1.

v oddelku 5.1.3 se doda naslednji stavek:

„ECB si pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcije, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcije, ki se izvaja.“;

2.

v oddelku 5.1.6 se doda naslednji stavek:

„Če je v rezultatu avkcije kateri koli od zgoraj navedenih podatkov napačen, si ECB pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se ti napačni podatki popravijo.“;

3.

oddelek 6.2.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.2.1.1   Vrsta finančnega premoženja

1.   Skupne zahteve za primernost

Biti mora dolžniški instrument, ki ima:

Izključene so predvsem naslednje strukture kuponov: vsi variabilni kuponi, vezani na obrestne mere v tuji valuti, blagovne in delniške indekse in devizne tečaje, kuponi, vezani na razliko med dvema variabilnima obrestnima merama ali indeksoma, in variabilni kuponi, vezani na razmik na obrestne zamenjave ali na drugo kombinacijo indeksov, vse vrste kuponov, katerih višina je že vnaprej omejena (s strukturo ratchet in range accrual), ter obratno spremenljivi kuponi in kuponi, ki so odvisni od bonitetnih ocen. Poleg tega so izključene kompleksne terminske strukture, kot so instrumenti s kuponi, vezani na indeks, ki zagotavljajo garantirano vsoto kuponov, in opcije, ki z uresničenjem pravic omogočajo spremembo vrste kupona.

Primerni kuponi ne smejo imeti opcij za izdajatelja, tj. ne smejo omogočati sprememb definicije kupona v času do zapadlosti instrumenta, ki so odvisne od odločitve izdajatelja. Poleg tega, če je višina kupona navzgor ali navzdol omejena, morajo biti te meje fiksne in vnaprej določene. Če ima instrument večstopenjski kupon, bo klasifikacija tega instrumenta glede na njegov kupon temeljila na v prihodnost usmerjeni perspektivi.

Finančno premoženje ni primerno v primeru neskladnosti z zgoraj navedenimi merili primernosti, tudi če ta merila veljajo samo za del njegove strukture plačil (na primer za premijo), in tudi če je izrecno zajamčeno nenegativno kuponsko plačilo in poplačilo najmanj v znesku glavnice.

Zahteve iz odstavkov 1(a) in (b) veljajo, dokler ni obveznost dokončno odplačana. Dolžniški instrumenti ne smejo dati pravic do glavnice in/ali obresti, ki so podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.

2.   Dodatna merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje

Za potrebe pravnega okvira Eurosistema v zvezi z denarno politiko se krite obveznice ne štejejo kot listinjeni vrednostni papirji.

Odstavek 1(a) ne velja za listinjene vrednostne papirje. Eurosistem ocenjuje primernost listinjenih vrednostnih papirjev po dodatnih merilih, ki so določena v tem oddelku.

Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

Kakor je določeno v oddelku 6.2.1.7, mora biti izdajatelj listinjenega vrednostnega papirja ustanovljen v EGP.

Za primere, ko imajo originatorji ali, če je predvideno, posredniki sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh pravnih sistemih ni strogih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predvideno, posrednik sedež v drugi državi EGP, se lahko listinjeni vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno v obliki, sprejemljivi za Eurosistem, ki vsebuje upoštevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v tej državi. Eurosistem lahko za potrebe odločanja o tem, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za stroga in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika).

Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kakor je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo ali podtranšo glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje zadnja utrpi škodo. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, je treba zagotoviti nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi z obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi.

Da listinjeni vrednostni papirji postanejo ali ostanejo primerni za operacije denarne politike Eurosistema, Eurosistem zahteva, da zadevne stranke pri listinjenem vrednostnem papirju predložijo celovite in standardizirane podatke na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, v skladu z dodatkom 8.

Eurosistem pri ugotavljanju primernosti listinjenih vrednostnih papirjev upošteva podatke, ki so vneseni v obvezna polja ustreznega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kakor je določeno v dodatku 8. Pri oceni primernosti Eurosistem upošteva: (a) vsak primer neporočanja podatkov; in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.

Listinjen vrednostni papir je primeren, če je zavarovan s finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok in ga Eurosistem šteje za homogeno, tj. če finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, obsega eno samo vrsto finančnega premoženja, ki pripada stanovanjskim hipotekam, hipotekam na poslovnih nepremičninah, posojilom malim in srednje velikim podjetjem, posojilom za nakup avtomobila, potrošniškim posojilom ali terjatvam iz naslova leasinga. Listinjeni vrednostni papirji niso primerni za operacije denarne politike Eurosistema, če sklad finančnega premoženja, s katerim so zavarovani, vsebuje heterogeno finančno premoženje, ker jih ni mogoče poročati z enim obrazcem za določeno vrsto finančnega premoženja (5).

Eurosistem si pridržuje pravico, da od posameznih tretjih oseb, npr. izdajatelja, originatorja ali organizatorja, zahteva kakršno koli pojasnilo in/ali pravno potrditev, za katero šteje, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev ali v povezavi z zagotavljanjem podatkov na ravni posameznega posojila. V primeru neizpolnitve takih zahtev se lahko zadevni transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji odvzame primernost ali zavrne dodelitev primernosti.

3.   Dodatna merila primernosti, ki veljajo za krite obveznice

Za krite obveznice veljajo od 31. marca 2013 naslednje dodatne zahteve:

Kritni sklad krite obveznice ne sme vsebovati listinjenih vrednostnih papirjev, razen tistih listinjenih vrednostnih papirjev, ki:

Krite obveznice, ki so bile na listi primernih listinjenih vrednostnih papirjev na dan 28. novembra 2012 in niso izpolnjevale zahtev (a) do (c), ostanejo primerne do 28. novembra 2014.

4.

v oddelku 6.2.1.7 se črta opomba 58;

5.

v oddelku 6.2.2 se črta opomba 60;

6.

oddelek 6.2.2.1 se spremeni:

7.

v oddelku 6.2.3 se vstavi naslednji odstavek:

„Nacionalne centralne banke se lahko odločijo, da od nasprotne stranke ne sprejmejo v zavarovanje naslednjega tržnega ali netržnega finančnega premoženja, čeprav je primerno:

8.

oddelek 6.2.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„6.2.3.2   Pravila glede uporabe primernega finančnega premoženja

Tržno finančno premoženje se lahko uporabi za vse operacije denarne politike, ki temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, tj. povratne in dokončne transakcije odprtega trga in mejno posojilo. Netržno finančno premoženje se lahko uporabi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri povratnih transakcijah odprtega trga in pri mejnem posojilu. Ne uporablja se pri dokončnih transakcijah Eurosistema. Vse tržno in netržno finančno premoženje se lahko uporabi tudi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri posojilu čez dan.

Ne glede na to, ali tržno in netržno finančno premoženje izpolnjuje vsa merila primernosti, nasprotna stranka ne sme v zavarovanje predložiti finančnega premoženja, ki ga je izdala ali zanj jamči sama nasprotna stranka ali katera koli druga oseba, ki je z njo v tesni povezavi (6).

‚Tesne povezave‘ pomenijo katerega koli od naslednjih primerov, ko je nasprotna stranka povezana z izdajateljem/dolžnikom/garantom primernega finančnega premoženja:

Za potrebe izvajanja denarne politike, zlasti za spremljanje izpolnjevanja pravil glede uporabe primernega finančnega premoženja v zvezi s tesnimi povezavami, si Eurosistem interno izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te potrebe zagotavljajo nadzorni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo nadzorni organi.

Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sektorja iz EGP, ki je upravičena do odmerjanja davkov, ali kadar jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, ki je upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v točkah 68 do 70 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES; (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru: (i) netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov, ki niso vrednostni papirji; ali (ii) kritih bančnih obveznic, pri katerih so izpolnjena vsa merila, določena v točkah 68 do 70 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES, razen omejitev glede posojil z jamstvom v kritnem skladu.

Poleg tega nasprotna stranka v zavarovanje ne sme predložiti nobenega listinjenega vrednostnega papirja, pri katerem ta nasprotna stranka (ali katera koli tretja oseba, s katero ima tesne povezave) listinjenemu vrednostnemu papirju zagotavlja valutno zaščito s tem, da je sklenila transakcijo valutne zaščite z izdajateljem, ali zagotavlja likvidnostno podporo za 20 % ali več neodplačanega zneska listinjenega vrednostnega papirja.

Vse primerno tržno in netržno finančno premoženje mora biti uporabno v čezmejnih transakcijah v celotnem euroobmočju. Zato morajo imeti vse nasprotne stranke Eurosistema možnost uporabiti primerno finančno premoženje prek povezav s svojimi domačimi SPVP, ko gre za tržno finančno premoženje, ali prek drugih primernih ureditev za prejemanje posojil od NCB države članice, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena (glej oddelek 6.6).

Nasprotna stranka, ki predloži listinjen vrednostni papir in je v tesni povezavi z originatorjem finančnega premoženja, s katerim je listinjen vrednostni papir zavarovan, mora obvestiti Eurosistem o vsaki načrtovani spremembi tega listinjenega vrednostnega papirja, ki bi lahko vplivala na njegovo kreditno kvaliteto, npr. o spremembi veljavne obrestne mere za vrednostni papir, spremembi pogodbe o zamenjavi, spremembah v sestavi posojil za zavarovanje terjatev, ki niso predvidene v prospektu, ali spremembah vrstnega reda poplačila. Eurosistem je treba obvestiti en mesec pred vsako spremembo predloženega listinjenega vrednostnega papirja. Poleg tega mora nasprotna stranka ob predložitvi listinjenega vrednostnega papirja zagotoviti informacije o vseh spremembah, ki so bile izvedene v šestih mesecih pred predložitvijo. V skladu z oddelkom 6.2 Eurosistem ne daje pojasnil pred spremembami.

Tabela 4

Primerno finančno premoženje za operacije denarne politike Eurosistema

9.

v oddelku 6.3.2 se črta opomba 72;

10.

v oddelku 6.3.4.1 se doda naslednji odstavek:

„Zunanja bonitetna institucija, ki sodeluje v bonitetnem okviru Eurosistema, je predmet postopka Eurosistema za spremljanje zanesljivosti (glej oddelek 6.3.5). Skupaj s podatki za spremljanje zanesljivosti je treba predložiti tudi podpisano potrdilo izvršnega direktorja zunanje bonitetne institucije ali pooblaščenega podpisnika, ki je odgovoren za funkcijo revizije ali skladnosti v zunanji bonitetni instituciji, s katerim potrjuje točnost in veljavnost informacij za spremljanje zanesljivosti.“;

11.

v oddelku 6.3.4.4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ponudnik bonitetnih orodij, ki sodeluje v bonitetnem okviru Eurosistema, mora s sporazumom sprejeti, da bo predmet postopka Eurosistema za spremljanje zanesljivosti (10) (glej oddelek 6.3.5). Ponudnik bonitetnih orodij mora vzpostaviti in vzdrževati potrebno infrastrukturo za spremljanje statičnega nabora. Izgradnja in ocena statičnega nabora morata biti v skladu s splošnimi zahtevami spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema. Ponudnik bonitetnih orodij mora obvestiti Eurosistem o rezultatih ocene zanesljivosti, takoj ko jo je opravil. Skupaj s podatki za spremljanje zanesljivosti je treba predložiti tudi podpisano potrdilo izvršnega direktorja ali pooblaščenega podpisnika, ki je odgovoren za funkcijo revizije ali skladnosti pri ponudniku bonitetnih orodij, s katerim potrjuje točnost in veljavnost podatkov za spremljanje zanesljivosti. Ponudniki bonitetnih orodij morajo pet let hraniti interno evidenco statičnih naborov in podrobnosti o neplačilu.“;

12.

oddelek 6.3.5 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.5.   Spremljanje zanesljivosti bonitetnih sistemov

Vsi bonitetni sistemi so predmet spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema. Postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema obsega za vsak bonitetni sistem letno ex post primerjavo med: (a) dejanskimi stopnjami neplačila vseh primernih subjektov in instrumentov, ki jih bonitetni sistem ocenjuje, pri čemer so ti subjekti in instrumenti razvrščeni v statične nabore na podlagi določenih značilnosti, npr. bonitetne ocene, vrste finančnega premoženja, industrijskega sektorja, modela bonitetne ocene; in (b) ustreznim Eurosistemovim pragom kreditne kvalitete, ki ga določa referenčna vrednost verjetnosti neplačila (upoštevata se dve referenčni vrednosti verjetnosti neplačila: verjetnost neplačila 0,10 % za obdobje enega leta, ki se obravnava kot enakovredna bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 2; in verjetnost neplačila 0,40 % za obdobje enega leta, ki se obravnava kot enakovredna bonitetni oceni stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema). Cilj tega postopka je, da se zagotovi ohranitev ustreznosti vzporejanja bonitetnih ocen, ki jih zagotavlja bonitetni sistem, z usklajeno lestvico bonitetnih ocen Eurosistema ter primerljivosti rezultatov bonitetnega ocenjevanja med različnimi sistemi in viri.

Prvi element v postopku je, da ponudnik bonitetnega sistema letno sestavi seznam subjektov in instrumentov, katerih bonitetne ocene na začetku obdobja spremljanja dosegajo Eurosistemov prag kreditne kvalitete. Ponudnik bonitetnega sistema nato predloži ta seznam Eurosistemu na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem ter vsebuje polja v zvezi z identifikacijo, klasifikacijo in bonitetno oceno. Drugi element v postopku je na koncu 12-mesečnega obdobja spremljanja, ko ponudnik bonitetnega sistema posodobi podatke o poslovanju subjektov in instrumentov na seznamu. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva vse dodatne informacije, ki jih potrebuje za spremljanje zanesljivosti.

Dejanska stopnja neplačila statičnih naborov v bonitetnem sistemu, ki je zabeležena v obdobju enega leta, služi kot izhodišče za postopek spremljanja zanesljivosti znotraj bonitetnega okvira Eurosistema, ki obsega letno obvezno ocenjevanje in večletno ocenjevanje. Če se dejanska stopnja neplačila statičnih naborov v enoletnem in/ali večletnem obdobju znatno razlikuje od praga kreditne kvalitete, se Eurosistem obrne na ponudnika bonitetnega sistema, da analizira razloge za to razliko. Ta postopek lahko privede do popravka praga kreditne kvalitete, ki se uporablja za zadevni sistem.

Eurosistem se lahko odloči, da začasno ali trajno izključi bonitetni sistem, če pri zanesljivosti v več letih ni dosegel nikakršnega napredka. Poleg tega se v primeru kršitve pravil, ki urejajo bonitetni okvir Eurosistema, bonitetni sistem izključi iz bonitetnega okvira Eurosistema. Če zastopnik bonitetnega sistema predloži netočne ali nepopolne informacije za potrebe spremljanja zanesljivosti, lahko Eurosistem v primeru manjših nepravilnosti bonitetnega sistema ne izključi.“;

13.

oddelek 6.4.2 se spremeni:

14.

v oddelku 6.5.1 se odstavka (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

15.

v dodatku 6 se oddelek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Denarne kazni

Če nasprotna stranka krši pravila za avkcije (11), dvostranske transakcije (12), uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (13), postopke ob koncu dneva ali pogoje dostopa do mejnega posojila (14), Eurosistem naloži naslednje denarne kazni:

16.

dodatek 7 se nadomesti z naslednjim:

17.

doda se naslednji dodatek 8: