o spremembi prilog k Direktivi 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (1), zlasti prvega stavka prvega pododstavka člena 20(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Po sprejetju Direktive 2006/87/ES decembra 2006 so bile v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu dogovorjene spremembe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu. Zato je treba Direktivo 2006/87/ES ustrezno spremeniti.
(2)
Zagotoviti je treba, da se spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh in spričevalo za plovila, izdano v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti.
(3)
Predlagane spremembe Direktive 2006/87/ES morajo začeti veljati čim prej, da se preprečita izkrivljanje konkurence in obstoj različnih stopenj varnosti.
(4)
Po sprejetju izvedbenih sklepov Komisije 2012/64/EU (2), 2012/65/EU (3) in 2012/66/EU (4) z dne 2. februarja 2012 o odobritvi treh klasifikacijskih zavodov v skladu s členom 10 Direktive 2006/87/ES je treba Prilogo VII k Direktivi 2006/87/ES spremeniti.
(5)
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelje čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (5) –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2006/87/ES se spremeni:
1.
Priloga II k Direktivi 2006/87/ES se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi.
2.
Priloga VII k Direktivi 2006/87/ES se spremeni skladno s Prilogo II k tej direktivi.
3.
Priloga IX k Direktivi 2006/87/ES se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.
Člen 2
Države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1) Direktive 2006/87/ES, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. decembra 2013. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1) Direktive 2006/87/ES.
„(97) ‚Klasifikacijski zavod‘: klasifikacijski zavod, ki je priznan v skladu z merili in postopki iz Priloge VII
(97a) ‚Navigacijske luči‘: svetloba signalnih svetilk za označitev plovil
(97b) ‚Svetlobni signali‘: svetloba, ki se uporablja za dopolnitev vidnih ali zvočnih signalov.“
(b)
Dodata se naslednji točki:
„(106) ‚strokovnjak‘: oseba, ki jo je priznal pristojni organ ali pooblaščena institucija in ima specialistično znanje z ustreznega področja na podlagi strokovnega usposabljanja in izkušenj, je v celoti seznanjena z ustreznimi pravili in predpisi ter splošno sprejetimi tehničnimi predpisi (na primer standardi EN, ustrezno zakonodajo, tehničnimi predpisi drugih držav članic Evropske unije) in je sposobna preučiti ustrezne sisteme in opremo ter predložiti strokovno oceno o njih;
(107) ‚usposobljena oseba‘: oseba, ki je pridobila zadostno znanje na ustreznem področju na podlagi strokovnega usposabljanja in izkušenj, je dovolj seznanjena z ustreznimi pravili in predpisi ter splošno sprejetimi tehničnimi predpisi (na primer standardi EN, ustrezno zakonodajo, tehničnimi predpisi drugih držav članic Evropske unije), da lahko oceni delovno varnost ustreznih sistemov in opreme.“
2.
V členu 2.01 se točka (c) odstavka 2 nadomesti z naslednjim:
„(c)
navtični strokovnjak z dovoljenjem za voditelja čolna na celinskih plovnih poteh, ki pooblasti imetnika za vožnjo plovila, namenjenega za pregled.“
3.
V odstavku 1 člena 3.02 se prvi odstavek točke (b) nadomesti z naslednjim:
„(b)
Kadar se opravi pregled iz člena 2.09, minimalna debelina plošč na dnu, kaluži in bokih plovil iz jekla ne sme biti manjša od najvišje vrednosti, ki se izračuna z naslednjimi formulami:“.
4.
Naslov člena 6.09 se nadomesti z naslednjim:
„
Člen 6.09
Potrditveni preskus
“
5.
V členu 7.05 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.
Navigacijske luči, njihova ohišja in pripomočki so označene z znakom o odobritvi, predpisanim z Direktivo Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (*1).
V členu 7.06 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov izpolnjujejo zahteve iz dela I in dela II Priloge IX. Skladnost s temi zahtevami se ugotovi s homologacijo, ki jo izda pristojni organ. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (v nadaljnjem besedilu: ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, se šteje za radarsko opremo.
Izpolniti je treba zahteve v zvezi z vgradnjo in preskušanjem delovanja sistemov za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov iz dela III Priloge IX za uporabo v plovilih, ki plujejo po celinskih vodnih poteh.
Evropska komisija objavi register opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, odobrenih v skladu s Prilogo XI ali na podlagi enakovredno priznanih homologacij.“
7.
V členu 8.01 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.
Tlačne posode, ki so namenjene za delovanje plovila, pregleda strokovnjak, ki preveri, ali so varne za delovanje:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki spremembi ali popravilu ter
(c)
redno vsaj vsakih pet let.
Inšpekcijski pregled obsega notranji in zunanji pregled. Pri posodah na stisnjeni zrak, katerih notranjosti ni mogoče ustrezno pregledati ali pa med notranjim pregledom ni mogoče jasno ugotoviti njihovega stanja, je treba opraviti dodaten preskus, ki ne povzroča poškodb, oziroma preskus hidravličnega tlaka.
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak in na katerem je naveden datum pregleda.
Druge naprave, ki jih je treba redno pregledovati, zlasti parni kotli, druge tlačne posode in pripadajoči pripomočki ter dvigala, izpolnjujejo predpise, ki se uporabljajo v eni od držav članic Unije.“
8.
V členu 10.02 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.
V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:
(a)
radijske in telefonske naprave;
(b)
naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter označevanje plovila;
(c)
samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči.
Na voljo morajo biti tudi naslednje posode:
(a)
označena posoda za gospodinjske odpadke;
(b)
ločene, označene posode s pokrovi, ki se tesno zapirajo, iz jekla ali druge močne negorljive snovi, ki so ustrezne velikosti, vendar držijo vsaj 10 litrov, za zbiranje
(aa)
mastnih čistilnih krp;
(bb)
nevarnih trdnih odpadkov ali onesnaževal;
(cc)
nevarnih tekočih odpadkov ali onesnaževal,
in, če ti lahko nastanejo, za zbiranje
(dd)
pomij;
(ee)
drugih oljnih ali mastnih odpadkov.“
9.
Člen 10.03 se spremeni:
(a)
Prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
„1.
Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskima standardoma EN 3–7:2007 in EN 3–8:2007 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:“
(b)
Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2.
Za prenosne gasilne aparate iz odstavka 1 se lahko uporabijo samo gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B, C.
Ne glede na to zahtevo so na plovilih, ki nimajo naprav na utekočinjeni plin, dovoljeni gasilni aparati z vodno peno (AFFF–AR), ki tvorijo penast nanos na vodni osnovi, odporen proti zmrzovanju do minus (–) 20 °C, čeprav niso primerni za požarni razred C. Zmogljivost teh gasilnih aparatov je najmanj 9 litrov.
Vsi gasilni aparati morajo biti primerni za gašenje požara na električnih sistemih do 1 000 V.“
(c)
Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5.
Prenosne gasilne aparate pregleda usposobljena oseba vsaj vsaki dve leti. Na gasilni aparat se pritrdi oznaka o pregledu, ki jo podpiše usposobljena oseba in na katerem navede datum pregleda.“
10.
V členu 10.03 se odstavki 6, 7 in 8 nadomestijo z naslednjim:
„6.
Sisteme pregleda strokovnjak:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po sproženju;
(c)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(d)
redno vsaj vsaki dve leti.
Preglede iz točke (d) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.
7.
Strokovnjak ali usposobljena oseba pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.
Pregled obsega vsaj:
(a)
zunanji pregled celotnega sistema;
(b)
preskus delovanja varnostnih sistemov in šob;
(c)
preskus delovanja tlačnih posod in sistema črpanja.
8.
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“
11.
V odstavku 9 člena 10.03b se točke (b), (c) in (e) nadomestijo z naslednjim:
„(b)
Sistem pregleda strokovnjak
(aa)
pred prvim obratovanjem;
(bb)
pred ponovnim obratovanjem po sproženju;
(cc)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(dd)
redno vsaj vsaki dve leti.
Preglede iz točke (dd) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.
(c)
Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak ali usposobljena oseba preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve iz tega člena.“
„(e)
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“
12.
Člen 11.02 se spremeni:
(a)
Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4.
Zunanji robovi krovov in bočnih palub so opremljene z braniki, visokimi vsaj 0,90 m, ali neprekinjeno varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995. Delovne postaje, s katerih lahko osebe padejo v globino več kot 1 m, so opremljene z braniki ali okviri, visokimi vsaj 0,90 m, ali neprekinjeno varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995. Kadar se varovalne ograje bočnih palub lahko spustijo,
(a)
je na okvir odprtine dodatno pritrjena ročna ograja premera 0,02 do 0,04 m na višini 0,7 do 1,1 m in
(b)
so na točki, kjer se začne bočna paluba, na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.
Kadar odprtine nimajo okvirov, je treba namesto teh namestiti stalno varovalno ograjo.“
(b)
Vstavita se naslednja odstavka:
„4a.
Ne glede na odstavek 4 braniki ali varovalne ograje niso potrebni pri moanih in baržah brez bivalnih prostorov, kadar so:
(a)
na zunanjih robovih krovov in bočnih palub nameščene ograje v višini gležnjev;
(b)
na okvirih odprtin nameščene ročne ograje v skladu z odstavkom 4 (a) in
(c)
na krovu na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.
4b.
Ne glede na odstavek 4 varovalnih ograj ni treba namestiti neposredno na zunanjih robovih krova in bočnih palub na plovilih s krovom brez presledka ali krovom v trupu, kadar:
(a)
čez krove neprekinjeno poteka prehod, obdan s stalnimi varovalnimi ograjami v skladu z EN 711:1995, in
(b)
so na prehodih na območja, ki niso zavarovana z varovalnimi ograjami, na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.“
(c)
Vstavi se odstavek 6:
„(6)
Odstavki 4, 4a in 4b so začasne zahteve v skladu s členom 1.06 in veljajo do 1. decembra 2016.“
13.
Člen 11.04 se spremeni:
(a)
Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2.
Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,50 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom ladijskega skladišča ni manjša kot 0,65 m.“
(b)
Vstavi se naslednji odstavek 4:
„4.
Odstavek 2 je začasna zahteva v skladu s členom 1.06 in velja do 1. decembra 2016.“
14.
Člen 11.12 se spremeni:
(a)
Odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:
„6.
Žerjave pregleda strokovnjak:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(c)
redno vsaj vsakih deset let.
Pri tem pregledu se z izračuni in preskusi obremenitve dokažeta ustrezna trdnost in stabilnost.
Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom obremenitve, 1,25–krat večjo od varne delovne obremenitve, ki se opravi v celotnem delovnem območju.
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak, na katerem navede datum pregleda.
7.
Usposobljena oseba žerjave redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se z vizualnim pregledom in pregledom delovanja ugotovijo varni delovni pogoji žerjava.
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“
(b)
Odstavek 8 se črta.
(c)
Odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:
„10.
Proizvajalčeva navodila za delovanje žerjava se hranijo na plovilu. Vsebujejo vsaj naslednje podatke:
(a)
delovno območje in funkcijo naprav za krmiljenje;
(b)
največjo dovoljeno varno delovno obremenitev kot funkcije dosega;
(c)
največji dopustni nagib žerjava;
(d)
navodila za montažo in vzdrževanje;
(e)
splošne tehnične podatke.“
15.
Člen 14.13 se nadomesti z naslednjim:
„
Člen 14.13
Potrditveni preskus
Naprave na utekočinjeni plin pregleda strokovnjak, ki preveri, ali izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(c)
pri vsakem podaljšanju potrdila iz člena 14.15.
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak, na katerem navede datum pregleda. Kopijo potrdila o inšpekcijskem pregledu je treba predložiti inšpekcijskemu organu.“
16.
Naslov člena 14.14 se nadomesti z naslednjim:
„
Člen 14.14
Preskusni pogoji
“
17.
V členu 14.15 se drugi pododstavek odstavka 3 nadomesti z naslednjim:
„Na utemeljeno zahtevo lastnika plovila ali njegovega zastopnika lahko inšpekcijski organ izjemoma brez potrditvenega preskusa iz člena 14.13 podaljša veljavnost potrdila za največ tri mesece. Takšno podaljšanje se vnese v spričevalo Skupnosti.“
18.
Odstavek 8 člena 15.02 se nadomesti z naslednjim:
„8.
Pregrade, ki ločujejo strojnice od območij za potnike ali bivalnih prostorov za posadko in ladijsko osebje, ne smejo imeti vrat.“
19.
Člen 15.03 se spremeni:
(a)
Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5.
Nagibni moment zaradi tlaka vetra (MW) se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
pW
=
specifični tlak vetra 0,25 kN/m2;
AW
=
prečna ploskev plovila nad ploskvijo ugreza glede na upoštevane pogoje obremenitve, v [m2];
lW
=
oddaljenost težišča prečne ploskve AW od ploskve ugreza glede na upoštevane pogoje obremenitve, v [m].
Pri izračunavanju prečne ploskve je treba upoštevati prostore krova, namensko ograjene s ponjavami in podobnimi prenosnimi napravami.“
(b)
Odstavek 9(a) se nadomesti z naslednjim:
„(a)
Pri enooddelčnem statusu šteje, da so pregrade nepoškodovane, če razdalja med dvema sosednjima pregradama presega dolžino poškodbe. Pri izračunih se ne upoštevajo vzdolžne pregrade na razdalji, krajši od B/3 od ladijskega trupa, merjeni pravokotno na srednjo črto od plošče ogrodja pri največjem ugrezu. Pregradna niša v prečni pregradi, ki ni daljša od 2,50 m, se šteje za vzdolžno pregrado.“
20.
Člen 15.06 se spremeni:
(a)
Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1.
Prostori za potnike:
(a)
ležijo na vseh krovih za krmno pregrado proti trkom, če so pod pregradnim krovom, pa pred krmno pregrado;
(b)
so ločeni od strojnic in kotlovnic na način, ki ne prepušča plinov;
(c)
so razmeščeni tako, da skoznje ne prehajajo vizirne črte v skladu s členom 7.02.
Krovne površine, ki so ne samo zgoraj, temveč tudi ob straneh v celoti ali delno ograjene s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, izpolnjujejo enake zahteve kot zaprti prostori za potnike.“
(b)
Odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:
„15.
Nadgradnje ali njihove strehe, sestavljene popolnoma iz panoramskih stekel in ograd s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, ter njihovi temelji so načrtovani tako, da ob nezgodi pri vkrcanih osebah čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb, in izdelani iz materialov, ki to zagotavljajo.“
21.
Člen 15.11 se spremeni:
(a)
Odstavek 2(a) se nadomesti z naslednjim:
„2. Predelne stene
(a)
med prostori so zasnovane v skladu z naslednjimi tabelami
(aa)
Tabela za predelne stene med prostori, v katerih niso nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a
Stropi in stenske obloge ter temelji salonov, ki nimajo tlačnega brizgalnega sistema v skladu s členom 10.03a, so izdelani iz nevnetljivih materialov, razen površin, ki so vsaj negorljive. Prvi stavek ne velja za savne.“
(c)
Vstavi se odstavek 7a:
„7a.
Ponjave in druge podobne prenosne naprave, s katerimi so v celoti ali delno ograjene površine krova, in njihovi temelji so vsaj negorljivi.“
22.
Člen 22a.04 se nadomesti z naslednjim:
„
Člen 22a.04
Vzgon in stabilnost
1.
Za plovne objekte, daljše od 110 m, razen potniških plovil, veljajo odstavki 2 do 10.
2.
Osnovne vrednosti za izračun stabilnosti, lahkosti plovila in težišča se ugotovijo z nagibnim preskusom, ki se opravi v skladu s Prilogo I k resoluciji MSC 267 (85) Mednarodne pomorske organizacije (IMO).
3.
Vlagatelj z izračunom, ki temelji na metodi izgubljenega vzgona, dokaže, da sta v primeru poplavljenja vzgon in stabilnost plovila ustrezna. Vsi izračuni se opravijo za prosto potopitev in trim.
Zadostni vzgon in stabilnost plovila v primeru poplavljenja se dokažeta s tovorom, ki ustreza največjemu ugrezu in je enakomerno razporejen med vsa skladišča, z največjo zalogo in polnim tankom goriva.
Za nehomogeni tovor se izračun stabilnosti opravi za najmanj ugodni primer obremenitve. Ta izračun stabilnosti se hrani na plovilu.
Pri tem je treba matematično dokazati zadostno stabilnost za vmesne stopnje poplavljenosti (25 %, 50 % in 75 % napredovanja poplavljenja in po potrebi za stopnjo neposredno pred prečnim ravnotežjem) in za končno stopnjo poplavljenosti pri zgoraj določenih pogojih obremenitve.
4.
Za poškodovano stanje se upoštevajo naslednje predpostavke:
(a)
Obseg bočne poškodbe:
vzdolžni obseg
:
najmanj 0,10 dolžine (L),
prečni obseg
:
0,59 m,
navpični obseg
:
neomejeno od dna navzgor.
(b)
Obseg poškodbe dna:
vzdolžni obseg
:
najmanj 0,10 dolžine (L),
prečni obseg
:
3,00 m,
navpični obseg
:
0,39 m od temeljne črte navzgor, razen zbiralnika olja.
(c)
Za vse pregrade v poškodovanem območju se šteje, da so poškodovane, zato se z dodatnim pregrajevanjem zagotovi, da plovilo ostane na površini, tudi če sta poplavljena dva ali več sosednjih oddelkov v vzdolžni smeri. Za glavno strojnico je treba upoštevati samo enooddelčni standard, kar pomeni, da končne pregrade v strojnici veljajo za nepoškodovane.
Pri poškodbi dna se šteje, da so poplavljeni tudi sosednji oddelki na nasprotni strani ladje.
(d)
Prepustnost
Šteje se, da prepustnost znaša 95 %.
Če izračun pokaže, da je povprečna prepustnost oddelka nižja od 95 %, se lahko uporabi izračunana vrednost.
Uporabljene vrednosti ne smejo bi manjše od:
—
pri strojnicah in obratovalnih prostorih: 85 %
—
pri prostorih za tovor: 70 %
—
pri dvojnih dneh, rezervoarjih za gorivo, rezervoarjih za balast itd., odvisno od tega, ali se glede na njihovo uporabo zanje šteje, da morajo biti pri plovilu, ki pluje z največjim dovoljenim ugrezom, polni ali prazni: 0 ali 95 %.
(e)
Izračun učinka proste površine v vmesnih stopnjah poplavljenosti temelji na celotni površini poškodovanih oddelkov.
5.
Za vse vmesne stopnje poplavljenosti iz odstavka 3 so izpolnjena naslednja merila:
(a)
nagibni kot φ v ravnotežnem položaju zadevne vmesne stopnje ne presega 15° (5°, kadar zabojniki niso zavarovani);
(b)
nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,02 m (0,03 m, kadar zabojniki niso zavarovani), preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali preden je dosežen nagibni kot φ 27° (15°, kadar zabojniki niso zavarovani);
(c)
za vodo neprepustne odprtine niso potopljene, preden se doseže nagib ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje.
6.
V končni stopnji poplavljenosti so izpolnjena naslednja merila:
(a)
spodnji rob vseh za vodo neprepustnih odprtin (npr. vrata, okna, žrela za dostop), ne sega manj kot 0,10 m nad poškodovano vodno črto;
(b)
nagibni kot φ v ravnotežnem položaju ne presega 12° (5°, kadar zabojniki niso zavarovani);
(c)
nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,05 m, površina pod krivuljo pa doseže vsaj 0,0065 m.rad, preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali je dosežen nagibni kot φ 27° (10°, kadar zabojniki niso zavarovani);
= 12° / 5°
A = 0,0065 m·rad
vzravnalni moment GZ [m]
GZR = 0,05 m
prva nezaščitena odprtina v vodi, vendar f = 27°/10°
ravnotežni položaj v končni stopnji poplavljenosti
nagibni kot f [°]
(d)
če so za vodo neprepustne odprtine potopljene, preden je dosežen ravnotežni položaj, se za izračun stabilnosti poškodovanega plovila prostori, ki omogočajo dostop, štejejo za poplavljene.
7.
Če so zagotovljene odprtine za navzkrižno poplavljenje, ki zmanjšujejo asimetrično poplavljenje, so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
za izračun navzkrižnega poplavljenja se uporablja resolucija A.266 (VIII) Mednarodne pomorske organizacije;
(b)
so samodejne;
(c)
niso opremljene z zapiralnimi napravami;
(d)
celotni čas za izravnavo ne presega 15 minut.
8.
Če se odprtine, skozi katere lahko voda prodre tudi v nepoškodovane oddelke, lahko neprepustno zaprejo, imajo naprave za zapiranje na obeh straneh naslednje čitljivo navodilo:
‚Zaprite takoj po prehodu‘.
9.
Šteje se, da je dokaz z izračunom v skladu z odstavki 3 do 7 predložen, če so bili rezultati izračunov za stabilnost poškodovanega plovila v skladu z delom 9 pravil, ki so priložena k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (v nadaljnjem besedilu: ADN), pozitivni.
10.
Če je zaradi skladnosti z zahtevami iz odstavka 3 potrebno, se ponovno določi ploskev največjega dovoljenega ugreza.“
23.
V odstavku 2 člena 22a.05 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c)
so zgrajeni kot plovila z dvojnim trupom v skladu z ADN, pri čemer se za plovila za prevoz suhega tovora uporabljajo oddelki od 9.1.0.91 do 9.1.0.95, za tankerska plovila pa odstavek 9.3.2.11.7 in oddelki 9.3.2.13 do 9.3.2.15 ali odstavek 9.3.3.11.7 in oddelki 9.3.3.13 do 9.3.3.15 dela 9 ADN;“.
24.
V odstavku 2 člena 24.02 se tabela nadomesti z naslednjim:
(a)
Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
„7.05(1)
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009, se lahko uporabljajo še naprej.“
(b)
Za člen 7.06(1) se vstavijo naslednji vnosi:
„7.06(1)
Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990
Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990, se lahko vgradi in uporablja do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 31. decembru 2009, vendar najdlje do 31. decembra 2011, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.
Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990
Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990 in vgrajeni pred 1. januarjem 2000, se lahko vgradijo in uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni 1. januarja 1990 ali pozneje v skladu z minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za radarske naprave, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, ter minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.“
(c)
Za točko b drugega stavka odstavka 1 člena 10.02 se vstavi naslednji vnos:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
„Člen 10.02(1), točka b drugega stavka
Posode iz jekla ali druge močne, negorljive snovi, ki držijo vsaj 10 litrov
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“
(d)
Vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04 se nadomestita z naslednjim:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
„11.02(4), prvi stavek
Oprema zunanjih robov krova, bočnih palub in delovnih postaj
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020
Višina okvirov
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035
11.04(1)
Čista širina bočne palube
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035 za plovne objekte, katerih širina presega 7,30 m
Odstavek 2
Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore le na krmi
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020“
(e)
Vnos za člen 11.12 se nadomesti z naslednjim:
„11.12(2), (4), (5) in (9)
Proizvajalčeva tablica, zaščitne naprave, spričevala na plovilu
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015.“
(f)
Vnosi za odstavke od 7 do 13 člena 15.03 se nadomestijo z naslednjim:
„Odstavka 7 in 8
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
Odstavek 9
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
Navpični obseg poškodbe ladijskega dna
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
N.R.C. se uporablja za plovila z neprepustnimi krovi na razdalji najmanj 0,50 m in manj kot 0,60 m od dna plovil, ki so prejela spričevala Skupnosti ali drugo dovoljenje za plovbo pred 31. decembrom 2005
Dvooddelčni status
N.R.C.
Odstavki 10 do 13
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045“
(g)
Vnos za odstavek 1 (a) člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 15.06(1), prvi pododstavek
Prostori za potnike pod pregradnim krovom za pregrado proti trkom in pred krmno pregrado.
NRC, najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
Člen 15.06(1), drugi pododstavek
Ograjeni prostori
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“
(h)
Vnos za odstavek 15 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:
„Odstavek 15
Zahteve za zaprte prostore v nadgradnjah, ki so v celoti ali delno sestavljene iz panoramskih oken.
NRC, najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
Zahteve za ograjene prostore
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“
(i)
Za besedilo v zvezi z odstavkom 7a člena 15.11 se vstavi naslednji vnos:
„Odstavek 7a
Ograjeni prostori
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti“
25.
Tabela v odstavku 5 člena 24.06 se spremeni:
(a)
Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred
„7.05(1)
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009, se lahko uporabljajo še naprej.
1. 12. 2013“
(b)
Za odstavek 1 člena 7.06 se vstavi naslednji vnos:
„7.06(1)
Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990
Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990, se lahko vgradi in uporablja do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 31. decembru 2009, vendar najdlje do 31. decembra 2011, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.
1. 12. 2013
Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990
Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990 in vgrajeni pred 1. januarjem 2000, se lahko vgradijo in uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.
1. 12. 2013
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990 v skladu z minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za radarske naprave, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, ter minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je bilo izdano veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.
1. 12. 2013“
(c)
Za točko b drugega stavka odstavka 1 člena 10.02 se vstavi naslednji vnos:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred
„Člen 10.02(1), točka b drugega stavka
Posode iz jekla ali druge močne, negorljive snovi, ki držijo vsaj 10 litrov
N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti
1. 12. 2013“
(d)
Vstavita se vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04:
Člen in odstavek
Vsebina
Rok in opombe
Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred
„11.02(4), prvi stavek
Višina ograj in okvirov ter bočnih varovalnih ograj
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020
1. 12. 2013
Višina okvirov
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035
11.04(2)
Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore samo na krmi
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020
1. 12. 2013“
(e)
Za člen 11.12 se vstavi naslednji vnos:
„11.12 (2), (4), (5) in (9)
Proizvajalčeva tablica, zaščitne naprave, spričevala na plovilu
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015.
1. 12. 2013“
(f)
Vnosi za člen 15.03(7) do (13) se nadomestijo z naslednjim:
„15.03(7) in (8)
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
1. 12. 2013
odstavek 9
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
1. 12. 2013
Navpični obseg poškodbe ladijskega dna
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
N.R.C. se uporablja za plovila z neprepustnimi krovi na razdalji najmanj 0,50 m in manj kot 0,60 m od dna plovil, ki so prejela spričevala Skupnosti ali drugo dovoljenje za plovbo pred 31. decembrom 2005
1. 12. 2013
Dvooddelčni status
N.R.C.
odstavki 10 do 13
Stabilnost poškodovanega plovila
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
1. 12. 2013“
(g)
Vnos za odstavek 1 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 15.06(1), prvi pododstavek
Prostori za potnike pod pregradnim krovom in pred krmno pregrado.
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
1. 12. 2013
Člen 15.06(1), drugi pododstavek
Ograjeni prostori
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
1. 12. 2013“
(h)
Vnos za odstavek 15 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:
„Odstavek 15
Zahteve za zaprte prostore v nadgradnjah, ki so v celoti ali delno sestavljene iz panoramskih oken.
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045
1. 12. 2013
Zahteve za ograjene prostore
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
1. 12. 2013“
(i)
Za odstavek 7a člena 15.11 se vstavi naslednji vnos:
„Odstavek 7a
Ograjeni prostori
N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti
1. 12. 2013“
26.
Tabela v drugem odstavku člena 24a.02 se spremeni:
(a)
Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:
„7.05(1)
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri
Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo
—
zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009
ali
—
ustrezne zahteve države članice z dne 30. novembra 2009
se lahko uporabljajo še naprej.“
(b)
Za odstavek 1 člena 7.06 se vstavi naslednji vnos:
„7.06(1)
Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov
Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni in vgrajeni v skladu s predpisi države članice pred 31. decembrom 2012, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo do izdaje ali zamenjave spričevala Skupnosti po 31. decembru 2018. Te sisteme je treba vpisati v spričevalo Skupnosti pod številko 52.
Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990 v skladu s predpisi o minimalnih zahtevah in preskusnih pogojih za sisteme za radarsko krmiljenje za plovbo po Renu in predpisi o minimalnih zahtevah in preskusnih pogojih za kazalnike stopnje obratov za plovbo po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je na voljo potrdilo o vgradnji, ki je veljavno v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.“
(c)
Vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04 se nadomestita z naslednjim:
Člen in odstavek
VSEBINA
ROK in OPOMBE
„11.02(4), prvi stavek
Oprema zunanjih robov krova, bočnih palub in delovnih postaj
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020
Višina ograj ali okvirov
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020
11.04(1)
Prosta širina bočne palube
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035 za plovne objekte, katerih širina presega 7,30 m
Odstavek 2
Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore samo na krmi
NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020“
27.
V Dodatku I se doda naslednji vnos:
Slika 10
Nosite rešilni jopič!
Brava: modra/bela
28.
Dodatek II se spremeni:
(a)
Kazalo vsebine se spremeni:
(i)
naslov za št. 4 se nadomesti z naslednjim:
„Uporaba prehodnih določb“;
(ii)
naslov za št. 6 se nadomesti z naslednjim: „Uporaba pravil iz poglavja 15“;
(iii)
doda se:
„Št. 26: strokovnjaki/usposobljene osebe
Št. 27: plovni objekt za prosti čas“.
(b)
Upravno navodilo št. 4 se nadomesti z naslednjim:
„
UPRAVNO NAVODILO št. 4
Uporaba prehodnih določb
(poglavja od 15 do 22b, poglavje 24 in poglavje 24a Priloge II)
1. UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI SESTAVLJANJU DELOV PLOVNEGA OBJEKTA
1.1 Načela
Pri sestavljanju delov različnih plovil je treba nespremenjeno varstvo zagotoviti samo za dele tistega plovila, ki ohrani spričevalo Skupnosti. Zato se lahko prehodne določbe uveljavljajo samo za navedene dele. Druge dele je treba obravnavati kot na novo izdelano plovilo.
1.2 Podrobna uporaba prehodnih določb
1.2.1
Pri sestavljanju delov različnih plovil se lahko prehodne določbe uveljavljajo samo za dele tistega plovila, ki ohrani spričevalo Skupnosti.
1.2.2
Deli, ki ne pripadajo plovilu z ohranjenim spričevalom plovila, se obravnavajo kot na novo izdelan plovni objekt.
1.2.3
Ko je bil plovilu dodan del drugega plovila, prvotno plovilo prejme evropsko identifikacijsko številko plovnega objekta, ki ohrani spričevalo Skupnosti kot predelan plovni objekt.
1.2.4
Kadar se za plovni objekt po predelavi ohrani obstoječe ali izda novo spričevalo Skupnosti, se v spričevalo Skupnosti dodatno vpiše letnica izdelave najstarejšega dela plovnega objekta.
1.2.5
Če se plovnemu objektu doda nov premčni del, mora veljavne zahteve izpolnjevati tudi motor za premčni bočni propeler, ki je vgrajen v premčni del,.
1.2.6
Če se plovilu doda novi krmni del, morajo veljavne zahteve izpolnjevati tudi motorji, ki so vgrajeni v krmni del.
1.3 Primeri za ponazoritev
1.3.1
Plovilo je sestavljeno iz dveh starejših plovil (plovilo 1 z letnico izdelave 1968, plovilo 2 z letnico izdelave 1972). Uporablja se celotno plovilo 1, razen premčnega dela, in premčni del plovila 2. Sestavljeno plovilo prejme spričevalo Skupnosti plovila 1. Premčni del sestavljenega plovila mora biti zdaj opremljen tudi z vdolbinami za sidra.
1.3.2
Plovilo je sestavljeno iz dveh starejših plovil (plovilo 1 z letnico izdelave 1975, plovilo 2 z letnico izdelave 1958, najstarejši sestavni del z letnico 1952). Uporablja se celotno plovilo 1, razen premčnega dela, in premčni del plovila 2. Sestavljeno plovilo prejme spričevalo Skupnosti plovila 1. Premčni del sestavljenega plovila mora biti zdaj opremljen tudi z vdolbinami za sidra. V spričevalo Skupnosti se dodatno vpiše najstarejši sestavni del prvotnega plovila 2 z letnico izdelave 1952.
1.3.3
Premčni del plovila z letom izdelave 2001 se doda plovilu z letom izdelave 1988. Motor plovila z letom izdelave 1988 ostane v plovilu. V tem primeru mora biti motor homologiran. Homologiran mora biti tudi motor, če je nameščen v premčnem delu iz leta 2001.
2. UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI SPREMEMBI VRSTE PLOVNEGA OBJEKTA (NAMEMBNOSTI PLOVNEGA OBJEKTA)
2.1 Načela
2.1.1
Pri odločitvi o uporabi prehodnih določb pri spremembi vrste plovnega objekta (vrste plovila, namembnosti plovila) je v zvezi s Prilogo II k tej direktivi bistvenega pomena zagotavljanje varnosti.
2.1.2
Sprememba vrste plovnega objekta pomeni, če so varnostne zahteve, ki se uporabljajo za novo vrsto plovnega objekta, različne od varnostnih zahtev za prejšnjo vrsto plovnega objekta, kar se zgodi, če se za novo vrsto plovnega objekta uporabljajo posebne določbe iz poglavij 15 do 22b Priloge II, ki se za prejšnjo vrsto plovnega objekta niso uporabljale.
2.1.3
Pri spremembi vrste plovnega objekta je treba v celoti izpolniti vse posebne določbe in zahteve, ki so specifične za to vrsto plovnega objekta; za te zahteve se prehodne določbe ne morejo uveljavljati. To velja tudi za dele, ki so prevzeti iz obstoječega plovnega objekta in za katere veljajo posebne zahteve.
2.1.4
Predelava tankerja v plovilo za prevoz suhega tovora ne pomeni spremembe vrste plovnega objekta iz točke 2.1.2.
2.1.5
Pri predelavi plovila s kabinami v plovilo za dnevne izlete morajo vsi novi deli veljavne zahteve izpolnjevati v celoti.
2.2 Podrobna uporaba prehodnih določb
2.2.1
Člen 24.02(2) (NRC) oziroma člen 24a.02(2) se uporablja za dele plovnega objekta, ki so obnovljeni, zato se za nove dele plovnega objekta prehodne določbe ne morejo uporabljati.
2.2.2
Za dele plovnega objekta, ki niso predelani, se lahko prehodne določbe uporabljajo še naprej, razen za dele v skladu z drugim stavkom točke 2.1.3.
2.2.3
Če se spremenijo dimenzije plovnega objekta, se prehodne določbe prenehajo uporabljati za dele plovnega objekta, povezane s to spremembo (npr. razdalja do pregrade proti trkom, prostega boka in sidra).
2.2.4
Če se spremeni vrsta plovnega objekta, se uporabljajo posebne zahteve iz Priloge II, ki se uporabljajo samo za novo vrsto plovnega objekta. Vsi deli in predmeti opreme, na katere vpliva predelava plovnega objekta, morajo izpolnjevati veljavne zahteve iz delov II in III Priloge II.
2.2.5
Plovnemu objektu se nato dodeli novo ali spremenjeno spričevalo Skupnosti, v polji 7 in 8 spričevala prvotne izdelave in predelave pa je treba vnesti opombo.
2.3 Primeri za ponazoritev
2.3.1
Tovorno plovilo (leto izdelave 1996) je predelano v potniško plovilo. Poglavje 15 Priloge II se uporablja za celotno plovilo, ne da bi se uveljavljale prehodne določbe. Če premčni del ni spremenjen v skladu z načrti predelave ali poglavjem 15, plovilu ni treba imeti vdolbin za sidra v skladu s členom 3.03.
2.3.2
Vlačilec (leto izdelave 1970) je predelan v potisno plovilo. Fizična predelava zajema samo spremembo opreme krova in vgradnjo naprave za potiskanje. Razen poglavij 5 in 7 (delno) ter členov 10.01 in 16.01 se za plovilo iz leta 1970 še naprej uporabljajo vse prehodne določbe.
2.3.3
Motorni tanker (leto izdelave 1970) je predelan v potisno plovilo. Fizična predelava zajema ločitev premčnega dela od oddelka za tovor ter spremembo opreme krova in vgradnjo naprave za potiskanje. Razen določb iz poglavja 5 in poglavja 7 (delno) ter člena 10.01 in člena 16.01 se za plovilo iz leta 1970 še naprej uporabljajo vse prehodne določbe,.
2.3.4
Motorni tanker je predelan v motorno tovorno plovilo. Motorno tovorno plovilo mora izpolnjevati veljavne zahteve za varnost na delovnem mestu, zlasti zahteve iz člena 11.04 poglavja 11 Priloge II.
3. UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI PREDELAVI POTNIŠKIH PLOVIL
3.1 Uporaba prehodnih določb
3.1.1
Ukrepi za predelavo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz poglavja 15, ne glede na to, kdaj so izvedeni, ne pomenijo predelave ‚C‘ po členu 24.02(2), členu 24.03(1) ali členu 24.06(5) Priloge II oziroma členu 24a.02 in členu 24a.03.
3.1.2
Pri predelavi plovila s kabinami v plovilo za dnevne izlete morajo vsi novi deli veljavne zahteve izpolnjevati v celoti.
3.2 Primeri za ponazoritev
3.2.1
Potniško plovilo (leto izdelave 1995) mora imeti najpozneje do 1. januarja 2015 vgrajen drugi samostojni pogonski sistem. Če to potniško plovilo ni bilo kako drugače prostovoljno predelano, izračuna stabilnosti v skladu z novimi zahtevami ni treba opraviti, lahko pa se opravi izračun stabilnosti v skladu s prvotnimi zahtevami države članice glede stabilnosti, če za to obstaja objektivna potreba.
3.2.2
Potniško plovilo (leto izdelave 1994, spričevalo plovila zadnjič podaljšano leta 2012) bo v letu 2016 podaljšano za 10 m. Ta plovni objekt mora dobiti še drugi samostojni pogonski sistem. Potreben bo tudi novi izračun stabilnosti, ki ga je treba opraviti v skladu s poglavjem 15 za enooddelčni in dvooddelčni status.
3.2.3
Potniško plovilo (leto izdelave 1988) dobi močnejši pogonski sistem, skupaj s propelerji. Ta predelava je tako velika, da zahteva izračun stabilnosti. Ta izračun je treba opraviti v skladu z veljavnimi zahtevami.“
(c)
Upravno navodilo št. 6 se nadomesti z naslednjim:
„
UPRAVNO NAVODILO št. 6
Uporaba zahtev iz poglavja 15 Lokalni pododdelki
Prehodne zahteve za prostore, ograjene s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami
(člen 15.02(5), 15.03(4), 15.03(9) Priloge II)
1. LOKALNI PODODDELKI (ČLEN 15.02(5))
V skladu z odstavkom 5 člena 15.02 je možno, da za vodo neprepustni lokalni pododdelki, na primer prečno razdeljeni tanki z dvojnim dnom, ki so daljši od dolžine poškodbe, ki jo je treba upoštevati, pri oceni ne bodo upoštevani. V tem primeru prečne razdelitve morda ni treba upoštevati, če ta ni podaljšana do pregradnega krova. To bi lahko privedlo do nepravilnih razdelitev pregrad.
Razlaga zahteve:
Če je za vodo neprepusten oddelek daljši, kot to določa odstavek 9 člena 15.03, in vsebuje lokalne pododdelke, ki oblikujejo za vodo neprepustne pododdelke in je med njimi dolžina poškodbe najmanjša, se to lahko upošteva pri izračunu stabilnosti poškodovanega plovila.
2. PREHODNE DOLOČBE O STABILNOSTI ZA PROSTORE, OGRAJENE S PONJAVAMI ALI PODOBNIMI PRENOSNIMI NAPRAVAMI (ODSTAVEK 5 ČLENA 15.03)
Prostori, ograjeni s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, lahko povzročajo težave pri stabilnosti plovil, saj lahko, če so dovolj veliki, vplivajo na nagibni moment zaradi tlaka vetra.
Razlaga zahteve:
Pri potniških plovilih, za katera je bilo spričevalo za plovilo prvič izdano pred 1. januarjem 2006 ali se zanje uveljavlja drugi stavek odstavka 2 člena 24.06, je treba po postavitvi ograde iz ponjav ali podobnih prenosnih naprav ponovno opraviti izračun stabilnosti v skladu s to direktivo, če njena prečna ploskev Awz presega 5 % skupne prečne ploskve Aw, ki jo je treba upoštevati v vsakem primeru.“
(d)
V upravnem navodilu št. 7 se del 1 nadomesti z naslednjim:
„DEL 1:
Odobrena posebna sidra
Posebna sidra z zmanjšano maso, ki so jih odobrili pristojni organi v skladu z odstavkom 5 člena 10.01, so navedena v naslednji tabeli.
Sidro št.
Sprejeto zmanjšanje mase sidra (%)
Pristojni organ
1.
HA–DU
30 %
Nemčija
2.
D’Hone Spezial
30 %
Nemčija
3.
Pool 1 (votlo)
35 %
Nemčija
4.
Pool 2 (masivno)
40 %
Nemčija
5.
De Biesbosch–Danforth
50 %
Nemčija
6.
Vicinay–Danforth
50 %
Francija
7.
Vicinay AC 14
25 %
Francija
8.
Vicinay tip 1
45 %
Francija
9.
Vicinay tip 2
45 %
Francija
10.
Vicinay tip 3
40 %
Francija
11.
Stockes
35 %
Francija
12.
D’Hone–Danforth
50 %
Nemčija
13.
Schmitt HHP–anker
40 %
Nizozemska
14.
SHI sidro z visokim oprijemom, tip ST (standard)
30 %
Nizozemska
15.
SHI sidro z visokim oprijemom, tip FB (popolnoma uravnovešeno)
30 %
Nizozemska
16.
Sidro Klinsmann
30 %
Nizozemska
17.
HA-DU-POWER Anchor
50 %
Nemčija“
(e)
V upravnem navodilu št. 11 se v točki 4 za razlago v zvezi s točko 2 spričevala Skupnosti vstavi razlaga točke 10 spričevala Skupnosti:
„10.
V zvezi s plovili z dovoljenjem za plovbo po Renu, kar pomeni
(a)
plovila, ki v celoti izpolnjujejo zahteve Priloge II, vključno s prehodnimi določbami za poglavje 24, in
(b)
plovila, za katere se prehodne določbe iz poglavja 24a ali zmanjšanja iz Priloge IV ne uporabljajo,
je treba alinei ‚– na celinskih plovnih poteh Skupnosti v coni(conah)‘ dodati:
(a)
Ren ali
(b)
cona R.“
V točki 4 se razlaga v zvezi s točko 43 spričevala Skupnosti spremeni:
„43.
Tu niso zajeti prenosni gasilni aparati, ki se zahtevajo v skladu z drugimi varnostnimi predpisi, na primer Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“
(f)
V upravnem navodilu št. 17 se oddelek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. POTRDITVENI PRESKUS
3.1
Protipožarne alarmne sisteme mora pregledati strokovnjak:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(c)
redno vsaj vsaki dve leti.
V strojnicah in kotlovnicah se ti pregledi opravijo v različnih pogojih delovanja strojev in spremenljivih pogojih prezračevanja. Preglede iz zgornjega pododdelka (c) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.
3.2
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“
(g)
V upravnem navodilu št. 18 se oddelek 4 nadomesti z naslednjim:
„4.
Zahteve iz točk 2 in 3 se štejejo za izpolnjene tudi, če so za oba dela izpolnjene zahteve glede stabilnosti iz oddelka 9.1.0.95.2 Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“
(h)
V upravnem navodilu št. 21 se oddelek 8 nadomesti z naslednjim:
„8. Potrditveni preskus
8.1
Svetilnost LLL mora pregledati strokovnjak
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(c)
redno vsaj vsakih pet let.
Preglede iz zgornjega pododdelka (c) lahko opravlja tudi usposobljena oseba, ki se je usposabljala za sisteme varnostnih navodil.
8.2
Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.
8.3
Če svetilnost po eni meritvi ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba meritve ponoviti vsaj na desetih enako oddaljenih točkah. Če več kot 30 % meritev ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba sisteme varnostnih navodil zamenjati. Če 20 do 30 % meritev ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba sisteme varnostnih navodil ponovno pregledati v enem letu.“
(i)
V upravnem navodilu št. 24 se oddelek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Kalibracija in inšpekcijski pregled detektorjev uhajanja plina, zamenjava delov z omejeno življenjsko dobo
4.1
Detektorje uhajanja plina kalibrira in pregleda strokovnjak ali usposobljena oseba po napotkih proizvajalca:
(a)
pred prvim obratovanjem;
(b)
pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;
(c)
redno.
Ob tem se izda potrdilo o kalibraciji in inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.
4.2
Dele opreme za opozarjanje na plin z omejeno življenjsko dobo je treba pravilno zamenjati pred potekom določene dobe uporabe.“
(j)
Dodata se upravni navodili 26 in 27:
„
UPRAVNO NAVODILO št. 26
Strokovnjaki in usposobljene osebe
(odstavka 106 in 107 člena 1.01 Priloge II)
Strokovnjaki
Strokovnjaki so potrebni za opravljanje potrditvenih preskusov, ki zahtevajo specialistično znanje zaradi zapletenosti sistemov ali zahtevane varnostne ravni. Za osebe ali institucije, ki so pooblaščene za opravljanje takšnih potrditvenih preskusov, se štejejo:
—
klasifikacijski zavodi, ki imajo potrebno notranje strokovno znanje oziroma so na podlagi svojega pooblastila odgovorni za povabilo zunanjih oseb ali institucij ter imajo na voljo potrebne sisteme za nadzor kakovosti za izbor teh oseb ali institucij,
—
člani inšpekcijskih organov ali zaposleni v ustreznih institucijah,
—
uradno potrjene osebe ali institucije s priznanim strokovnim znanjem za področje uporabe inšpekcijskega pregleda na ustreznem tematskem področju, pri čemer lahko potrdilo izdajo tudi organi za inšpekcijske preglede plovil kot javne agencije, najustrezneje na podlagi sistema zagotavljanja kakovosti. Oseba ali institucija se šteje za potrjeno tudi, če je bila institucija izbrana z uradnim postopkom, ki posebej ocenjuje prisotnost zahtevanega strokovnega znanja in izkušenj.
Usposobljene osebe
Usposobljene osebe so potrebne na primer za izvajanje rednih vizualnih pregledov in pregledov delovanja varnostne opreme. Za usposobljene osebe se štejejo:
—
osebe, ki so strokovno dovolj usposobljene in izkušene, da imajo dovolj strokovnega znanja za ocenjevanje posebnih razmer in pogojev, na primer poveljniki ladij, varnostni častniki v ladjarskih družbah, člani posadke z ustreznimi izkušnjami,
—
podjetja, ki so si z rednim delom pridobila zadostno specialistično znanje, na primer v ladjedelnicah ali podjetjih za vgradnjo,
—
proizvajalci sistemov za posebne namene (na primer sistemov za gašenje, naprav za nadzor).
Terminologija
Nemško
Angleško
Francosko
Nizozemsko
Slovensko
Sachverständiger
expert
expert
erkend deskundige
strokovnjak
Sachkundiger
competent person
spécialiste
deskundige
usposobljena oseba
Fachfirma
competent firm
société spécialisée
deskundig bedrijf
usposobljeno podjetje
Potrditveni preskusi
V tabeli v nadaljevanju je prikazan urnik potrditvenih preskusov, njihovo pogostost in vrsto inšpektorjev, ki so potrebni za njihovo izvajanje. Ta tabela je zgolj informativna.
Pravilo
Vsebina
Najdaljši interval preskusa
Inšpektor
Člen 6.03 (5)
Hidravlični valji, črpalke in motorji
8 let
Usposobljeno podjetje
Člen 6.09 (3)
Nadzorne naprave z lastnim pogonom
3 leta
Usposobljena oseba
Člen 8.01 (2)
Tlačne posode
5 let
Strokovnjak
Člen 10.03 (5)
Prenosni gasilni aparati
2 leti
Usposobljena oseba
Člen 10.03a (6) (d)
Vgrajeni sistemi za gašenje
2 leti
Usposobljena oseba ali usposobljeno podjetje
Člen 10.03b (9) (b) (dd)
Vgrajeni sistemi za gašenje
2 leti
Usposobljena oseba ali usposobljeno podjetje
Člen 10.04 (3)
Napihljivi splavi
Kakor določi proizvajalec
Člen 10.05 (3)
Rešilni jopiči
Kakor določi proizvajalec
Člen 11.12 (6)
Žerjavi
10 let
Strokovnjak
Člen 11.12 (7)
Žerjavi
1 leto
Usposobljena oseba
Člen 14.13
Naprave na utekočinjeni plin
3 leta
Strokovnjak
Člen 15.09 (9)
Reševalna oprema
Kakor določi proizvajalec
Člen 15.10 (9)
Odpornost izolacije, ozemljitev
Pred potekom veljavnosti spričevala Skupnosti
Upravno navodilo št. 17
Protipožarni alarmni sistemi
2 leti
Strokovnjak ali usposobljena oseba
Upravno navodilo št. 21
Sistemi varnostnih navodil
5 let
Strokovnjak ali usposobljena oseba
Upravno navodilo št. 24
Oprema za opozarjanje na plin
Kakor določi proizvajalec
Strokovnjak ali usposobljena oseba
UPRAVNO NAVODILO št. 27
Plovni objekt za prosti čas
(člen 21.02 (2) v povezavi s členom 7.02, členom 8.05 (5), členom 8.08 (2) in členom 8.10 Priloge II)
1. Splošno
Plovni objekti za prosti čas dolžine do 24 m, ki so dani v promet, morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/44/ES (*3). V skladu s členom 3 v povezavi s členom 2 te direktive imajo plovni objekti za prosti čas dolžine 20 metrov ali več spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjuje skladnost plovnega objekta s tehničnimi predpisi iz Priloge II. Ker se je treba izogniti podvajanju inšpekcijskih pregledov ali izdajanju spričeval za določeno opremo, ureditve in naprave na novih plovnih objektih za prosti čas, ki lahko izhajajo iz nekaterih določb v poglavju 21.02 Priloge II, so v tem administrativnem navodilu navedene informacije o tistih zahtevah iz člena 21.02, ki so že zadostno zajete v Direktivi 94/25/ES.
2. Zahteve iz člena 21.02, ki so že zajete v Direktivi 94/25/ES
Za plovne objekte za prosti čas, ki jih ureja Direktiva 94/25/ES, inšpekcijski organ pri izdaji spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh (prvi pregled) ne zahteva dodatnega pregleda ali izdaje spričevala za naslednje zahteve iz člena 21.02 (2) iz Priloge II, če je bil plovni objekt, ki se pregleduje, dan v promet največ tri leta pred datumom njegove predstavitve inšpekcijskemu organu in na plovnem objektu ni bilo sprememb ter se izjava o skladnosti nanaša na naslednje usklajene standarde ali tem enakovredne standarde:
—
člen 7.02
:
EN ISO 11591:2000, (neoviran pogled)
—
člen 8.05 (5)
:
EN ISO 10088:2001, (rezervoarji za gorivo in cevi)
(1) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(2) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(3) Predelne stene med kabinami, med kabinami in hodniki ter navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z odstavkom 10, ustrezajo tipu B15; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B0. Predelne stene med kabinami in savnami ustrezajo tipu A0; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B15.
(4) Predelne stene med strojnicami v skladu s členoma 15.07 in 15.10 (6) ustrezajo tipu A60, v drugih primerih pa tipu A0.
(5) Predelne stene med prostori za shranjevanje vnetljivih tekočin in nadzornimi centri ter zbirnimi prostori ustrezajo tipu A60; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu A30.
(6) Za predelne stene med kuhinjami na eni ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi strani zadostuje B15.
(7) Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(8) Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.
(9) Predelne stene med kabinami, med kabinami in hodniki ter navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z odstavkom 10, ustrezajo tipu B15; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B0. Predelne stene med kabinami in savnami ustrezajo tipu A0; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B15.
(10) Predelne stene med strojnicami v skladu s členoma 15.07 in 15.10 (6) ustrezajo tipu A60, v drugih primerih pa tipu A0.
(11) Predelne stene med prostori za shranjevanje vnetljivih tekočin in nadzornimi centri ter zbirnimi prostori ustrezajo tipu A60; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu A30.
(12) Za predelne stene med kuhinjami na eni ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi strani zadostuje B15.“
PRILOGA II
Priloga VII se spremeni:
—
V odstavku 1 dela I se prva dva stavka nadomestita z naslednjima:
„Klasifikacijski zavod lahko dokaže obsežne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh. Klasifikacijski zavod ima izčrpna pravila in predpise za projektiranje, izdelavo in redni nadzor plovil za plovbo po celinskih vodnih poteh, zlasti za izračunavanje stabilnosti v skladu z delom 9 pravil, priloženih k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN), ki so navedena v členu 22a.04 in členu 22a.05 Priloge II in bodo objavljena vsaj v nizozemskem, angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ter se bodo stalno posodabljala in izboljševala na podlagi raziskovalnih in razvojnih programov.“
—
V odstavku 11 dela I se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Klasifikacijski zavod je razvil in izvedel učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je v skladu s standardom EN ISO/IEC 17020:2004, kot je razloženo v zahtevah sheme IACS o certificiranju sistema kakovosti, ter ga tudi vzdržuje.“
—
Odstavek 4 dela II se nadomesti z naslednjim:
„4.
Komisija se pred odobritvijo klasifikacijskega zavoda, ki ga v okviru Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, namenjenih za plovbo po Renu, niso priznale vse države članice Centralne komisije za plovbo po Renu, posvetuje s sekretariatom Centralne komisije.“
—
Del III se nadomesti z naslednjim:
„
Del III
Seznam odobrenih klasifikacijskih zavodov
Na podlagi meril iz delov I in II so v skladu s členom 10(1) te direktive za zdaj odobreni naslednji klasifikacijski zavodi:
1.
Bureau Veritas
2.
Germanischer Lloyd
3.
Lloyd’s Register of Shipping
4.
Polski Rejestr Statków S.A.
5.
RINA s.p.a
6.
Ruski ladijski register
Do njihove potrditve v skladu z deloma I in II so klasifikacijski zavodi, ki jih je priznala, odobrila in pooblastila država članica v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (*1), v skladu s členom 10 te direktive za zdaj priznani samo za plovila, ki plujejo izključno po vodnih poteh te države članice.
RADARSKA OPREMA IN KAZALNIKI STOPNJE OBRATOV, KI SE UPORABLJAJO NA PLOVILIH, NAMENJENIH ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
VSEBINA
Opredelitve pojmov
DEL I
:
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za navigacijo uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
DEL II
:
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
DEL III
:
Zahteve za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
DEL IV
:
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
DEL V
:
Register pristojnih organov, tehničnih služb, odobrene opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov ter odobrenih specializiranih podjetij
DEL VI
:
Enakovredna oprema
Opredelitve pojmov:
1.
‚Preskus tipa‘ pomeni preskusni postopek iz člena 4 dela I ali člena 1.03 dela II, s katerim tehnična služba preskusi izpolnjevanje zahtev v skladu s to prilogo. Preskus tipa je sestavni del homologacije;
2.
‚Homologacija‘ pomeni upravni postopek, s katerim država članica potrdi, da oprema izpolnjuje zahteve iz te priloge.
Za opremo za radarsko krmiljenje ta postopek obsega določbe v skladu s členi 5 do 7 in 9. Postopek za kazalnike stopnje obratov obsega določbe v skladu s členi 1.04 do 1.06 in 1.08 dela II.
3.
‚Potrdilo o preskusu‘ pomeni dokument, v katerem so navedeni rezultati preskusa tipa;
4.
‚Vlagatelj‘ ali ‚proizvajalec‘ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki pod svojim imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije proizvaja ali daje v promet opremo, predloženo v preskušanje, ter ki je tehnični službi in homologacijskemu organu odgovorna za vse zadeve v zvezi s preskusom tipa in postopkom homologacije;
5.
‚Tehnična služba‘ pomeni institucijo, organ ali organizacijo, ki opravlja preskušanje tipa;
6.
‚Proizvajalčeva izjava‘ pomeni izjavo, s katero proizvajalec zagotavlja, da oprema izpolnjuje veljavne minimalne zahteve in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje;
7.
‚Izjava o skladnosti‘ v skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (*1) pomeni izjavo v skladu odstavkom 1 Priloge II k Direktivi 1999/5/ES, s katero proizvajalec potrdi, da zadevni proizvodi izpolnjujejo veljavne zahteve iz te direktive;
8.
‚Pristojni organ‘ pomeni uradni organ, ki izda homologacijo.
DEL I
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za navigacijo uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
Kazalo
Člen 1 –
Področje uporabe
Člen 2 –
Namen opreme za radarsko krmiljenje
Člen 3 –
Minimalne zahteve
Člen 4 –
Preskusi tipa
Člen 5 –
Vloga za preskus tipa
Člen 6 –
Homologacija
Člen 7 –
Označevanje opreme in homologacijska številka
Člen 8 –
Proizvajalčeva izjava
Člen 9 –
Spremembe homologirane opreme
Člen 1
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne zahteve za radarsko opremo, ki se uporablja za navigacijo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami.
Člen 2
Namen opreme za radarsko krmiljenje
Oprema za radarsko krmiljenje omogoča navigacijo plovila tako, da zagotavlja jasno radarsko sliko njegovega položaja glede na boje, obalo in navigacijske strukture ter zanesljivo in pravočasno prepozna druga plovila in ovire, ki štrlijo nad vodno gladino.
Člen 3
Minimalne zahteve
1.
Oprema za radarsko krmiljenje, ki se uporablja na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh, izpolnjuje zahteve evropskega standarda EN 302194–1:2006, razen zahtev o elektromagnetni združljivosti (člen 3.1.b Direktive 1999/5/ES) in zahtev o učinkoviti uporabi spektra, da ne prihaja do škodljivega motenja iz člena 3.2 Direktive 1999/5/ES.
2.
Odstavek 1 se uporablja za opremo za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu. Ta oprema mora izpolnjevati tudi zahteve standardov za celinsko elektronsko pomorsko karto v različici, ki velja na dan izdaje homologacije.
Člen 4
Preskusi tipa
1.
Skladnost z minimalnimi zahtevami iz člena 3(1) se ugotavlja s preskusom tipa.
2.
Če oprema opravi preskus tipa, organizacija za preskušanje izda potrdilo o preskusu. Če oprema minimalnih zahtev ne izpolnjuje, se vlagatelja pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.
Člen 5
Vloga za preskus tipa
1.
Vloge za preskus tipa naprav za radarsko krmiljenje se predložijo tehnični službi.
Tehnične službe se sporočijo Evropski komisiji.
2.
Vsaki vlogi se priložijo naslednji dokumenti:
(a)
podrobni tehnični opisi;
(b)
popolni komplet dokumentacije o vgradnji in servisiranju;
(c)
podrobna navodila za uporabo;
(d)
kratka navodila za uporabo in
(e)
po potrebi dokazila o že opravljenih preskusih.
3.
Če vlagatelj ne želi imeti izjave o skladnosti v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ki se ugotovi skupaj s homologacijo, se izjava o skladnosti predloži skupaj z vlogo za preskus tipa.
Člen 6
Homologacija
1.
Homologacijo podeli pristojni organ na podlagi potrdila o preskusu. Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti o opremi, za katero je izdal homologacijo. Na obvestilu navede dodeljeno številko homologacije, oznako tipa, proizvajalčevo ime, ime imetnika homologacije in datum homologacije.
2.
Vsak pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je imenoval pristojni organ, ima pravico, da kadar koli izbere opremo iz proizvodne serije in jo pregleda.
Če pri tem pregledu odkrije napake na opremi, lahko homologacijo prekliče.
Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.
Člen 7
Označevanje opreme in homologacijska številka
1.
Na vsakem sestavnem delu opreme se neizbrisno navede
(a)
proizvajalčevo ime;
(b)
trgovsko oznako opreme;
(c)
vrsto opreme in
(d)
serijsko številko.
2.
Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na prikazovalno enoto tako, da ostane jasno vidna tudi po vgradnji opreme.
Sestava homologacijske številke: e–NN–NNN
e
=
Evropska unija
NN
=
koda države homologacije, pri čemer je
01
=
Nemčija
02
=
Francija
03
=
Italija
04
=
Nizozemska
05
=
Švedska
06
=
Belgija
07
=
Madžarska
08
=
Češka
09
=
Španija
11
=
Združeno kraljestvo
12
=
Avstrija
13
=
Luksemburg
14
=
Švica
17
=
Finska
18
=
Danska
19
=
Romunija
20
=
Poljska
21
=
Portugalska
23
=
Grčija
24
=
Irska
26
=
Slovenija
27
=
Slovaška
29
=
Estonija
32
=
Latvija
34
=
Bolgarija
36
=
Litva
49
=
Ciper
50
=
Malta
NNN
=
trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.
3.
Homologacijska številka se uporablja samo v povezavi s homologacijo, na katero se nanaša.
Homologacijsko številko mora priskrbeti in pritrditi vlagatelj.
Člen 8
Proizvajalčeva izjava
Vsaki enoti opreme se priloži proizvajalčeva izjava.
Člen 9
Spremembe homologirane opreme
1.
Če se oprema, ki je že bila homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče. Če se načrtujejo kakršne koli spremembe, se te v pisni obliki pošljejo pristojni tehnični službi.
2.
Pristojni organ po posvetovanju s tehnično službo odloči, ali homologacija še vedno velja, oziroma ali je potreben pregled oziroma nov preskus tipa.
Pri novem preskusu tipa se dodeli nova homologacijska številka.
DEL II
Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
Kazalo
POGLAVJE 1
Splošno
Člen 1.01 –
Področje uporabe
Člen 1.02 –
Namen kazalnika stopnje obratov
Člen 1.03 –
Preskus tipa
Člen 1.04 –
Vloga za preskus tipa
Člen 1.05 –
Homologacija
Člen 1.06 –
Označevanje opreme in homologacijska številka
Člen 1.07 –
Proizvajalčeva izjava
Člen 1.08 –
Spremembe homologirane opreme
POGLAVJE 2
Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Člen 2.01 –
Konstrukcija, zasnova
Člen 2.02 –
Neželena sevanja in elektromagnetna združljivost
Člen 2.03 –
Delovanje
Člen 2.04 –
Navodila za uporabo
Člen 2.05 –
Vgradnja zaznavala
POGLAVJE 3
Minimalne obratovalne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Minimalni tehnični predpisi za kazalnike stopnje obratov
Člen 4.01 –
Delovanje
Člen 4.02 –
Dušilne naprave
Člen 4.03 –
Priključitev dodatne opreme
POGLAVJE 5
Preskusni pogoji in postopki za kazalnike stopnje obratov
Člen 5.01 –
Varnost, polnilna zmogljivost in elektromagnetna združljivost
Člen 5.02 –
Neželena sevanja
Člen 5.03 –
Postopek preskušanja
Dodatek:
Največja dopustna toleranca napak prikazovanja pri kazalnikih stopnje obratov
POGLAVJE 1
Splošno
Člen 1.01
Področje uporabe
Te določbe določajo minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami.
Člen 1.02
Namen kazalnika stopnje obratov
Kazalnik stopnje obratov omogoča radarsko krmiljenje in kaže hitrost obračanja plovila v levo ali desno.
Člen 1.03
Preskus tipa
1.
Skladnost z minimalnimi zahtevami za kazalnike stopnje obratov v skladu s poglavji 2 do 4 se ugotavlja s preskusom tipa.
2.
Če oprema opravi preskus tipa, tehnična služba izda potrdilo o preskusu. Če oprema minimalnih zahtev ne izpolnjuje, se vlagatelja pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.
Člen 1.04
Vloga za preskus tipa
1.
Vloge za preskus tipa kazalnika stopnje obratov se predložijo tehnični službi.
Tehnične službe je treba sporočiti Evropski komisiji.
2.
Vsaki vlogi se priložijo naslednji dokumenti:
(a)
podrobni tehnični opisi;
(b)
popolni komplet dokumentacije o vgradnji in servisiranju;
(c)
navodila za uporabo.
3.
Vlagatelj s preskusi, ki jih opravi sam ali jih zanj opravijo drugi, ugotovi, ali oprema izpolnjuje minimalne zahteve teh določb.
Rezultati preskusa in poročila o meritvah se priložijo prijavi.
Te dokumente in podatke, pridobljene med opravljanjem preskusa, hrani pristojni organ.
Člen 1.05
Homologacija
1.
Homologacijo podeli pristojni organ na podlagi potrdila o preskusu.
Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti o opremi, za katero je izdal homologacijo. Na obvestilu navede dodeljeno številko homologacije, oznako tipa, proizvajalčevo ime, ime imetnika homologacije in datum homologacije.
2.
Vsak pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je imenoval pristojni organ, ima pravico, da kadar koli izbere opreme iz proizvodne serije in jo pregleda.
Če pri tem pregledu odkrije napake na opremi, lahko homologacijo prekliče.
Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.
Člen 1.06
Označevanje opreme in homologacijska številka
1.
Na vsakem sestavnem delu opreme se neizbrisno navede
(a)
proizvajalčevo ime;
(b)
trgovsko oznako opreme;
(c)
vrsto opreme in
(d)
serijsko številko.
2.
Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na nadzorno enoto tako, da ostane jasno vidna tudi po vgradnji opreme.
Sestava homologacijske številke: e–NN–NNN
e
=
Evropska unija
NN
=
koda države homologacije,
02
=
Francija
03
=
Italija
04
=
Nizozemska
05
=
Švedska
01
=
Nemčija
06
=
Belgija
07
=
Madžarska
08
=
Češka
09
=
Španija
11
=
Združeno kraljestvo
12
=
Avstrija
13
=
Luksemburg
14
=
Švica
17
=
Finska
19
=
Romunija
20
=
Poljska
21
=
Portugalska
23
=
Grčija
18
=
Danska
24
=
Irska
26
=
Slovenija
27
=
Slovaška
29
=
Estonija
32
=
Latvija
34
=
Bolgarija
36
=
Litva
49
=
Ciper
50
=
Malta
NNN
=
trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.
3.
Homologacijska številka se uporablja samo v povezavi s homologacijo, na katero se nanaša.
Homologacijsko številko mora priskrbeti in pritrditi vlagatelj.
Člen 1.07
Proizvajalčeva izjava
Vsaki enoti opreme se priloži proizvajalčeva izjava.
Člen 1.08
Spremembe homologirane opreme
1.
Če se oprema, ki je že bila homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče.
Če se načrtujejo kakršne koli spremembe, se te v pisni obliki pošljejo pristojni tehnični službi.
2.
Pristojni organ po posvetovanju s tehnično službo odloči, ali homologacija še vedno velja, oziroma ali je potreben pregled oziroma nov preskus tipa.
Pri novem preskusu tipa se dodeli nova homologacijska številka.
POGLAVJE 2
Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Člen 2.01
Konstrukcija in zasnova
1.
Kazalniki stopnje obratov so primerni za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.
2.
Konstrukcija in zasnova opreme mehansko in električno ustrezata trenutni dobri inženirski praksi.
3.
Če v Prilogi II ali v tej prilogi ni posebnih določb, se za električno napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja evropskega standarda EN 60945:2002.
Poleg tega oprema ustreza vsem zahtevam te priloge pri temperaturah okolja med 0 °C in 40 °C.
Člen 2.02
Neželena sevanja in elektromagnetna združljivost
1.
Splošne zahteve
Kazalniki stopnje obratov izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (*2).
2.
Neželena sevanja
V frekvenčnih območjih med 156 in 165 MHz, 450 in 470 MHz ter 1,53 in 1,544 GHz poljska jakost ne presega vrednosti 15 μV/m. Te poljske jakosti veljajo na preskuševalni razdalji 3 m od preskušane opreme.
Člen 2.03
Delovanje
1.
Oprema ima samo toliko naprav za krmiljenje, kot je nujno za njeno pravilno delovanje.
Zasnova, oznake in rokovanje z napravami za krmiljenje omogočajo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Razporediti jih je treba tako, da čim bolj preprečujejo obratovalne napake.
Naprave za krmiljenje, ki za normalno delovanje niso potrebne, niso neposredno dostopne.
2.
Vse naprave za krmiljenje in kazalniki se opremijo s simboli ali oznakami v angleškem jeziku. Simboli izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 60417:1998.
Vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm. Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni možna iz tehničnih razlogov in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm.
3.
Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne more povzročiti njene okvare.
4.
Funkcije nad minimalnimi zahtevami, kot so naprave za povezovanje z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam.
Člen 2.04
Navodila za uporabo
Vsaki enoti se priložijo podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku ter vsebujejo vsaj naslednje informacije:
(a)
aktiviranje in delovanje;
(b)
vzdrževanje in servisiranje;
(c)
splošna varnostna navodila.
Člen 2.05
Vgradnja zaznavala
Na zaznavalu kazalnika stopnje obratov se navede smer namestitve v razmerju do linije kobilice. Zagotovijo se navodila za vgradnjo, da se doseže čim večja neobčutljivost za druge običajne premike plovila.
POGLAVJE 3
Splošne obratovalne zahteve za kazalnike stopnje obratov
Kazalnik stopnje obratov polno obratuje v 4 minutah po hladnem zagonu in deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti.
2.
Opozorilni signal kaže, da je kazalnik vključen. Kazalnik stopnje obratov je mogoče opazovati in upravljati hkrati.
3.
Brezžične naprave za daljinsko upravljanje niso dovoljene.
Člen 3.02
Prikazovanje hitrosti obračanja
1.
Hitrost obračanja se prikazuje na linearni stopenjski lestvici s točko nič v sredini. Smer in hitrost obračanja je treba odčitati s potrebno natančnostjo. Dovoljeni so samo kazalčni kazalniki in palični grafikoni.
2.
Lestvica kazalnika je dolga najmanj 20 cm ter je lahko krožna ali premočrtna.
Premočrtne lestvice se lahko postavijo samo navpično.
3.
Samo digitalni kazalniki niso dovoljeni.
Člen 3.03
Merilna območja
Kazalniki stopnje obratov lahko imajo eno ali več merilnih območij. Priporočena so naslednja merilna območja:
30
°/min
60
°/min
90
°/min
180
°/min
300
°/min.
Člen 3.04
Natančnost prikazane hitrosti obračanja
Prikazana hitrost obračanja ne odstopa za več kot 2 % od izmerljive najvišje vrednosti oziroma ne za več kot 10 % od dejanske vrednosti, pri čemer se upošteva večja vrednost (glej dodatek).
Člen 3.05
Občutljivost
Prag delovanja je manjši ali enak spremembi kotne hitrosti, ki je enaka 1 % prikazane vrednosti.
Člen 3.06
Spremljanje delovanja
1.
Če kazalnik stopnje obratov ne deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti, se to navede.
2.
Če se uporablja vrtavka, kazalnik opozori na vsak kritični padec hitrosti njenega vrtenja. Padec hitrosti vrtenja vrtavke je kritičen, če zmanjša točnost za 10 %.
Člen 3.07
Neobčutljivost za običajne premike plovila
1.
Obračanje plovila do 10° pri hitrosti do 4° na sekundo ne povzroči napak pri merjenju nad predpisanimi tolerancami.
2.
Takšni vplivi, ki lahko nastanejo med sidranjem, ne povzročijo napak pri merjenju nad predpisanimi tolerancami.
Člen 3.08
Neobčutljivost na magnetna polja
Kazalnik stopnje obratov ni občutljiv na magnetna polja, ki so navadno na plovilu.
Člen 3.09
Podrejeni kazalniki
Podrejeni kazalniki izpolnjujejo vse zahteve, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.
POGLAVJE 4
Minimalni tehnični predpisi za kazalnike stopnje obratov
Člen 4.01
Delovanje
1.
Vse naprave za krmiljenje so nameščene tako, da med njihovim delovanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja.
2.
Vse naprave za krmiljenje in kazalniki so opremljeni z nebleščečim virom svetlobe, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in se lahko z neodvisno napravo za krmiljenje nastavi na vrednost nič.
3.
Naprave za krmiljenje so take, da premiki v desno ali navzgor na spremenljivko učinkujejo pozitivno, premiki na levo ali navzdol pa negativno.
4.
Če se uporabljajo tipke, se lahko poiščejo in upravljajo z dotikom. Imajo tudi jasno zaznaven sprostilec stika. Če imajo tipke več funkcij, mora biti vidno, katera hierarhična raven je dejavna.
Člen 4.02
Dušilne naprave
1.
Sistem zaznaval se duši za kritične vrednosti. Konstanta dušenja (63 % mejne vrednosti) ne presega 0,4 sekunde.
2.
Kazalnik se duši za kritične vrednosti.
Dovoljene so krmilne naprave za povečanje dušenja.
Konstanta dušenja ne sme nikoli preseči pet sekund.
Člen 4.03
Priključitev dodatne opreme
1.
Če se lahko kazalnik stopnje obratov priključi na podrejene kazalnike ali podobno opremo, je prikazovanje stopnje obratov zagotovljeno v obliki analognega električnega signala. Kazalnik stopnje obratov lahko ima tudi digitalni vmesnik v skladu z odstavkom (2).
Hitrost obračanja se še naprej kaže z galvansko ločitvijo proti zemlji in je enakovredna analogni napetosti 20 mV/°/min ± 5°% ter najvišji notranji upornosti 100 Ω.
Polariteta je pozitivna, če plovilo zavija desno, in negativna, če zavija levo.
Prag delovanja ne presega 0,3°/minuto.
Ničelna napaka ne presega 1°/minuto pri temperaturi 0 °C do 40 °C.
Če je kazalnik vključen in zaznavalo ni izpostavljeno učinkom premikanja, neželena napetost pri izhodnem signalu, merjena z 10 Hz prepustnim pasom nizkopasovnega filtra, ne presega 10 mV.
Signal stopnje obratov se sprejema brez dodatnega dušenja nad mejami iz člena 4.02(1).
2.
Digitalni vmesnik je zasnovan v skladu z evropskimi standardi EN 61162–1:2008, EN 61162–2:1998 in EN 61162–3:2008.
3.
Zagotovljeno je zunanje alarmno stikalo. Stikalo se vgradi kot galvanski ločilni prekinjevalnik za indikator.
Zunanji alarm se sproži s prekinitvijo stika:
(a)
če kazalnik stopnje obratov ni priključen ali
(b)
če kazalnik stopnje obratov ne deluje ali
(c)
če se je naprava za nadzor delovanja odzvala na preveliko napako (člen 3.06).
POGLAVJE 5
Preskusni pogoji in postopki za kazalnike stopnje obratov
Člen 5.01
Varnost, polnilna zmogljivost in elektromagnetna združljivost
Električno napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostna razdalja kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska trdnost, vplivi okolja, emisije slišnega hrupa in elektromagnetna združljivost se preskusijo v skladu z evropskim standardom EN 60945:2002.
Člen 5.02
Neželena sevanja
Neželena sevanja se merijo v skladu z evropskim standardom EN 60945:2002 v frekvenčnem območju 30 do 2000 MHz.
Izpolniti je treba pogoje iz člena 2.02(2).
Člen 5.03
Postopek preskušanja
1.
Kazalniki stopnje obratov se preskusijo v nazivnih in mejnih pogojih. Pri tem se delovna napetost in temperatura okolja preverita glede na predpisane mejne vrednosti.
Poleg tega se uporabijo radijski oddajniki za vzpostavitev maksimalnih magnetnih polj v bližini kazalnikov.
2.
Napake kazalnika ostanejo pod pogoji iz odstavka 1 v tolerancah iz dodatka.
3.
Izpolniti je treba vse minimalne pogoje iz poglavij 2 do 4.
Dodatek
Slika 1
Največje tolerance napak prikazovanja pri kazalnikih stopnje obratov
DEL III
Zahteve za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh
Kazalo
Člen 1 –
Splošno
Člen 2 –
Odobrena specializirana podjetja
Člen 3 –
Zahteve za električno napajanje na plovilu
Člen 4 –
Vgradnja radarske antene
Člen 5 –
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote
Člen 6 –
Vgradnja kazalnika stopnje obratov
Člen 7 –
Vgradnja pozicijskega zaznavala
Člen 8 –
Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti
Člen 9 –
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih
Člen 1
Splošno
1.
Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti opreme za radarsko krmiljenje in sistemov kazalnikov stopnje obratov mora potekati v skladu z naslednjimi predpisi:
2.
Vgradi se lahko samo oprema, ki je odobrena s:
(a)
homologacijo v skladu z
(aa)
členom 6 dela I ali
(bb)
členom 1.05 dela II ali
(b)
s homologacijo, ki je priznana kot enakovredna v skladu z delom VI ter
(c)
ima ustrezno homologacijsko številko.
Člen 2
Odobrena specializirana podjetja
1.
Opremo za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov lahko vgrajujejo, zamenjujejo, popravljajo ali vzdržujejo samo specializirana podjetja, ki jih je odobril pristojni organ.
Pristojne organe, odgovorne za odobritev, je treba sporočiti Evropski komisiji.
2.
Pristojni organ lahko odobritev prekliče.
3.
Pristojni organ Evropski komisiji nemudoma sporoči specializirana podjetja, ki jih je odobril.
Člen 3
Zahteve za električno napajanje na plovilu
Vsi električni napajalni vodi za opremo za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov imajo lastne varnostne naprave in so, če je mogoče, zaščiteni pred izpadom.
Člen 4
Vgradnja radarske antene
1.
Radarska antena se vgradi čim bližje črti med premcem in krmo plovila. V bližini antene ni ovir, ki bi popačile odboj ali povzročila nezaželena senčenja; antena se po potrebi pritrdi na sprednji del plovila. Vgradnja in pritrditev radarske antene v položaj za delovanje sta dovolj stabilni, da lahko oprema za radarsko krmiljenje deluje v okviru zahtevanih mej točnosti.
2.
Po odpravi kotne napake pri vgradnji in vključitvi opreme razlika med črto smeri plovbe ter črto med premcem in krmo plovila ne presega 1 stopinje.
Člen 5
Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote
1.
Prikazovalna in nadzorna enota se v prostor za krmiljenje vgradita tako, da ocenjevanje radarske slike in delovanje opreme za radarsko krmiljenje poteka brez težav. Azimutna orientacija radarske slike je v skladu z običajnim stanjem okolice. Držala in nastavljive konzole so konstruirani tako, da se lahko pritrdijo v vsakem položaju brez vibracij.
2.
Med radarskim krmiljenjem se proti upravljavcu radarja ne odbija umetna svetloba.
3.
Če nadzorna enota ni del prikazovalne enote, se namesti v ohišje v razdalji 1 metra od prikazovalne enote. Brezžične naprave za daljinsko upravljanje niso dovoljene.
4.
Če se vgradijo podrejeni kazalniki, morajo izpolnjevati zahteve, ki veljajo za opremo za radarsko krmiljenje.
Člen 6
Vgradnja kazalnika stopnje obratov
1.
Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.
2.
Sistem zaznaval se vgradi čim bolj na sredini plovila, horizontalno in poravnano s črto premec–krma. Mesto vgradnje ima čim manj vibracij in je izpostavljeno samo blagim temperaturnim spremembam. Kazalna enota se, če je mogoče, vgradi neposredno nad radarskim zaslonom.
3.
Če se vgradijo podrejeni kazalniki, morajo izpolnjevati zahteve, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.
Člen 7
Vgradnja pozicijskega zaznavala
Pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se upravlja v navigacijskem prikazu, mora biti pozicijsko zaznavalo (npr. antena DGPS) vgrajeno tako, da se deluje z največjo stopnjo točnosti in nanj ne vplivajo nadgradnje in oprema za oddajanje na plovilu.
Člen 8
Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti
Pred prvim vklopom opreme po vgradnji ali po obnovitvi ali podaljšanju spričevala Skupnosti (razen v skladu s členom 2.09(2) Priloge II) kot tudi po vsaki spremembi plovila, ki lahko vpliva na pogoje delovanja opreme, pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je določil pristojni organ, ali podjetje, pooblaščeno v skladu s členom 2, opravi preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti. Pri tem je treba izpolniti naslednje pogoje:
(a)
električno napajanje ima lastno varnostno napravo;
(b)
delovna napetost je v tolerančnem območju;
(c)
kabli in njihova napeljava ustrezajo določbam Priloge II in po potrebi Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN);
(d)
število obratov antene je najmanj 24 na minuto;
(e)
v bližini antene ni ovir, ki bi ovirale krmiljenje;
(f)
varnostno stikalo antene, če obstaja, deluje dobro;
(g)
razporeditev prikazovalnih enot, kazalnikov stopnje obratov in nadzornih enot je ergonomska in uporabniku prijazna;
(h)
črta smeri plovbe opreme za radarsko krmiljenje ne odstopa več kot za 1 stopinjo od črte premec–krma plovila;
(i)
točnost razdalje in azimutnih zaslonov izpolnjuje zahteve (merjenja z uporabo znanih ciljev);
(j)
linearnost na kratkih razdaljah je pravilna (potiskanje in vlečenje);
(k)
prikazana najmanjša razdalja je 15 metrov ali manj;
(l)
središče slike je vidno in njen premer ne presega 1 mm;
(m)
neželeni odboji zaradi odboja in nezaželenega zasenčenja črte smeri plovbe ne nastajajo ali ne škodujejo varnosti krmiljenja;
(n)
blokade šuma zaradi morja in dežja (s prednastavitvami STC in FTC) ter povezane naprave za krmiljenje delujejo pravilno;
(o)
nastavitev ojačanja deluje pravilno;
(p)
fokus in definicija slike sta pravilna;
(q)
smer obračanja ladje je prikazana na kazalniku stopnje obratov, položaj nič pri smeri naravnost naprej je pravilen;
(r)
oprema za radarsko krmiljenje ni občutljiva na oddajanje ladijske radijske opreme ali na motnje zaradi drugih virov na plovilu;
(s)
oprema za radarsko krmiljenje in kazalnik stopnje obratov ne motita druge opreme na plovilu.
Poleg tega pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS):
(t)
statistična pozicijska napaka, ki vpliva na karto, ne presega 2 m;
(u)
statistična napaka faznega kota, ki vpliva na karto, ne presega 1 stopinje.
Člen 9
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih
Po uspešnem preskusu v skladu s členom 8 pristojni organ, tehnična služba ali odobreno podjetje izda potrdilo, ki temelji na vzorcu iz dela IV. To potrdilo se stalno hrani na plovilu.
Če preskusni pogoji niso izpolnjeni, se sestavi seznam pomanjkljivosti. Tehnična služba ali odobreno podjetje vsako še veljavno potrdilo prekliče ali pošlje pristojnemu organu.
DEL IV
(VZOREC)
Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih za naprave za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh
Ime/tip plovila: …
Evropska identifikacijska številka plovila: …
Lastnik plovila: …
Ime: …
Naslov: …
Oprema za radarsko krmiljenje Številka: …
Št. postavke
Vrsta
Proizvajalec
Homologacijska št.
Serijska številka
Kazalniki stopnje obratov Številka: …
Št. postavke
Vrsta
Proizvajalec
Homologacijska št.
Serijska številka
Potrjujemo, da oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov tega plovila izpolnjujejo zahteve dela III Priloge IX k Direktivi 2006/87/ES za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti sistemov za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh.
Register pristojnih organov za homologacijo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov
Država
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Belgija
Bolgarija
Danska
Nemčija
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Italija
Irska
Latvija
Litva
Luksemburg
Malta
Nizozemska
Avstrija
Poljska
Portugalska
Romunija
Švedska
Švica
Španija
Slovaška
Slovenija
Češka
Madžarska
Združeno kraljestvo
Ciper
Če pristojni organ ni naveden, ga zadevna država ni določila.
2.
Register odobrene opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov
Št. postavke
Vrsta
Proizvajalec
Imetnik homologacije
Datum homologacije
Pristojni organ
Homologacijska št.
3.
Register opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, odobrenih na podlagi enakovrednih homologacij
Št. postavke
Vrsta
Proizvajalec
Imetnik homologacije
Datum homologacije
Pristojni organ
Homologacijska št.
4.
Register specializiranih podjetij, odobrenih za vgradnjo ali zamenjavo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov
Belgija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Bolgarija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Danska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Nemčija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Estonija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Finska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Francija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Grčija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Italija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Irska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Latvija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Litva
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Luksemburg
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Malta
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Nizozemska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Avstrija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Poljska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Portugalska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Romunija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Švedska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Švica
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Španija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Slovaška
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Slovenija
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Češka
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Madžarska
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Združeno kraljestvo
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
Ciper
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.
5.
Register organizacij za preskušanje, imenovanih za homologacijo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov
Št. postavke
Naziv
Naslov
Telefonska številka
E–naslov
Država
DEL VI
Enakovredna oprema
1.
Oprema za radarsko krmiljenje: homologacije na podlagi resolucije 1989–II–33 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).
2.
Kazalniki stopnje obratov: homologacije na podlagi resolucije 1989–II–34 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).
3.
Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so vgrajeni in delujejo, so v skladu z resolucijo 1989–II–35 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).
