24.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/44

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Irske za leto 2011 ter mnenje o posodobljenem programu Irske za stabilnost za obdobje 2011–2015.

(4)

Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 15. februarja 2012 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012.

(6)

Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, reševanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(7)

Evropski svet je 2. marca 2012 države članice, ki sodelujejo v Paktu „euro plus“, tudi pozval, naj pravočasno predložijo zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost oziroma konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(8)

Irska je 27. aprila 2012 predložila svoj program za stabilnost za obdobje 2012–2015 in nacionalni program reform za leto 2012.

(9)

Svet je 7. decembra 2010 sprejel Izvedbeni sklep 2011/77/EU (4) o finančni pomoči Irski do konca leta 2013 v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (5). Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 16. decembra 2010, ter njegova poznejša dopolnila določajo ekonomsko-politične pogoje, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč.

(10)

Irska je na splošno izpolnila pogoje za program finančne pomoči, določene v memorandumu v soglasju. Znatno je prekoračila zlasti cilj v zvezi s proračunskim primanjkljajem za leto 2011 (10,6 %), ta pa naj bi leta 2012 dosegel 8,6 % BDP, kar ustreza meji iz programa finančne pomoči. Predvidena srednjeročna fiskalna konsolidacija je v skladu z mejo, ki jo program finančne pomoči določa za primanjkljaj, in primanjkljajem pod 3 % BDP do leta 2015. Dokapitalizacija domačih bank, ki jo je Centralna banka Irske predvidela v preudarnem pregledu o oceni temeljnega kapitala iz leta 2011, se postopoma končuje, pri zmanjšanju zadolženosti domačih bank pa so bili cilji programa finančne pomoči za leto 2011 več kot preseženi. Strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti in večje ustvarjanje delovnih mest se izvajajo pospešeno.

(11)

Irsko gospodarstvo je v letu 2011 z 0,7 % počasi spet začelo rasti in v glavnem izpolnjuje tudi cilje programa finančne pomoči. Rast je zaznamoval izvoz, pogojen z boljšimi konkurenčnimi pogoji in zadovoljivim zunanjim povpraševanjem. Neto izvoz je k rasti BDP prispeval 4,7 odstotne točke, medtem ko je domače povpraševanje zaradi fiskalne konsolidacije, nižje zaposlenosti in izboljševanja bilanc zasebnih gospodinjstev še naprej nazadovalo. Rast naj bi leta 2012 zaradi težkega zunanjegospodarskega okolja in še vedno nizkega domačega povpraševanja znašala približno 0,5 %. Izboljšanje bilanc zasebnih gospodinjstev in družb bo srednjeročno še naprej vplivalo na porabo in naložbe. Od izvoza odvisna rast naj bi na Irskem zaradi dobrega demografskega razvoja, prožnega trga dela in neporabljenih zmogljivosti v gospodarstvu leta 2013 znašala 1,9 %, leta 2015 pa 2,8 %.

(12)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije programa, verjeten. Napovedi gospodarske rasti v programu za stabilnost so podobne kot v spomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2012. Cilj proračunske strategije programa za stabilnost je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod prag 3 % BDP do konca leta 2015, kar je v skladu z rokom, ki ga je za odpravo prekomernega primanjkljaja določil Svet. V programu za stabilnost je trenutno predviden primanjkljaj v višini 8,3 % BDP (pod ciljem iz programa v višini 8,6 % BDP) za leto 2012, 7,5 % BDP za leto 2013, 4,8 % BDP za leto 2014 in 2,8 % BDP do konca obdobja programa leta 2015. Ta potek podpirajo ukrepi za konsolidacijo v višini 2,7 % BDP, ki bodo upoštevani v proračunu za leto 2012, širši ukrepi za konsolidacijo v višini 3,9 % BDP, ki so predvideni v obdobju 2013–2014, ter nadaljnji delno določeni ukrepi za konsolidacijo v višini 1,1 % BDP v letu 2015. V programu za stabilnost je ponovljen srednjeročni proračunski cilj strukturnega javnofinančnega primanjkljaja v višini 0,5 % BDP, ki v obdobju programa ni dosežen. Srednjeročni cilj ustrezno odraža zahtevo Pakta za stabilnost in rast. Državni dolg presega 60 % BDP in naj bi se s 108 % BDP leta 2011 povečal na 120 % v letu 2013, preden naj bi se začel zmanjševati. Irska bo do konca postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem do leta 2015 in nadaljnja tri leta v prehodnem obdobju, proračunski načrti pa bi zagotovili zadosten napredek pri izpolnjevanju referenčnega merila za zmanjšanje dolga iz Pakta za stabilnost in rast.

(13)

Irska je v okviru Pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti –