24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/50

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, da integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Latvije za leto 2011 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Latvije za obdobje 2011–2014.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Latvije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel sklepe, v katerih je pozval Odbor za socialno zaščito, da v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori predstavi svoja stališča o priporočenih ukrepih v okviru političnega cikla strategije Evropa 2020. Ta stališča so del mnenja Odbora za zaposlovanje.

(6)

Latvija je leta 2011 izpolnila večino pogojev, povezanih s programom srednjeročne finančne pomoči v skladu s Sklepom 2009/290/ES (5). Komisija je 21. decembra 2011 zaključila peti in zadnji pregled v okviru plačilnobilančnega programa Latvije v celoti s pozitivno oceno državnega napredka na področju proračunskih, finančnih in strukturnih reform. Program srednjeročne finančne pomoči se je končal januarja 2012. Po zaključku tega programa se Latvijo nadzoruje. Ta nadzor predstavlja pomemben del obstoječih postopkov in nadzornih mehanizmov, njegov cilj pa je natančno spremljanje tveganj, ki bi lahko ogrozila makroekonomsko stabilnost in tako vplivala na zmožnost vračanja posojil. Nadzor po izvedbi programa se bo nadaljeval do vračila velikega dela (okoli 70 %) posojil.

(7)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(8)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju problema brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(9)

Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, da pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(10)

Latvija je 30. aprila 2012 predložila konvergenčni program, ki zajema obdobje 2012–2015, in nacionalni program reform za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Svet je na podlagi ocene konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 mnenja, da je ob upoštevanju zadnjih razpoložljivih informacij makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz programa za leto 2012, previden, za leto 2013 pa verjeten. Medtem ko so makroekonomske projekcije za leto 2012 v scenariju iz programa zelo podobne tistim iz spomladanske napovedi služb Komisije 2012 (s projekcijo rasti BDP v višini 2,0 % in 2,2 %), trenutni ekonomski podatki navajajo, da bi bil rezultat lahko višji. Namen proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu, je odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2012 in do konca obdobja konvergenčnega programa doseči srednjeročni proračunski cilj. V obdobju konvergenčnega programa 2012-2015 je spremenjen srednjeročni proračunski cilj, in sicer z – 1 na – 0,5 % BDP; nov srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Načrtovan krovni primanjkljaj za leto 2012 je skladen z rokom za odpravo čezmernega primanjkljaja iz priporočila Sveta z dne 7. julija 2009. Konvergenčni program za leto 2013 navaja krovni primanjkljaj v višini 1,4 % BDP, čeprav načrtovanje zmanjšanja odhodkov še ni v celoti podprto z ukrepi. Na podlagi (preračunanega) strukturnega proračunskega salda (6) se bo Latvija svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju približala do konca obdobja konvergenčnega programa leta 2015. Medtem ko je na podlagi preračunanih informacij mogoče sklepati, da je napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja manj kot 0,5 % BDP v strukturnem smislu v zadnjih letih konvergenčnega programa, bi načrtovana omejitev odhodkov zagotovila, da bi bila stopnja rasti državnih odhodkov ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast.

Poleg tega davčne spremembe v drugi polovici leta 2012, kot jih je parlament sprejel 24. maja in ki jih scenarij iz konvergenčnega programa še ne odraža, ampak so navedene v dopisu, ki je priložen predloženemu konvergenčnemu programu, predstavljajo tveganje za doseganje ciljev leta 2013 in pozneje. Delež splošnega državnega dolga je pod 60 % BDP, kar pomeni povečanje z 42,6 % BDP leta 2011 na 46,7 % BDP leta 2014, saj organi predhodno financirajo znatna odplačila posojil, povezana z mednarodnimi programi finančne pomoči, ki zapadejo v obdobju 2014–2015, delež dolga pa leta 2015 po odplačilu teh posojil pade na 38,9 %.

(12)

Latvija si mora prizadevati nadaljevanje strategije za prenos obdavčitve z dela na potrošnjo, nepremičnine in uporabo naravnih in drugih virov ter hkrati izboljšati strukturno ravnovesje. Relativno visoka davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki in visoka stopnja dela na črno kažeta potrebo po uvedbi ustreznih politik trga dela, pregledu davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov in povečanju prizadevanj za reševanje problema sive ekonomije. Okoljski davki ostajajo relativno nerazviti, nanje pa v veliki meri vpliva obdavčitev motornega goriva, obdavčitev drugih energetskih virov, onesnaževanja in rabe naravnih virov pa je pod povprečjem EU. Dodatna razširitev davčne osnove na druge vire okoljskih davkov, zlasti onesnaževanje, in bolj razširjena obdavčitev energetskih virov bi pripomogli k doseganju okoljskih ciljev, hkrati pa zagotovili preusmeritev obdavčitve z dela.

(13)

Pri izvajanju trenutne reforme fiskalnega upravljanja se Latvijo poziva, da v parlamentu zagotovi sprejetje zakona o fiskalni disciplini in oblikuje zakon o srednjeročnem proračunskem okviru za podporo dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Sprejetje zakona o fiskalni disciplini bo v skladu z zavezami, ki jih je vlada sprejela v okviru plačilnobilančnega programa. Osnutek zakona, ki ga je sprejela vlada, si prizadeva tudi za prenos veljavnega pravnega reda EU na področju fiskalnega upravljanja v latvijsko zakonodajo. Ko bo nov zakon sprejet in se začel izvajati, bo znatno okrepil fiskalni okvir v Latviji, ki trenutno nima na voljo učinkovitih mehanizmov za omejitev rasti odhodkov v obdobju ugodnih gospodarskih razmer.

(14)

Da bi se zagotovilo neprekinjeno izvajanje pokojninske reforme, bi Latvija morala ponovno uvesti prispevke v obvezno zasebno pokojninsko shemo v višini 6 % bruto plače v letu 2013, saj so trenutno znižani na 2 % bruto plače.

(15)

Latvija mora okrepiti in spremeniti sistem socialne pomoči ter rešiti problem ene od najvišjih stopenj brezposelnosti v Uniji. Izziv brezposelnosti mladih je postal zlasti očiten v času krize, razkrila pa se je tudi velika neusklajenost kvalifikacij. Oblikovane so bile posebne aktivne politike trga dela za mlade, ki se tudi izvajajo, vključno s poklicnim usposabljanjem, prostovoljnim delom in subvencijami za plače mladih. Ti omejeni ukrepi pa imajo glede na obseg problema relativno majhen učinek.

(16)

Leta 2011 je bilo 40 % latvijskega prebivalstva izpostavljenega tveganju revščine in socialne izključenosti, kar vpliva na zaposljivost delovne sile in prihodnje možnosti za rast. Latvija je sprejela strategijo mreže socialne varnosti v sili. Politike vlade za zmanjšanje revščine so osredotočene na zmanjševanje razlike v dohodkih, znižanje davčne obremenitve za delovno aktivne družine in boljši dostop na trg dela. Vendar pa Latvija porabi sorazmerno malo sredstev za socialno varstvo in socialni transferji imajo samo majhen učinek na zmanjšanje revščine, saj je velik delež socialnih transferjev preusmerjen nazaj na delavce s srednjimi in visokimi dohodki. Namenjanje sredstev na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja je majhno, medtem ko je vloga mreže socialne varnosti delno izpolnjena z začasnimi slabo plačanimi javnimi deli. Oblika prejemkov socialne pomoči zajema tudi pasti revščine in brezposelnosti, pojavljajo pa se tudi zlorabe sistema. V lokalnih vladah obstajajo velike neenakosti pri dostopu do socialne pomoči, slaba preglednost pa otežuje odločanje na podlagi dokazov. Izzivi dolgoročne brezposelnosti in brezposelnosti mladih so postali zlasti očitni v času krize. Večina brezposelnih mladih nima poklicnih kvalifikacij. Število mladih, ki niso zaposleni in se ne šolajo ali usposabljajo, je relativno visoko. Sprejeti bi se morali ukrepi v skladu z ugotovitvami skupne akcijske skupine Latvije in Komisije za brezposelnost mladih.

(17)

Latvija bi morala še dodatno izboljšati energetsko učinkovitost in konkurenco v večjih energetskih omrežij, hkrati pa izboljšati povezljivost z energetskimi omrežji EU. Davčni sistem ne zagotavlja zadostnih spodbud za zmanjševanje energetskih stroškov in preusmeritev potrošnje in naložb v energetsko učinkovite proizvode (vozila za prevoz, izolacija zgradb, ogrevalni sistemi). Na energetskih trgih v Latviji še vedno prevladujejo monopoli. Trg plina in električne energije je zaradi zgodovinskih razlogov v veliki meri ločen od drugih držav članic.

(18)

Neučinkovitost civilnega pravosodnega sistema negativno vpliva na poslovno in gospodarsko okolje, saj tveganje in stroški poslovanja naraščajo. Veliko je zaostankov v civilnih in gospodarskih zadevah na sodiščih prve in druge stopnje, zlasti glede pogodbenih obveznosti in plačilne nesposobnosti. Poklicno uspešnost sodnikov bi bilo treba oceniti. Nadaljnje izboljšanje zakonodaje o plačilni nesposobnosti je zagotovljeno.

(19)

Kljub razmeroma visoki stopnji izobrazbe znaten delež delovne sile nima poklicnih kvalifikacij in ima omejen dostop do visokošolskega izobraževanja. Na svetovnih lestvicah so univerze slabo uvrščene, zanje pa je značilna nizka mednarodna konkurenčnost in slabo upravljanje. Slabo sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji vpliva na zelo nizko uspešnost na področju inovacij. Sistematična in učinkovita strategija za raziskave in inovacije ni na voljo. Poleg tega pa Latvija za dejavnosti podjetij na področju raziskav in razvoja nameni najmanj sredstev v Uniji.

(20)

Latvija je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz Pakta „euro plus“. Rezultati te ocene so se upoštevali pri priporočilih v nadaljevanju.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Latvije. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk (1) do (7) v nadaljevanju.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke (1) v nadaljevanju –

1.

Zagotovi načrtovani napredek pri pravočasnem odpravljanju čezmernega primanjkljaja. V ta namen izvrši proračun za leto 2012, kot je predvideno, in doseže fiskalno prilagoditev, določeno v priporočilu Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nato izvaja proračunsko strategijo, podprto z zadostno opredeljenimi strukturnimi ukrepi, za leto 2013 in pozneje, da doseže zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja in spoštuje referenčno vrednost za odhodke. Bolje, kot se pričakuje, uporablja ciklične prihodke, da zmanjša javni dolg.

2.

Izvede ukrepe za prenos obdavčitve z dela na potrošnjo, nepremičnine in uporabo naravnih in drugih virov ter hkrati izboljša strukturno ravnovesje; zagotovi sprejetje zakona o fiskalni disciplini in oblikuje zakon o srednjeročnem proračunskem okviru za podporo dolgoročni vzdržnosti javnih financ; ponovno uvede prispevke za obvezno varčevanje v zasebni pokojninski shemi v višini 6 % bruto plače od leta 2013 naprej.

3.

Sprejme ukrepe za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih z bojem proti zgodnjemu opuščanju šolanja, spodbujanjem učinkovitejšega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva, izboljšanjem kakovosti, pokritosti in učinkovitost aktivne politike trga dela in njenega dela, ki se nanaša na usposabljanje, ter prek učinkovite sheme subvencioniranja plač.

4.

Reši problem visoke stopnje revščine in socialne izključenosti z reformo sistema socialne pomoči za doseganje večje učinkovitosti, medtem pa bolje zaščiti revne. Zagotovi bolj ciljno usmerjenost in poveča spodbude za delo.

5.

Dodatno spodbuja energetsko učinkovitost z izvajanjem ukrepov in zagotavljanjem spodbud za zmanjšanje energetskih stroškov ter preusmeritev potrošnje in naložb v energetsko učinkovite proizvode, vključno z vozili, zgradbami in ogrevalnimi sistemi. Spodbuja konkurenco v večjih energetskih omrežjih in izboljša povezljivost z energetskimi omrežji EU.

6.

Sprejme ukrepe za izboljšanje upravljanja in učinkovitosti sodstva, zlasti z zmanjšanjem zaostankov in skrajšanjem trajanja postopkov. Sprejme ukrepe za izboljšanje predpisov o plačilni nesposobnosti in zakonodaje s področja mediacije.

7.

Nadaljuje z reformami visokošolskega izobraževanja med drugim z izvajanjem novega modela financiranja, ki nagrajuje kakovost, krepi povezovanje potreb trga z raziskovalnimi ustanovami in preprečuje razdrobljenost proračunskih sredstev. Oblikuje in izvaja učinkovito politiko na področju raziskav in inovacij, ki bo podjetja spodbujala k inovacijam, vključno z davčnimi olajšavami, nadgradnjo infrastrukture in racionalizacijo raziskovalnih ustanov.