16.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1

(1)

Podjetja vse bolj širijo svoje dejavnosti čez nacionalne meje in izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja notranji trg. Čezmejne skupine in veliko število prestrukturiranj družb, kot so združitve in delitve, vključujejo družbe iz različnih držav članic. Zato je vse večje povpraševanje po čezmejnem dostopu do informacij o družbah. Vendar čezmejni dostop do uradnih informacij o družbah ni vedno takoj na voljo.

(2)

Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (3), vzpostavlja seznam dokumentov in podatkov, ki jih družbe morajo razkriti v registru svoje podružnice. Vendar registri nimajo zakonske obveznosti izmenjavati podatke o tujih podružnicah. To povzroča pravno negotovost za tretje osebe, saj lahko kljub izbrisu družbe iz registra njena podružnica še naprej deluje.

(3)

Zaradi postopkov, kot so čezmejne združitve, je potrebno vsakodnevno sodelovanje med poslovnimi registri. Direktiva 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (4) zahteva čezmejno sodelovanje registrov. Ni pa vzpostavljenih poti za komuniciranje, ki bi lahko pospešile postopke, pomagale premagati jezikovne težave in povečale pravno varnost.

(4)

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (5) med drugim zagotavlja, da so lahko dokumenti in podatki, shranjeni v registru, dostopni v papirni ali elektronski obliki. Vendar morajo državljani in gospodarske družbe še vedno iskati po registrih vsake države posebej, zlasti, ker se je izkazalo, da trenutno prostovoljno sodelovanje med registri ne zadostuje.

(5)

Sporočilo Komisije o aktu za enotni trg je povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb opredelilo kot ukrep, ki je potreben za ustvarjanje podjetjem naklonjenega pravnega in fiskalnega okolja. Povezovanje bi moralo z zmanjševanjem upravnih obremenitev in povečanjem pravne varnosti prispevati k spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva in tako k izhodu iz svetovne ekonomske in finančne krize, kar je ena od prednostnih nalog agende Evropa 2020. Z uporabo novosti informacijske in komunikacijske tehnologije bi se morala izboljšati tudi čezmejna komunikacija med registri.

(6)

Sklepi Sveta z dne 25. maja 2010 o povezovanju poslovnih registrov so potrdili, da bi izboljšanje dostopa do najnovejših in verodostojnih informacij o družbah lahko spodbudilo večje zaupanje v trg ter pomagalo pri okrevanju in povečanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

(7)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 7. septembra 2010 o povezovanju poslovnih registrov (6) poudaril, da je projekt za nadaljnje povezovanje evropskega gospodarskega prostora uporaben le, če v omrežju sodelujejo vse države članice.

(8)

V Večletnem akcijskem načrtu 2009–2013 o evropskem e-pravosodju (7) je predvideno oblikovanje portala evropskega e-pravosodja (v nadaljnjem besedilu: portal) kot evropske enotne točke za elektronski dostop do pravnih informacij, pravosodnih in upravnih ustanov, registrov, zbirk podatkov in drugih storitev in v katerem se smatra, da je povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb pomembno.

(9)

Čezmejni dostop do informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah je mogoče izboljšati le, če vse države članice omogočijo elektronsko komuniciranje med registri in pošiljajo informacije posameznikom na standardiziran način po vsej Uniji, tako da uporabljajo identično vsebino in interoperabilne tehnologije. To interoperabilnost registrov bi morali zagotavljati registri držav članic (v nadaljnjem besedilu: nacionalni registri) z omogočanjem storitev, ki bi morale predstavljati vmesnike za evropsko osrednjo platformo (v nadaljnjem besedilu: platforma). Platforma bi morala biti centraliziran skupek orodij informacijske tehnologije s storitvami in obenem predstavljati skupen vmesnik. Vsi nacionalni registri bi morali uporabljati ta vmesnik. Platforma bi morala omogočati tudi storitve, ki tvorijo vmesnik s portalom, ki deluje kot evropska točka za elektronski dostop, in z neobveznimi točkami za dostop, ki jih vzpostavijo države članice. To platformo bi bilo treba razumeti le kot instrument za povezovanje registrov in ne kot poseben subjekt s pravno osebnostjo. Platforma bi morala biti sposobna razpošiljati informacije iz registrov posameznih držav članic pristojnim registrom drugih držav članic na podlagi enotnih identifikatorjev v standardnem formatu za sporočila (elektronska oblika za izmenjavo sporočil med informacijsko-tehnološkimi sistemi, kot je npr. xml) in v ustrezni jezikovni različici.

(10)

Namen te direktive ni ustvariti centralizirane zbirke registrskih podatkov, kjer bi bili shranjeni bistveni podatki o družbah. Na stopnji izvajanja sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov) bi bilo treba opredeliti le skupek podatkov, potreben za pravilno delovanje platforme. Obseg navedenih podatkov bi moral zajemati zlasti operativne podatke, slovarje in glosarje. Določiti bi se moral tudi ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju učinkovitega delovanja sistema povezovanja registrov. Navedeni podatki bi se morali uporabljati z namenom omogočanja izvrševanja nalog platforme in v neposredni obliki ne bi smeli nikoli postati javno dostopni. Platforma tudi ne bi smela spreminjati niti vsebine podatkov o družbah, shranjenih v nacionalnih registrih, niti tistih podatkov o družbah, ki se pošiljajo prek sistema povezovanja registrov.

(11)

Ker cilj te direktive ni harmonizacija nacionalnih sistemov centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, države članice niso dolžne spremeniti svoje interne organizacije registrov, zlasti kar zadeva upravljanje in shranjevanje podatkov, pristojbin ter uporabo in razkrivanje informacij na nacionalni ravni.

(12)

Na portalu se bodo v okviru te direktive z uporabo platforme obravnavale poizvedbe, ki so jih vložili posamezni uporabniki glede informacij o družbah in njihovih podružnicah v drugih državah članicah, ki so shranjeni v nacionalnih registrih. Tako bo mogoče na portalu predstaviti rezultate iskanja, med drugim razlagalne oznake, v katerih bodo navedene predložene informacije, v vseh uradnih jezikih Unije. Da bi izboljšali zaščito tretjih oseb v drugih državah članicah, bi morale biti poleg tega na portalu na voljo osnovne informacije o pravnem statusu dokumentov in podatkov, ki se objavijo v skladu z zakonodajo držav članic, sprejeto v skladu z Direktivo 2009/101/ES.

(13)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo eno ali več neobveznih točk za dostop, ki lahko vplivajo na uporabo in delovanje platforme. Zato bi bilo treba Komisijo obvestiti o njihovi vzpostavitvi in kakršnih koli bistvenih spremembah njihovega delovanja, zlasti v primeru njihovega zaprtja. Tako obvestilo nikakor ne bi smelo omejevati pristojnosti držav članic v zvezi z vzpostavljanjem in delovanjem neobveznih točk za dostop.

(14)

Družbe in njihove podružnice, odprte v drugih državah članicah, bi morale imeti enotni identifikator, ki omogoča nedvoumno identifikacijo v Uniji. Identifikator naj bi se uporabljal za komunikacijo med registri prek sistema povezovanja registrov. Zaradi tega družbe in podružnice ne bi smele biti dolžne vključiti enotnega identifikatorja v svoje dopise ali naročilnice, navedene v direktivah 89/666/EGS in 2009/101/ES. Za namene svoje komunikacije bi morale še naprej uporabljati nacionalno matično številko.

(15)

Omogočiti bi bilo treba vzpostavitev jasne povezave med registrom družbe in registri njenih podružnic, odprtih v drugih državah članicah, na podlagi katere bi se lahko izmenjale informacije o začetku ali končanju vseh likvidacijskih postopkov ali postopkov zaradi insolventnosti družbe ter izbrisu družbe iz registra, če ima ta izbris pravne posledice v državi članici, v kateri je register družbe. Države članice bi morale imeti možnost odločanja o postopkih, ki jih uporabljajo v zvezi s podružnicami, registriranimi na njihovem ozemlju, vendar bi morale hkrati zagotoviti vsaj, da se podružnice družb, ki so prenehale poslovati, brez nepotrebnega odlašanja in, če je ustrezno, po končanju likvidacijskega postopka zadevne podružnice, izbrišejo iz registra. Ta obveznost ne bi smela veljati za podružnice družb, ki so bile izbrisane iz registra, imajo pa pravnega naslednika, kot v primeru kakršne koli spremembe pravne oblike družbe, združitve ali delitve, pa tudi čezmejnega prenosa njenega registriranega sedeža.

(16)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za podružnice, ki jih v državi članici odpre družba, za katero ne velja zakonodaja države članice, kakor je določeno v členu 7 Direktive 89/666/EGS.

(17)

Za zagotovitev, da komunikacija med registri poteka prek sistema povezovanja registrov, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2005/56/ES.

(18)

Države članice bi morale zagotoviti, da se v primeru sprememb že vnešenih informacij o družbah v registru te informacije posodobijo brez nepotrebnega odlašanja. Posodobljene informacije bi morale biti običajno objavljene v 21 dneh od prejema popolne dokumentacije o spremembi, vključno s pregledom zakonitosti v skladu z nacionalnim pravom. Navedeni rok bi bilo treba razlagati tako, da si morajo države članice ustrezno prizadevati za upoštevanje roka, določenega v tej direktivi. Rok ne bi smel veljati za računovodske listine, ki jih morajo družbe predložiti za vsako finančno leto. Razlog za to izvzetje je preobremenjenost nacionalnih registrov v poročevalnem obdobju. V skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki so skupna vsem državam članicam, bi se moral v primeru višje sile rok 21 dni začasno prekiniti.

(19)

Če se Komisija odloči, da bo platformo razvila in/ali upravljala prek tretje osebe, bi morala to storiti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8). Da bi se zagotovila ustrezna vključenost držav članic v ta proces, bi bilo treba z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (9), določiti tehnične specifikacije za postopek javnih naročil.

(20)

Če se Komisija odloči, da bo platformo upravljala prek tretje osebe, bi bilo treba zagotoviti neprekinjeno delovanje storitev sistema povezovanja registrov in ustrezni javni nadzor delovanja platforme. Podrobna pravila o operativnem upravljanju platforme bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. V vsakem primeru bi morali sodelovanje držav članic pri delovanju celotnega sistema zagotoviti z rednim dialogom med Komisijo in predstavniki držav članic o vprašanjih, povezanih z delovanjem sistema povezovanja registrov in njegovim prihodnjim razvojem.

(21)

Zaradi povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb je treba uskladiti nacionalne sisteme, ki imajo različne tehnične značilnosti. To zahteva sprejetje tehničnih ukrepov in specifikacij, v katerih je treba upoštevati razlike med registri. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za reševanje teh tehničnih in operativnih vprašanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(22)

Ta direktiva ne bi smela omejevati pravice držav članic, da zaračunavajo pristojbine za pridobitev informacij o družbah prek sistema povezovanja registrov, če takšne pristojbine zahteva nacionalno pravo. Zato bi morali tehnični ukrepi in specifikacije za sistem povezovanja registrov omogočiti določanje ureditev plačevanja. Ta direktiva v zvezi s tem ne bi smela prejudicirati določene tehnične rešitve, saj bi morali ureditev plačevanja določiti ob sprejetju izvedbenih aktov in pri tem upoštevati načine plačila, ki so splošno dostopni na internetu.

(23)

Za tretje države bi lahko bilo koristno, če bi imele v prihodnosti možnost, da sodelujejo v sistemu povezovanja registrov.

(24)

Pravična ureditev financiranja sistema povezovanja registrov pomeni, da bi morale biti tako Unija kot tudi njene države članice udeležene pri financiranju tega sistema. Države članice bi morale nositi stroške prilagoditve nacionalnih registrov temu sistemu, osrednji elementi – platforma in portal kot enotna evropska dostopna točka – pa bi se morali financirati iz ustrezne postavke splošnega proračuna Unije. Da se dopolnijo nebistveni elementi te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zaračunavanjem pristojbin za pridobivanje informacij o družbah. To ne vpliva na možnost nacionalnih registrov, da zaračunavajo pristojbine, vendar lahko to vključuje dodatne pristojbine, namenjene sofinanciranju vzdrževanja in delovanja platforme. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(25)

Obdelavo osebnih podatkov, tudi elektronski prenos osebnih podatkov v državah članicah, urejata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (11). Vsaka obdelava osebnih podatkov v registrih držav članic, na Komisiji, po potrebi pa tudi pri tretjih straneh, vključenih v upravljanje platforme, bi morala potekati v skladu z navedenima aktoma. Izvedbeni akti, ki bodo sprejeti v zvezi s sistemom povezovanja registrov, bi morali, kjer je to primerno, zagotoviti takšno skladnost, zlasti z opredelitvijo ustreznih nalog in odgovornosti vseh zadevnih udeležencev ter določitvijo organizacijskih in tehničnih pravil, ki bi veljale zanje.

(26)

Da bi sistem povezovanja registrov lahko začel delovati, morajo države članice poskrbeti za nujne prilagoditve, zlasti pri razvoju vmesnika, ki bo povezoval posamezen register z osrednjo platformo. Ta direktiva bi zato morala zagotoviti poznejši rok za prenos in uporabo določb s strani držav članic v zvezi s tehničnim delovanjem tega sistema. Ta rok naj bi začel teči, ko bo Komisija sprejela vse izvedbene akte o tehničnih ukrepih in specifikacijah za sistem povezovanja registrov. Rok za prenos in uporabo določb te direktive o tehničnem delovanju sistema povezovanja registrov bi moral biti dovolj dolg, da bodo lahko države članice dokončale potrebne pravne in tehnične prilagoditve, s katerimi bi ta sistem v razumnem roku postal v celoti operativen.

(27)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (12) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(28)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člen 8 Listine, ki določa, da ima vsak pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

(29)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšati čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki zagotavlja, da so v registru podružnic shranjene najnovejše informacije, in vzpostaviti jasne poti za komuniciranje med registri v čezmejnih vpisnih postopkih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(30)

Direktive 89/666/EGS, 2005/56/ES in 2009/101/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje dne 6. maja 2011 (13) –

(1)

v členu 1 se dodata naslednja odstavka:

"3.   Dokumenti in podatki iz člena 2(1) so javno dostopni prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (14) (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Člen 3b in člen 3c(1) navedene direktive se uporabljata smiselno.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo podružnice enotni identifikator, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov. Tak enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke podružnice v tem registru, ter po potrebi elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.

(2)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 5a

1.   Register družbe prek sistema povezovanja registrov nemudoma zagotovi informacije o začetku in končanju likvidacijskega postopka ali postopka zaradi insolventnosti družbe ter izbrisu družbe iz registra, če ima ta izbris pravne posledice v državi članici, v kateri je register družbe.

2.   Register podružnice prek sistema povezovanja registrov nemudoma zabeleži prejem informacij iz odstavka 1.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se med registroma izmenjajo brezplačno.

4.   Države članice določijo postopek, ki se uporabi po prejemu informacij iz odstavkov 1 in 2. S tem postopkom zagotovijo, da se, kadar je družba prenehala poslovati ali je bila kako drugače izbrisana iz registra, njene podružnice prav tako izbrišejo iz registra brez nepotrebnega odlašanja.

5.   Drugi stavek odstavka 4 se ne uporablja za podružnice družb, ki so bile izbrisane iz registra zaradi kakršne koli spremembe pravne oblike zadevne družbe, združitve ali delitve oziroma zaradi čezmejnega prenosa njenega registriranega sedeža.";

(3)

vstavi se naslednji oddelek:

"ODDELEK IIIA

VARSTVO PODATKOV

Člen 11a

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te direktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (15).

(1)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 13

Registracija

Zakonodaja vsake države članice, v katere pristojnost sodijo družbe, ki se združujejo, za ozemlje te države določa, v kakšni obliki se objavi končanje čezmejne združitve v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 54 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (16), v javnem registru, pri katerem morajo vse družbe, ki so udeležene v združitvi, vložiti svoje dokumente.

Register, v katerega se vpiše družba, nastala s čezmejno združitvijo, prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES, nemudoma uradno obvesti register, pri katerem je morala vsaka družba, udeležena v čezmejni združitvi, vložiti svoje dokumente, da je začela veljati čezmejna združitev. Izbris prejšnjega vpisa se opravi, če je to potrebno, ob prejemu tega uradnega obvestila in ne prej.

(2)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 17a

Varstvo podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te direktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (17).

(1)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 2a

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vse spremembe dokumentov in podatkov iz člena 2 vnesejo v pristojni register iz prvega pododstavka člena 3(1) in se v skladu s členom 3(3) in (5) običajno objavijo v 21 dneh od prejema popolne dokumentacije v zvezi s temi spremembami, kar po potrebi vključuje tudi pregled zakonitosti, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja v zvezi z vpisom dokumentov in podatkov v spise.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za računovodske listine iz člena 2(f).";

(2)

v členu 3(1) se doda naslednji pododstavek:

"Države članice zagotovijo, da imajo družbe enotni identifikator, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb, vzpostavljenega v skladu s členom 4a(2) (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Takšen enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter po potrebi elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.";

(3)

vstavijo se naslednji členi:

"Člen 3a

1.   Države članice zagotovijo, da so na voljo najnovejše informacije o nacionalnih predpisih, v skladu s katerimi se lahko tretje strani v skladu s členom 3(5), (6) in (7) sklicujejo na podatke in vse vrste dokumentov iz člena 2.

2.   Države članice posredujejo informacije, ki so potrebne za objavo na evropskem portalu e-pravosodje (v nadaljnjem besedilu: portal), v skladu s pravili in tehničnimi zahtevami portala.

3.   Komisija te informacije objavi na portalu v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 3b

1.   Elektronski prepisi dokumentov in podatkov iz člena 2 so prav tako javno dostopni prek sistema povezovanja registrov.

2.   Države članice zagotovijo, da so dokumenti in podatki iz člena 2 prek sistema povezovanja registrov na voljo v standardnem formatu za sporočila in dostopni na elektronski način. Države članice pri prenosu podatkov zagotovijo tudi spoštovanje minimalnih varnostnih standardov.

3.   Komisija zagotovi, da je v vseh uradnih jezikih Unije na voljo storitev iskanja podatkov o družbah, registriranih v državah članicah, da bi bili prek portala na voljo:

Člen 3c

1.   Pristojbine za pridobitev dokumentov in podatkov iz člena 2 prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov, povezanih s pridobitvijo teh dokumentov in podatkov.

2.   Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo naslednji podatki:

Države članice se lahko poleg tega odločijo, da so brezplačno na voljo še drugi dokumenti in podatki.

Člen 3d

1.   Register družbe prek sistema povezovanja registrov nemudoma zagotovi informacije o začetku in končanju likvidacijskega postopka ali postopka zaradi insolventnosti družbe ter izbrisu družbe iz registra, če ima ta izbris pravne posledice v državi članici, v kateri je register družbe.

2.   Register podružnice prek sistema povezovanja registrov zagotovi takojšnji prejem informacij iz odstavka 1.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se med registroma izmenjajo brezplačno.";

(4)

vstavijo se naslednji členi:

"Člen 4a

1.   Vzpostavi se evropska osrednja platforma (v nadaljnjem besedilu: platforma).

2.   Sistem povezovanja registrov sestavljajo:

3.   Države članice prek platforme zagotovijo interoperabilnost svojih registrov v sistemu povezovanja registrov.

4.   Države članice lahko ustanovijo neobvezne točke dostopa do sistema povezovanja registrov. Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vzpostavitvi teh točk dostopa in vseh bistvenih spremembah njihovega delovanja.

5.   Dostop do informacij iz sistema povezovanja registrov se zagotovi prek portala in neobveznih točk dostopa, ki jih vzpostavijo države članice.

6.   Vzpostavitev sistema povezovanja registrov ne vpliva na obstoječe dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami glede izmenjave informacij o družbah.

Člen 4b

1.   Komisija odloči, ali bo platformo razvila in/ali upravljala sama ali bo za to izbrala tretjo stran.

Če se Komisija odloči za razvoj in/ali upravljanje platforme prek tretje strani, opravi izbor tretje strani in nadzoruje izvajanje sporazuma, sklenjenega s to tretjo stranjo, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (18).

2.   Če se Komisija odloči, da bo platformo razvila prek tretje strani, z izvedbenimi akti določi tehnične specifikacije za namene postopka javnih naročil in trajanja sporazuma, ki se ga sklene s to tretjo stranjo.

3.   Če se Komisija odloči, da bo platformo upravljala prek tretje strani, z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o operativnem upravljanju platforme.

Operativno upravljanje platforme vključuje zlasti:

Delovanje platforme nadzoruje Komisija.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4e(2).

Člen 4c

Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4e(2).

Komisija te izvedbene akte sprejme do 7. julija 2015.

Člen 4d

1.   Vzpostavitev in prihodnji razvoj platforme ter prilagoditve portala na podlagi te direktive se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2.   Vzdrževanje in delovanje platforme se financira iz splošnega proračuna Unije, sofinancira pa se lahko s pristojbinami za dostop do sistema povezovanja registrov, ki se zaračunajo posameznim uporabnikom. Ta odstavek ne vpliva na pristojbine na nacionalni ravni.

3.   Komisija lahko z delegiranimi akti in v skladu s členom 13a sprejme pravila o možnem sofinanciranju platforme z zaračunavanjem pristojbin in, v tem primeru, o višini pristojbin, zaračunanih posameznim uporabnikom v skladu z odstavkom 2.

4.   Nobena pristojbina, ki se zaračunava v skladu z odstavkom 2, ne vpliva na morebitne pristojbine, ki jih države članice zaračunavajo za pridobitev dokumentov in podatkov iz člena 3c(1).

5.   Za pridobitev podatkov iz točk (a), (b), (c) člena 3c(2) se ne zaračunajo pristojbine, ki se zaračunavajo v skladu z odstavkom 2.

6.   Vsaka država članica krije stroške prilagoditve svojih nacionalnih registrov na podlagi te direktive ter stroške njihovega vzdrževanja in delovanja.

Člen 4e

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (21).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5)

vstavi se naslednji člen:

"Člen 7a

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se opravlja v okviru te direktive, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (22).

(6)

vstavi se naslednje poglavje:

"POGLAVJE 4A

DELEGIRANI AKTI

Člen 13a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4d(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.   Pooblastilo iz člena 4d(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4d(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece."

—

členom 1(3) in (4) ter členom 5a Direktive 89/666/EGS;

—

členom 13 Direktive 2005/56/ES;

—

drugim pododstavkom člena 3(1), členom 3b, členom 3c, členom 3d in členom 4a(3) do (5) Direktive 2009/101/ES.