cene v Unijo v OPP znatno spreminjale. Izdelek zato ni primeren za fiksno cenovno zavezo. Čeprav je izvoznik predlagal mehanizem indeksacije, ni bilo mogoče vzpostaviti korelacije med nestabilnostjo cen končnega izdelka in predlaganim virom indeksacije, zlasti zato, ker je povezan tudi s končnim izdelkom in se nanaša na cene, na katere je vplival dampinški uvoz. Zato se je predlagana indeksacija štela za neprimerno.

(57)

Glede tveganj, specifičnih za družbo, je bilo ugotovljeno, da je tveganje navzkrižne kompenzacije zaradi zapletenosti strukture družbe zelo veliko. Izdelki, ki niso zadevni izdelki, se lahko prodajajo prek trgovca zunaj Unije v drugo povezano podružnico iz tretje države in se nato ponovno prodajo v Unijo.

(58)

Ker so izdelki različne kakovosti in se večinoma uvažajo v razsutem stanju, carinski organi ne bi mogli razlikovati kemijskih specifikacij (za katere bi se morebiti uporabljale različne minimalne uvozne cene) brez individualne analize vsake transakcije, zaradi česar bi bilo spremljanje zelo težavno ali celo neizvedljivo.

(59)

Zato je bila ponujena zaveza zavrnjena.

(60)

Glede na ugotovitve dampinga in odsotnosti dokazane trajne narave spremenjenih okoliščin se sklene, da mora za družbo JSC Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njeno povezano družbo JSC Kuznetsk Ferroalloy Works še naprej veljati stopnja dajatve, določena v prvotni preiskavi, torej 22,7 % –