(1)

Nemčija je 30. aprila 2009 Komisiji priglasila ukrepe državne pomoči za banko HSH Nordbank AG (v nadaljnjem besedilu: banka HSH) v obliki jamstva, ki je obsegalo tranšo druge izgube (v nadaljnjem besedilu: zaščita pred tveganjem) v višini 10 milijard EUR in kapitalsko injekcijo v višini 3 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija). Ukrepe sta posredno zagotovila lastnika banke HSH v javnem sektorju, namreč Svobodno hanzeatsko mesto Hamburg in zvezna dežela Schleswig-Holstein (v nadaljnjem besedilu vsak posebej: mesto Hamburg oziroma zvezna dežela Schleswig-Holstein ali skupaj: lastnika v javnem sektorju).

(2)

Komisija je s sklepom z dne 29. maja 2009 v zadevi N 264/09 (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju) odobrila dokapitalizacijo in zaščito pred tveganjem za banko HSH za obdobje šestih mesecev kot ukrepa za reševanje, ki sta združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (3). V sklepu je Komisija od nemških organov zahtevala, naj v treh mesecih predložijo načrt prestrukturiranja.

(3)

Nemčija je 1. septembra 2009 Komisiji priglasila načrt prestrukturiranja.

(4)

Komisija je 22. oktobra 2009 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 108(2) PDEU glede zaščite pred tveganjem in vrednotenja banke HSH v okviru dokapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (4).

(5)

Sklep o začetku postopka je bil 21. novembra 2009 objavljen v Uradnem listu Evropske unije, (5) zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj v dveh tednih po objavi predložijo svoje pripombe.

(6)

Komisija je 30. novembra in 11. decembra 2009 prejela pripombe združenj hranilnic Sparkassen- und Giroverband für Schleswig-Holstein in Schleswig-Holsteinische Sparkassen-Vermögensverwaltungs- und Beteiligungs GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu vsako posebej: združenje hranilnic SGVSH oziroma združenje hranilnic SVB ali skupaj: združenji hranilnic).

(7)

Skupina vlagateljev, ki ji je svetovala investicijska družba J.C. Flowers & Co. LLC (v nadaljnjem besedilu: investicijska družba Flowers), je 3. decembra 2009 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev pripomb, kar je Komisija odobrila 7. decembra 2009. Komisija je njihove pripombe prejela 17. decembra 2009.

(8)

Nemčija je 1. decembra 2009 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev pripomb, kar je Komisija odobrila 7. decembra 2009. Banka HSH je prav tako zaprosila za podaljšanje roka za predložitev pripomb, in sicer 7. decembra 2009, Komisija pa je podaljšanje odobrila 17. decembra 2009. Nemčija je 17. decembra 2009 predložila skupne pripombe lastnikov v javnem sektorju in banke HSH na sklep o začetku postopka.

(9)

Investicijska družba Flowers, združenji hranilnic, nemški organi in Komisija so se sestali 2. decembra 2009.

(10)

Komisija je 21. decembra 2009 Nemčiji poslala nezaupne različice pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, Nemčijo pa pozvala, naj svoje pripombe predloži v enem mesecu.

(11)

Nemčija je 18. januarja 2010 posredovala odgovor lastnikov v javnem sektorju na pripombe investicijske družbe Flowers in združenj hranilnic.

(12)

Med septembrom 2009 in februarjem 2010 so glede zaščite pred tveganjem in zlasti vrednotenja portfelja sredstev, katerih tveganje je zajemala zaščita pred tveganjem (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni portfelj), med nemškimi organi in Komisijo potekala številna srečanja, telefonske konference in druge izmenjave podatkov. Nemški organi so predložili dodatne informacije, med drugim 6., 20., 21., 22., 23. in 29. oktobra, 11., 12., 16. in 27. novembra, 17. decembra 2009, 26. in 27. januarja ter 19. februarja 2010.

(13)

Službe Komisije in nemški organi so o načrtu prestrukturiranja, zaščiti pred tveganjem, dokapitalizaciji in vrednotenju zaščitenega portfelja razpravljali na številnih srečanjih, telefonskih konferencah in drugih izmenjavah podatkov v obdobju med oktobrom 2009 in junijem 2011, med drugim 5., 21. in 27. oktobra, 4., 12., 13., 18., 27. in 30. novembra, 7., 9., 14. in 15. decembra 2009, 14. in 19. januarja, 21. aprila, 5., 12., 20., 26., 28. in 31. maja, 15. junija, 13., 16., 22. in 23. julija, 30. septembra, 22. novembra, 9. in 22. decembra 2010, 23. in 28. februarja, 18. marca, 1. in 8. aprila, 25. maja ter 7., 16. in 29. junija 2011. Končna različica načrta prestrukturiranja je bila predložena 11. julija 2011.

(14)

Nemčija je 5. septembra 2011 predložila seznam zavez, ki je priložen v Prilogi I k temu sklepu.

(15)

Skupina HSH je peta največja nemška deželna banka, njena sedeža pa sta v Hamburgu in Kielu. Je delniška družba (Aktiengesellschaft), ki je bila ustanovljena 2. junija 2003 z združitvijo dveh deželnih bank, Hamburgische Landesbank in Landesbank Schleswig-Holstein. Investicijska družba Flowers (6) je oktobra 2006 zaradi prve javne ponudbe banke HSH v letu 2008 od banke WestLB odkupila 24,1 % delnic banke HSH (26,6 % glasovalnih pravic).

(16)

31. decembra 2008 je bilančna vsota banke HSH znašala 208 milijard EUR, njena tveganju prilagojena sredstva pa so znašala 112 milijard EUR.

(17)

Po izvedbi ukrepov, ki jih je Komisija odobrila v sklepu o reševanju z dne 29. maja 2009, je bila lastniška struktura banke HSH naslednja: mesto Hamburg 10,89 %; zvezna dežela Schleswig-Holstein 10,42 %; HSH Finanzfonds AöR, javnopravna ustanova, ustanovljena s strani mesta Hamburg in zvezne dežele Schleswig-Holstein, ki jo obvladujeta v enakih deležih, 64,18 %; združenje hranilnic SGVSH 4,73 %; združenje hranilnic SVB 0,58 % in investicijska družba Flowers 9,19 % (7).

(18)

Banka HSH je komercialna banka, njena glavna regija je severna Nemčija, njeni glavni dejavnosti pa sta poslovanje s podjetji in zasebno bančništvo. Dejavnosti poslovanja s podjetji so osredotočene na ladijski promet, bančno poslovanje s podjetji, prevoz, nepremičnine in projekte energije iz obnovljivih virov. Banka HSH je največji vir financiranja ladij na svetu in ima velik tržni delež na področju financiranja letalstva (del njene poslovne enote za prevoz). Decembra 2008 je bila banka HSH prisotna v 21 velikih finančnih središčih v Evropi, Aziji in Ameriki.

(19)

Banka HSH je ena od nemških javnih bank, ki so do 18. julija 2005 koristile neomejeni državni jamstvi Anstaltslast in Gewährträgerhaftung (8).

(20)

V začetku 90. let prejšnjega stoletja so potekali prenosi sredstev oziroma kapitala v višini 523 milijonov EUR v korist dveh ustanov, ki sta bili predhodnici banke HSH, tj. deželnih bank Hamburgische Landesbank in Landesbank Schleswig-Holstein. Komisija je 20. oktobra 2004 odločila, da so bili ti prenosi nezdružljiva državna pomoč, ki jo je treba vrniti (9). Banka HSH je morala svojima lastnikoma v javnem sektorju vrniti skupni znesek v višini 756 milijonov EUR, vključno z obrestmi. Znesek je vrnila v dveh obrokih, 31. decembra 2004 in 3. januarja 2005.

(21)

Da bi nadomestili odtok kapitala, so delničarji 20. junija 2005 kapital banke povečali za 556 milijonov EUR (10). Kapital je bil povečan iz lastnih sredstev in s t. i. delnimi plačili. Zaradi tega mehanizma se lastniška struktura ni bistveno spremenila. Komisija je 6. septembra 2005 sklenila, da je bilo povečanje kapitala v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zato ne pomeni državne pomoči (11).

(22)

Sredi julija 2008 so se delničarji banke HSH odločili, da bodo povečali njeno kapitalsko osnovo in tako financirali njeno rast. Ukrepi v zvezi s kapitalom so obsegali skoraj 2 milijardi EUR, od tega je bilo približno 1,26 milijarde EUR svežega kapitala.

(23)

Prvi del ukrepov v zvezi s kapitalom je obsegal pretvorbo vseh tihih udeležb (stille Beteiligungen) v skupnem znesku 685 milijonov EUR (12) in prednostnih delnic v lasti lastnikov v javnem sektorju v skupnem znesku 57 milijonov EUR v navadne delnice. Da bi se investicijska družba Flowers izognila zmanjšanju svojih deležev, je v času pretvorbe podpisala izdajo delnic (13). Zato je banka HSH prejela dodatni kapital v višini približno 300 milijonov EUR.

(24)

Drugi del ukrepov v zvezi s kapitalom je obsegal novi zamenljivi tihi kapitalski prispevek lastnikov v skupnem znesku 962 milijonov EUR. Javni in zasebni delničarji so pri tihem družbeništvu sodelovali v skladu z razmerjem svojih deležev (javni 660 milijonov EUR, zasebni 240 milijonov EUR). Zasebni delničarji so prevzeli dodatnih 62 milijonov EUR. Z učinkom od 31. decembra 2010 so bila ta tiha družbeništva pretvorjena v navadne delnice.

(25)

Nemčija je o ukrepih v zvezi s kapitalom, opisanih v uvodnih izjavah (21) do (23), obvestila Komisijo. Komisija je menila, da so naložbe delničarjev iz javnega sektorja v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj je zasebni vlagatelj pri transakciji sodeloval v veliki meri in pod enakimi pogoji kot delničarji javnega sektorja. Komisija je 1. avgusta 2008 Nemčijo obvestila, da te zadeve ne bo nadalje obravnavala.

(26)

V obdobju 1999–2009 je banka HSH zabeležila skupne izgube v višini 1,85 milijarde EUR in svojima lastnikoma v javnem sektorju izplačala skupne dividende v višini 354 milijonov EUR. V istem obdobju sta lastnika v javnem sektorju banko HSH dokapitalizirala z novim kapitalom v višini [4–5] (*1) milijard EUR in zajamčenimi obveznostmi v višini do 166 milijard EUR.

Preglednica 1

Finančna evidenca banke HSH za lastnika v javnem sektorju za obdobje 1999–2009  (14)

(27)

V preteklosti so banko HSH v razponu ocene AA ocenile vse tri velike bonitetne agencije (16). Dolgoročna bonitetna ocena je odražala neomejena državna jamstva, ki sta jih zagotavljala lastnika banke HSH v javnem sektorju. Predvidena nadaljnja podpora s strani lastnikov v javnem sektorju ostaja pomemben dejavnik pri bonitetni oceni banke HSH, kar je tudi razlog, da je bonitetna agencija Fitch dvignila (17) boniteto za 7 stopenj. Bonitetna agencija Moody’s je banki zaradi perspektive sistemske podpore oceno dvignila za skupno 7 stopenj, od tega eno stopnjo zaradi podpore s strani lastnikov v javnem sektorju (regionalna podpora).

(28)

Individualna ocena C (za oceno finančne moči banke (Bank Financial Strength Rating – BFSR) bonitetne agencije Moody’s) (18) je odražala stališče bonitetne agencije, da ima banka HSH z omejeno, a pomembno poslovno franšizo, ustrezno finančno moč. V skladu z metodologijo bonitetne agencije Moody’s za ocenjevanje finančne moči banke imajo banke z oceno C sprejemljive finančne temelje v predvidljivem in stabilnem okolju ali dobre finančne temelje v manj predvidljivem in manj stabilnem poslovnem okolju.

(29)

Julija 2004 je bonitetna agencija Fitch začela s podeljevanjem ocene za nezajamčene obveznosti banke HSH v razponu ocene A, pri čemer je njena individualna ocena ostala C. Bonitetni agenciji Moody’s in S&P sta svoji oceni za nezajamčene obveznosti podali julija 2005. Do začetka krize v letu 2008 se ocene banke HSH niso spreminjale.

(30)

Od oktobra 2008 sta za ocene banke HSH značilna dva trenda. Prvi trend se je začel oktobra 2008, ko sta bonitetni agenciji Fitch in Moody’s ena za drugo znižali individualno oceno banke HSH na oceno v razponu spodnje lestvice ocene D in zgornje lestvice ocene E (po bonitetni agenciji Moody’s je ocena E najnižja možna ocena finančne moči banke) (19). Kot razloge za znižanje ocene sta bonitetni agenciji navedli (a) precejšnje tveganje, ki izhaja iz cikličnega osnovnega premoženja banke HSH in zlasti sredstev na področju ladijskega prometa; (b) omejen dostop banke HSH do kapitala ob upravljanju posojilnih poslov z visoko kapitalsko intenzivnostjo ter (c) šibko in nizko donosnost banke HSH v primerjavi z donosnostjo pred krizo zaradi nižjega donosa sredstev, rezervacij za tveganja z razmeroma višjo stopnjo tveganja na področju finančnih sredstev, zavarovanih s premoženjem, in precej višjih stroškov financiranja v primerjavi z okoljem pred krizo. Poleg tega sta agenciji izpostavili temeljne pomisleke glede poslovnega profila banke HSH. Ker je dostop banke HSH do strank na področju poslovanja s prebivalstvom omejen, se bo banka še naprej zanašala na denarne trge, kjer bo imela težave s pridobivanjem sredstev. Skladnost s strožjimi regulativnimi zahtevami glede kapitalizacije, likvidnostnih blažilnikov in neskladij na področju financiranja pa bi za banke, ki poslujejo s podjetji, med katere sodi banka HSH, predstavljala precejšen izziv.

(31)

Drugi trend se je začel maja 2009, ko je bonitetna agencija S&P bonitetno oceno banke HSH znižala na BBB+, maja in julija 2010 pa sta ji oceno znižali še bonitetni agenciji Moody’s in Fitch, in sicer na A3/A–. Kot razlog za to znižanje so agencije navedle omejitev nadaljnje podpore s strani lastnikov v javnem sektorju zaradi (a) pravil EU o državni pomoči in (b) njunih proračunskih omejitev. Obseg prejšnjih ukrepov podpore je predstavljal veliko breme za finančno moč lastnikov v javnem sektorju, zato bi bila nudenju nadaljnje podpore manj naklonjena. Pomemben dejavnik pri ocenjevanju nadaljnje pripravljenosti lastnikov v javnem sektorju glede zagotavljanja ukrepov podpore je bil visok znesek podedovanega dolga (20), ki je takrat ostal na bilanci stanja banke HSH.

(32)

Že v letu 2007 je učinek finančne krize banki HSH na portfelj strukturiranega kredita v vrednosti 30 milijard USD prinesel rezervacije za izgube v višini 1,3 milijarde EUR (21). Učinek „okužbe“ na realno gospodarstvo je škodil tradicionalnemu portfelju posojil in slabo vplival na kakovost zahtevkov banke HSH, povezanih z njenim financiranjem ladijskega prometa, prevoza, nepremičnin in projektov energije iz obnovljivih virov. Dodatne rezervacije za izgube v višini 1,6 milijarde EUR na portfelj strukturiranega kredita in rezervacije za izgube pri posojilih v višini 1,9 milijarde EUR so precej prispevale k negativnemu rezultatu v letu 2008 v višini 3,2 milijarde EUR.

(33)

Bankrot banke Lehman Brothers septembra 2008 je še povečal težave, ki jih je imela banka HSH z refinanciranjem, zato je sklad Sonderfonds Finanzmarktstabilisierung (nemški sklad za stabilizacijo finančnih trgov, v nadaljnjem besedilu: sklad SoFFin) zaprosila za likvidnostna jamstva v višini 30 milijard EUR.

(34)

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (nemški bančni regulator, v nadaljnjem besedilu: nemški bančni regulator BaFin) je 29. aprila 2009 banko HSH obvestil, da ima banka HSH ob upoštevanju njenega bonitetnega položaja po njegovem mnenju težave pri izpolnjevanju predpisanih kapitalskih zahtev. Nemški bančni regulator BaFin je napovedal, da bo v primeru, če lastniki banke HSH ne okrepijo njene kapitalske osnove, v skladu s členom 47 nemškega zakona o bančništvu zahteval moratorij.

(35)

6. maja 2009 je bonitetna agencija S&P bonitetno oceno banke HSH znižala za dve stopnji z A na BBB + z negativnim obetom.

(36)

Banka HSH je maja in junija 2009 od zvezne države Schleswig-Holstein in mesta Hamburg pridobila dve vrsti pomoči: dokapitalizacijo v višini 3 milijarde EUR in ukrep jamstva na drugo izgubo v višini 10 milijard EUR (zaščita pred tveganjem). Poleg tega je banka HSH prejela pomoč od sklada SoFFin v obliki likvidnostnih jamstev, ki so na koncu skupaj znašala 17 milijard EUR (v nadaljnjem besedilu: likvidnostna jamstva).

(37)

Dokapitalizacija je obsegala denarni vložek v obliki osnovnega kapitala prvega reda v skupnem znesku 3 milijarde EUR v zameno za navadne delnice z glasovalnimi pravicami. Delnice je izdala banka HSH, v celoti pa jih je vpisala HSH Finanzfonds AöR – javnopravna ustanova, ki sta jo ustanovila mesto Hamburg in zvezna dežela Schleswig-Holstein; je v njuni lasti, obvladujeta pa jo v enakih deležih.

(38)

Javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR je z izdajo obveznic na kapitalskih trgih pridobila finančna sredstva, potrebna za dokapitalizacijo. Za njene obveznosti, nastale na podlagi izdanih obveznic, kot delna dolžnika in z jamstvi imetnikom obveznic v enaki meri jamčita mesto Hamburg in zvezna dežela Schleswig-Holstein. Obveznice, ki jih je izdala javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR, so namenjene izključno financiranju dokapitalizacije banke HSH. Javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR je namenska družba mesta Hamburg in zvezne dežele Schleswig-Holstein, katere naloga je zagotavljanje dokapitalizacije in zaščite pred tveganjem, razen tega pa ne opravlja nobenih drugih dejavnosti.

(39)

Cena, po kateri so bile nove delnice izdane, je temeljila na vrednotenju banke HSH, ki ga je izvedlo podjetje PricewaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: podjetje PwC) in katerega rezultat je bila vrednost v razponu med [> 2] milijarde EUR in [< 3] milijarde EUR ([> 19] EUR do [< 28] EUR za delnico). Povprečna vrednost banke HSH na podlagi tega vrednotenja je [2–3] milijarde EUR ([19–28] EUR za delnico). Vrednotenje je bilo izvedeno pred znižanjem bonitetne ocene banke HSH 6. maja 2009. Učinek znižanja na vrednost banke HSH pri vrednotenju ni bil zajet, vendar pa je bil upoštevan pri razpravi glede cene. Vrednotenje je temeljilo na predpostavki, da bo banka HSH zvišanje bonitetne ocene na prejšnjo oceno A dosegla v letu 2013.

(40)

Za 3 milijarde EUR v obliki novega kapitalskega vložka sta mesto Hamburg in zvezna dežela Schleswig-Holstein nameravala doseči letno povračilo v višini 10 % (300 milijonov EUR na leto). Glede na to, da v poslovnem načrtu banke HSH za obdobje 2009–2012 ni bil načrtovan dobiček, ki bi zadoščal za izplačilo 10-odstotnih dividend na vse navadne delnice, so ceno novo izdanih navadnih delnic znižali za znižano 10-odstotno izplačilo dividend za obdobje 2009–2012. Vrednost 10-odstotnega izplačila dividend za obdobje 2009–2012 zdaj tako znaša [650–800] milijonov EUR ([3–6] EUR za delnico). Cena za nove delnice je bila določena na 19 EUR za delnico ([19–28] EUR minus [3–6] EUR). Javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR je kupila 157 894 737 novih navadnih delnic.

(41)

Združenji hranilnic in investicijska družba Flowers v postopku dokapitalizacije niso sodelovali. Zato so se po dokapitalizaciji njihovi deleži s 13,20 %, 1,62 % in 25,67 % zmanjšali na 4,73 %, 0,58 % oziroma 9,19 %, skupna neposredna in posredna deleža mesta Hamburg in zvezne dežele Schleswig-Holstein (vključno z delnicami v lasti preko javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR) pa sta se z 59,51 % povečala na 85,49 %.

(42)

Zaščita pred tveganjem je bila vzpostavljena hkrati z dokapitalizacijo junija 2009. Prav tako jo je neposredno zagotavljala javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR. Združenji hranilnic in investicijska družba Flowers pri tem niso sodelovale. Zaščita pred tveganjem obsega jamstvo na drugo izgubo v višini 10 milijard EUR in banko HSH ščiti pred izgubami, ki izhajajo iz skupnih sredstev v višini 172 milijard EUR (187 milijard EUR izpostavljenosti ob neplačilu) od izteka roka marca 2009. Tranšo prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR krije banka HSH. Tranšo druge izgube v višini do 10 milijard EUR krije javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR. Izgube, ki bi presegale znesek v višini 13,2 milijarde EUR (tranši prve in druge izgube skupaj), krije banka HSH. Vrednost zaščitenega portfelja ob prenosu je [okoli 168] milijard EUR ([okoli 172] milijard EUR skupnih sredstev minus 3,2 milijarde EUR).

(43)

Načeloma lahko banka HSH jamstvo razveljavi kadar koli, vendar je do 31. decembra 2013 razveljavitev omejena na skupno [2–5] milijard EUR in največ na [1–4] milijarde EUR na leto. Banka HSH je z 9. marcem 2011 razveljavila 1 milijardo EUR jamstva. 18. junija in nato še 6. septembra 2011 je razveljavila po 1 milijardo EUR jamstva, s čimer je preostalo jamstvo zmanjšala na 7 milijard EUR. Nemški bančni regulator BaFin je bil o razveljavitvi obveščen. Navedel je, da razveljavitvi ne nasprotuje.

(44)

Oslabljena sredstva, kot so vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem, predstavljajo okoli [3–6] % portfelja v vrednosti približno [172] milijard EUR, ki ga krije zaščita pred tveganjem. Večino zaščitenih sredstev predstavljajo posojila strankam, ki so temeljna dejavnost banke HSH. Zaščiteni portfelj je denominiran v različnih valutah, vključno z EUR, USD in GBP.

Preglednica 2

Okvirna razdelitev zaščitenih sredstev v višini [172] milijard EUR

(45)

Banka HSH pred vzpostavitvijo zaščite pred tveganjem pri zunanjih strokovnjakih ni naročila vrednotenja celotnega portfelja, ampak samo portfelja vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, in dela portfelja strukturiranega kredita, katerih vrednotenje sta izvedli podjetji Blackrock in Cambridge Place. Na zahtevo Komisije je banka HSH na podlagi predpostavk Komisije glede hudih obremenitev v obdobju od novembra 2009 do januarja 2010 opravila vrednotenje zaščitenega portfelja. Vrednotenje je bilo opravljeno v sodelovanju s strokovnjaki Komisije. Predpostavke pri vrednotenju so bile v skladu s scenariji hude obremenitve, ki jih je Komisija uporabila v drugih primerih. Vrednotenje je temeljilo na poglobljeni analizi vzorca 40 sklenjenih poslov v nominalni vrednosti 1 milijarde EUR, tj. 0,6 % celotne izpostavljenosti, in na vrednotenju tranše velikega reprezentativnega dela portfelja z uporabo orodja CDOROM (23) bonitetne agencije Moody’s. O temeljnih predpostavkah se je razpravljalo s strokovnjaki Komisije. Banki HSH je pomagal njen zunanji strokovnjak Morgan Stanley, ki je potrdil tehnično natančnost izračunov. Učinek razbremenitve kapitala zaščite pred tveganjem v času njene vzpostavitve je bil ocenjen na [približno 3,5] milijarde EUR. Natančnost metode in temeljnih izračunov, uporabljenih za določitev učinka razbremenitve kapitala, je februarja 2010 potrdil nemški bančni regulator BaFin.

(46)

V skladu s pogodbo o zagotavljanju jamstva, ki sta jo javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR in banka HSH sklenili 2. junija 2009, javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR za zagotavljanje jamstva na drugo izgubo na nominalni znesek jamstva (10 milijard EUR) prejme premijo v višini 400 bazičnih točk na leto (v nadaljnjem besedilu: osnovna premija). Črpanje sredstev in razveljavitve znižajo znesek, na katerega se izplača povračilo v višini 400 bazičnih točk. Preglednica 3 predstavlja skupni znesek skupnega plačila v treh scenarijih: (a) scenarij 1: osnovni scenarij banke HSH, ki predpostavlja, da banka HSH jamstva ne bo črpala in ga bo do konca leta 2015 razveljavila v celoti; (b) scenarij 2: srednji scenarij, ki predpostavlja črpanje jamstva v višini 5 milijard EUR; in (c) scenarij 3: temeljni scenarij vrednotenja sredstev, ki predvideva, da bo jamstvo v celoti izčrpano do leta [2015–2020] (brez razveljavitev).

Preglednica 3

Povračilo zaščite pred tveganjem, kot ga je predlagala Nemčija v različnih scenarijih

(47)

V obdobju prestrukturiranja bi plačila osnovne premije znašala med [100–150] milijonov EUR in 405 milijonov EUR letno, odvisno od črpanja jamstva, kot je opisano v preglednici 4.

Preglednica 4

Načrtovano plačilo osnovne premije (400 bazičnih točk) banke HSH javnopravni ustanovi HSH Finanzfonds AöR v milijonih EUR v obdobju prestrukturiranja

(48)

Poleg tega je banka HSH zaprosila za jamstva sklada SoFFin, ki krijejo nove izdaje dolga v višini do 30 milijard EUR. Sklad SoFFin je izdajo prve tranše v višini 10 milijard EUR odobril v začetku decembra 2008. Jamstva so bila odobrena v okviru nemške sheme za reševanje (24). Preostalih 20 milijard EUR naj bi se aktiviralo po predložitvi načrta prestrukturiranja. Druga tranša v višini 20 milijard EUR je bila aktivirana 7. marca 2009, po tem, ko je banka HSH skladu SoFFin predložila načrt prestrukturiranja. Od 30. septembra 2009 je bilo črpanih skupno 17 milijard EUR. S 1. januarjem 2010 je sklad SoFFin jamstvo s 30 milijard EUR zmanjšal na 17 milijonov EUR. Ta omejitev ni bila več spremenjena.

(49)

Prvotni načrt prestrukturiranja, predložen 1. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: prvotni načrt prestrukturiranja) je bil opisan v sklepu o začetku postopka (odstavki 23 do 28). Dodatne informacije o modelu prestrukturiranja iz prvotnega načrta prestrukturiranja so bile predložene v nadaljnjih predložitvah med obdobjem od oktobra 2009 do junija 2011. Spremenjena različica načrta prestrukturiranja je bila predložena 11. julija 2011 (v nadaljnjem besedilu: spremenjeni načrt prestrukturiranja). Finančne napovedi iz prvotnega načrta prestrukturiranja in njegove spremembe so na kratko opisane v nadaljevanju.

(50)

V prvotnem načrtu prestrukturiranja je bilo za obdobje od leta 2009 do leta 2014 načrtovano znižanje čistega prihodka od obresti za [okoli 20 %], tj. s približno [1,4] milijarde EUR na približno [1,1] milijarde EUR. Glede sestavnih delov finančnih rezultatov je banka HSH za temeljno banko (25) za obdobje med letoma 2009 in 2014 načrtovala zvišanje čistega dobička pred prestrukturiranjem (in po rezervacijah za izgube pri posojilih) za več kot 200 %, s približno [350] milijonov EUR na približno [1,1] milijarde EUR. Načrtovani čisti dobiček pred prestrukturiranjem v višini približno [1,1] milijarde EUR v letu 2014 je obsegal pozitiven učinek v višini približno [100] milijonov EUR zaradi razveljavitve rezervacij za izgube pri posojilih. Čisti prihodek od opravnin (provizij) in poslovni izid sta vsak predstavljala [približno 20 %] čistega dobička pred stroški prestrukturiranja temeljne banke v letu 2014. V spremenjenem načrtu prestrukturiranja je načrtovani čisti dobiček pred prestrukturiranjem za leto 2014 znašal [350–450] milijonov EUR, pri čemer sta čisti prihodek od opravnin in poslovni izid predstavljala [10–15 %].

(51)

V prvotnem načrtu prestrukturiranja je bilo načrtovano zmanjšanje skupnih sredstev banke HSH s približno [175] milijard EUR v letu 2009 na približno [150] milijard EUR v letu 2014. V prvotnem načrtu prestrukturiranja je bilo načrtovano povečanje sredstev temeljne banke s približno [100] milijard EUR v letu 2009 na približno [110] milijard EUR v letu 2014. V spremenjenem načrtu prestrukturiranja so načrtovana skupna sredstva za banko HSH in temeljno banko znašala 120 milijard EUR oziroma 82 milijard EUR.

(52)

V skladu s prvotnim načrtom prestrukturiranja naj bi se po napovedih sredstva segmentov sektorske banke, ki obsegajo ladijski promet, energijo in prevoz, povečala s približno [30] milijard EUR v letu 2009 na približno [35] milijard EUR v letu 2014, od tega naj bi približno [20] milijard EUR predstavljala predvsem sredstva na področju ladijskega prometa, financirana v ameriških dolarjih. V spremenjenem načrtu prestrukturiranja so načrtovana sredstva segmentov sektorske banke in sredstva na področju ladijskega prometa v letu 2014 znašala [20–25] milijard EUR oziroma 15 milijard EUR. V primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja je bila poslovna linija letalstva v spremenjenem načrtu prestrukturiranja ukinjena.

(53)

Načrtovani delež kapitala prvega reda v prvotnem načrtu prestrukturiranja je bil v letu 2014 okoli [10] %, v spremenjenem načrtu prestrukturiranja pa je bil načrtovan na ravni [10–15] %.

(54)

V prvotnem načrtu prestrukturiranja je banka za financirano bilanco stanja v letu 2014 predložila razčlenitev po načrtovanih virih financiranja za približno [100] milijard EUR (od tega je približno [25] milijard EUR nezavarovanih medbančnih posojil), pri čemer je v primerjavi z načrtovanimi skupnimi sredstvi v višini približno [150] milijard EUR ostal primanjkljaj v višini približno [50] milijard EUR. V spremenjenem načrtu prestrukturiranja je bil primanjkljaj med načrtovanimi skupnimi sredstvi in načrtovanimi skupnimi obveznostmi manjši, banka HSH pa je predložila informacije o virih financiranja, ki jih bo uporabila za pokritje potreb po financiranju, nastalih zaradi tega primanjkljaja.

(55)

Predpostavke glede rasti v glavnih segmentih dejavnosti banke HSH, kot so bile predstavljene v prvotnem načrtu prestrukturiranja, in predpostavke, popravljene v spremenjenem načrtu prestrukturiranja, so predstavljene v naslednji preglednici.

Preglednica 5

Primerjava stopenj rasti v segmentih ladijskega prometa in poslovanja s podjetji

(56)

Spremenjeni načrt prestrukturiranja je bil predložen 11. julija 2011. Vsebuje precejšnje spremembe poslovnega modela banke HSH. Za novi poslovni model so značilni manjše tveganje, večja osredotočenost na regionalne dejavnosti ter vzdržnost dejavnosti financiranja in posojil. Načrtovani in že uvedeni ukrepi prestrukturiranja poleg osredotočenosti na temeljne poslovne dejavnosti ter posledično odprodajo pomembnih deležev in različnih dejavnosti oziroma njihovo prenehanje vključujejo tudi prestrukturiranje mreže podružnic in optimizacijo stroškovne strukture. Spremenjeni načrt prestrukturiranja vključuje ustanovitev enote za notranje prestrukturiranje, v katero bodo za računovodske in organizacijske namene sodile dejavnosti, ki se bodo prenehale izvajati. Ključne točke novega poslovnega modela so:

(57)

Regionalna osredotočenost obsega zlasti poslovanje s podjetji in zasebno bančništvo, nepremičninske posle in dejavnosti hranilnic v severni Nemčiji. Poleg tega se bo banka HSH osredotočila na izbrana področja mednarodnega financiranja ladij, pa tudi na financiranje projektov na področju energije iz obnovljivih virov s poudarkom na Evropi in na določene naložbe v infrastrukturo. Banka HSH bo urad v Lübecku zaprla do konca leta 2011.

(58)

Na splošno bo bilančna vsota nove temeljne banke precej manjša, zlasti s prenosom sredstev s temeljne banke na enoto za notranje prestrukturiranje. Ob koncu obdobja prestrukturiranja 31. decembra 2014 bo bilančna vsota banke HSH (temeljne banke) znašala 82 milijard EUR. V primerjavi z bilančno vsoto v letu 2008, ko je le-ta znašala 208 milijard EUR, gre za zmanjšanje za 126 milijard EUR, tj. skoraj 61 %.

(59)

Spremenjeni načrt prestrukturiranja temelji na splošnih predpostavkah glede gibanja BDP euroobmočja ter nemškega, ameriškega in svetovnega BDP, kratkoročnih in dolgoročnih sprememb obrestnih mer, stopnje inflacije v ZDA in euroobmočju, cen nafte in menjalnega tečaja EUR/USD. Napovedi za posamezne poslovne enote temeljijo na predpostavkah glede stopenj rasti zadevnih trgov, obsegov in marž nove proizvodnje za vsak segment ter zmožnosti navzkrižne prodaje. Zaradi pomena, ki ga ima enota za ladijski promet v skupnih finančnih rezultatih banke HSH, je banka za ta sektor predložila predpostavke o razvoju trga za ladijski promet. Napovedi glede razvoja velikosti trga v smislu novih poslov v svetovnem merilu (zbrano za segmente prometa z razsutim tovorom, zabojniki in tankerji), obsega novih dejavnosti banke HSH in tržnega deleža banke HSH so predstavljene v naslednji preglednici.

Preglednica 6

Predpostavke glede financiranja ladij za obdobje 2011–2014

(60)

Banka HSH je predvidela povprečni menjalni tečaj EUR/USD v višini [1,30–1,50]. V predpostavkah glede dobička in izgub ter svoje neto likvidnostne pozicije je predložila podatke o občutljivosti na učinek sprememb in zlasti analizo občutljivosti za spremembe obrestnih mer in spremembe menjalnega tečaja EUR/USD. Analiza občutljivosti je pokazala, da v primeru velikih odstopanj od predpostavk glede obrestnih mer in menjalnega tečaja EUR/USD banka HSH ne bi utrpela izgub, ki jih ne bi mogla absorbirati. Poleg tega likvidnostni položaj banke HSH v primeru velikih odstopanj menjalnega tečaja EUR/USD v primerjavi s predpostavkami iz osnovnega scenarija ne bi bil negativen.

(61)

Banka HSH je za skupino predložila tudi negativni in najslabši možni scenarij, ki temeljita na manj ugodnih tržnih predpostavkah. Finančne napovedi v teh dveh scenarijih kažejo, da struktura zaščite pred tveganjem ublaži učinek obremenitve na solventnost banke HSH. V negativnem scenariju bi banka HSH odložila delne razveljavitve jamstva in tako omejila večanje obsega tveganju prilagojenih sredstev zaradi negativnega gospodarskega okolja. V obeh scenarijih bi med obdobjem prestrukturiranja delež kapitala prvega reda banke HSH ostal okoli 10 %.

(62)

Bilančna vsota enote temeljne banke za poslovanje s podjetji se bo s 26,3 milijarde EUR v letu 2008 zmanjšala na [10–20] milijard EUR v letu 2014. Skupno se bo enota v tem obdobju zmanjšala za približno [45–55] %.

(63)

V enoti za poslovanje s podjetji bo banka HSH nudila financiranje večjim srednje velikim podjetjem, zlasti v glavni regiji severne Nemčije.

(64)

Banka HSH je prenehala z izvajanjem dejavnosti na področju refinanciranja lizinških družb in mednarodnih dejavnosti na področju odkupov z zadolžitvijo (Leverage Buy Out – LBO), prekinila pa bo tudi svoje sodelovanje s podjetniškimi strankami v Aziji in Skandinaviji, ki temelji na osebnem pristopu. Enota za poslovanje s podjetji ne bo nudila financiranja zrakoplovov ali ladij na podlagi premoženja. Vendar pa zmožnost banke HSH, da podpira regionalne dejavnosti v glavni regiji, ne bo omejena.

(65)

Banka HSH se bo v glavnem osredotočila na večja srednje velika podjetja v regiji severne Nemčije in na nemška podjetja, ki sodijo v določene glavne gospodarske panoge. Jasno bo osredotočena na donosno poslovanje ter stranke z dobro boniteto in potrebo po več bančnih produktih. Banka HSH si bo prizadevala, da pri teh strankah postane prva izbira.

(66)

Da bi pripomogla k izboljšanju finančnega stanja, si bo poslovna enota vedno bolj prizadevala za pridobivanju depozitov in uporabo struktur financiranja, ki omogočajo sindiciranje, so upravičene do kritja ECB za najeta posojila ali pa jih je mogoče prenesti na vlagatelje.

(67)

Bilanca stanja poslovne enote temeljne banke za nepremičninske posle se bo s 30,5 milijarde EUR v letu 2008 zmanjšala na [9–18] milijard EUR v letu 2014. To pomeni zmanjšanje za [50–70] %.

(68)

Banka HSH bo nudila vse vrste posojilnih produktov in druge bančne produkte, ki so pomembni za nepremičninska podjetja. Banka se bo osredotočila na poslovanje v severni Nemčiji in nemških velemestnih regijah. Glavni poudarek bo na rešitvah financiranja za […] in financiranju projektov z obvladljivo stopnjo tveganja. V poslovni liniji poslovanja z nepremičninami se bo banka HSH osredotočila na financiranje […]. Posebni nepremičninski razredi bodo financirani samo selektivno.

(69)

Dejavnosti v drugih državah – vključno z mednarodnimi nepremičninskimi posli, ki obsegajo podpiranje nemških strank v evropskih velemestnih območjih – se ne bodo več izvajale. Na teh področjih banka HSH ne bo izvajala nobenih novih dejavnosti, obstoječe dejavnosti pa bo zaključila.

(70)

Banka HSH se bo osredotočila predvsem na poklicne vlagatelje v nepremičnine, zlasti na obstoječe stranke ter izbrane vlagatelje v nepremičnine in stranke z vzdržnimi rezultati na področju nepremičnin in velikim potencialom za navzkrižno prodajo, pa tudi stranke, povezane s severno Nemčijo, ki potrebujejo zahtevne strukture financiranja. Banka HSH bo še naprej uporabljala strukture in produkte, ki zmanjšujejo potrebo po financiranju, npr. posle, upravičene do kritih obveznic, posojila, upravičena do kritja s strani ECB, ali financiranje in poroštva, ki jih nudi razvojna banka Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW).

(71)

Bilanca stanja poslovne enote temeljne banke za hranilnice se bo s 8,7 milijarde EUR v letu 2008 zmanjšala na [< 3] milijarde EUR v letu 2014, zlasti z zmanjšanjem dejavnosti refinanciranja hranilnic.

(72)

Krog strank te poslovne enote sestavljajo večinoma hranilnice in stranke v javnem sektorju iz severne Nemčije, pa tudi hranilnice in stranke v javnem sektorju, ki ne prihajajo iz severne Nemčije (sekundarno bančno razmerje).

(73)

Banka HSH nudi številne bančne produkte, ki so osredotočeni na osnovna področja poslovanja hranilnic. To obsega zlasti poslovanje z zasebniki in s podjetji, zakladništvo, upravljanje z lastnimi vrednostnimi papirji in upravljanje kreditnega portfelja.

(74)

V poslovni enoti za zasebno bančništvo se bo bilančna vsota temeljne banke zmanjšala z 1,7 milijarde EUR v letu 2008 na [0,5–1,5] milijarde EUR v letu 2014.

(75)

Banka HSH se bo osredotočila na nudenje storitev bogatim zasebnikom v glavni regiji, severni Nemčiji. Poleg tega bo nudila storitve zasebnega bančništva v nadregionalnih distribucijskih podružnicah, ki spadajo v druge segmente trga. Te storitve bodo obsegale […].

(76)

Banka HSH se bo osredotočila na pridobivanje in podporo bogatih in zelo bogatih zasebnikov in ustanov. V okviru navzkrižne prodaje bo storitve zasebnega bančništva nudila tudi strankam/fizičnim osebam drugih poslovnih enot temeljne banke.

(77)

V poslovni enoti za ladijski promet se bo bilančna vsota zmanjšala z 28,3 milijarde EUR v letu 2008 na približno 15 milijard EUR v temeljni banki v letu 2014, tj. za 46 %.

(78)

Do 31. decembra 2014 tržni delež banke HSH, povezan z novimi posli na področju financiranja ladij v svetovnem merilu, letno ne bo presegel [< 8] %. Poleg tega bo banka HSH zagotovila, da v skladu z vsakoletnimi ocenami trgov do 31. decembra 2014 ne bo med prvimi tremi financerji ladij z največjim letnim obsegom sklenjenih novih poslov na svetu.

(79)

Portfelj banke HSH bo razpršen tako glede vrst ladij kot držav. Glede razredov finančnih instrumentov bo poudarek še naprej na […], pa tudi več […]. Običajna dolgoročna hipotekarna posojila za nove gradnje in financiranje rabljenih ladij bodo pomembni produkti. Poleg tega bo banka HSH selektivno delovala kot ponudnik strukturiranih finančnih storitev.

(80)

Banka HSH bo prenehala s financiranjem ladij RO-RO in križark, pa tudi […], in tako zmanjšala svoje poslovne dejavnosti.

(81)

Banka HSH se bo osredotočila na srednje velike in večje svetovne ladijske družbe, majhne donosne stranke in stranke, ki bodo izbrane na podlagi njihovih skupnih možnosti za ustvarjanje prihodka in vidikov tveganja. Poleg tega bo upoštevala pripravljenost strank glede sindiciranja, pa tudi izpolnjevanje zahtev glede sindiciranja (npr. preglednost) in refinanciranja.

(82)

Poslovna enota za ladijski promet bo v glavnem nudila standardno (26), v določeni meri pa tudi strukturirano financiranje, imela pa bo vlogo organizatorja in vlogo vodenja knjig (mandated lead arranger and bookrunner).

(83)

Poslovna enota temeljne banke za prevoz/letalstvo bo ukinjena. 11,7 milijarde EUR vredna bilanca stanja v letu 2008 bo zapadla v okviru enote za prestrukturiranje ali pa bo prenesena na druge poslovne enote. V prihodnosti banka HSH ne bo izvajala nobenega novega financiranja zrakoplovov na podlagi premoženja. Zaradi zmanjšanja obsega bodo že obstoječe dejavnosti na tem področju zapadle, prodane ali prenesene na enoto za prestrukturiranje. V okviru prestrukturiranja je banka HSH poslovno enoto delno že preoblikovala, oddelka za železnico in infrastrukturo, ki sta še vedno strateško pomembna, pa priključila poslovni enoti za energetiko in infrastrukturo.

(84)

Zaradi prilagoditve poslovne enote za energetiko in infrastrukturo med postopkom prestrukturiranja se bo bilančna vsota enote temeljne banke za energetiko in infrastrukturo v letu 2014 s 4,6 milijarde EUR v letu 2008 (ta podatek se nanaša na prejšnjo poslovno enoto za energetiko) povečala na [5–10] milijard EUR. Poslovna enota za energetiko in infrastrukturo vključuje tudi segment energije iz obnovljivih virov ter segmenta infrastrukture in železnic, ki sta bila prej del poslovne enote za prevoz.

(85)

V segmentu energije bo banka HSH delovala kot vir financiranja projektov na področju vetrne in sončne energije. Ti projekti obsegajo kategorije sredstev za vetrna (kopenska in morska) in sončna (fotovoltaična in toplotna) omrežja, kot dodatno dejavnost pa tudi omrežja v povezavi s projekti vetrne in sončne energije. Ciljna regija za te dejavnosti je predvsem Evropa. Dejavnosti banke HSH, ki so povezane s tradicionalnimi viri energije, in vse dejavnosti na področju energetike v Severni Ameriki se ne bodo več izvajale.

(86)

Prilagoditve poslovnih enot, zlasti ukinitev poslovne enote za letalstvo ter zmanjšanje segmentov mednarodnih nepremičninskih poslov in ladijskega prometa, bodo samodejno vodile k zmanjšanju segmenta drugih bančnih produktov.

(87)

Segment drugih bančnih produktov poleg poslovnega centra obsega tudi poslovanje na kapitalskem trgu, v katerem banka HSH upravlja svojo zakladnico in ki deluje kot dobavitelj bančnih produktov za poslovne enote.

(88)

Banka HSH bo še naprej izboljševala stabilnost in kakovost svojega financiranja. Od konca leta 2012 bo zagotavljala, da bo njen količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) in njen količnik likvidnostnega kritja) (27) […]. Delež poslovanja temeljne banke v ameriških dolarjih, refinanciran s sredstvi, denominiranimi v ameriških dolarjih (in ne preko zamenjav), se bo do konca leta 2012 povečal na vsaj […] %, do konca leta 2014 pa na vsaj […] %.

(89)

Banka HSH bo še naprej zmanjševala obseg poslovanja na kapitalskem trgu z visokim tveganjem, svojo ponudbo bančnih produktov pa je že precej zmanjšala. Trgovanje za lastni račun je že ukinjeno.

(90)

Banka HSH je predložila podroben poslovni načrt za obdobje 2011–2014, vključno z izkazi poslovnega izida ter kazalniki bilance stanja, donosnosti in proizvodnje, razčlenjen na vsako poslovno enoto in konsolidiran za celo skupino. Banka HSH je predložila tudi analizo občutljivosti v obliki negativnega in najslabšega možnega scenarija za vso skupino. V skladu z napovedmi dobička in izgub bo skupina HSH v letu 2011 utrpela dodatno izgubo v višini približno [100–200] milijonov EUR in stalno povečevala svoj dobiček na približno [400–500] milijonov EUR po obdavčitvi v letu 2014. Kapitalski donos bo v letu 2011 negativen, v letu 2014 pa se bo povečal na okoli [7–8] %. Kapital prvega reda bo v obdobju 2012–2014 dosegel približno [13–16] %. Na zahtevo Komisije finančne napovedi iz spremenjenega načrta prestrukturiranja vključujejo tudi enkratno plačilo v višini 500 milijonov EUR v letu 2011, ki je bilo odbito od čistega dobička pred obdavčitvijo. Po napovedih naj bi se skupna sredstva z 208 milijard EUR v letu 2008 zmanjšala na 120 milijard EUR v letu 2014.

(91)

Najpomembnejše številke iz spremenjenega načrta prestrukturiranja za banko HSH in temeljno banko so prikazane v naslednjih preglednicah.

Preglednica 7

Finančno načrtovanje za banko HSH za obdobje 2011–2014

Preglednica 8

Finančno načrtovanje za temeljno banko za obdobje 2011–2014

(92)

Načrt financiranja banke HSH v zvezi s celotno strategijo načrtovanja in v zvezi s strategijo financiranja v ameriških dolarjih.

Preglednica 9

Načrt financiranja banke HSH za obdobje 2010–2014

(93)

Dolgoročne obveznice z državnim jamstvom se bodo s 44 milijard EUR konec leta 2010 zmanjšale na [13–18] milijard EUR konec leta 2014. Hkrati se bodo skupna sredstva banke HSH zmanjšala za [25–35] milijard EUR. Razlika med skupnimi sredstvi in skupnimi obveznostmi (prilagojena za učinek izvedenih finančnih instrumentov) predstavlja primanjkljaj v načrtu financiranja, ki ga je treba pokriti s kratkoročnim nezavarovanim in zavarovanim financiranjem, pa tudi presežki vlog in kapitalom. Pri načrtovanju v zvezi z vlogami banka HSH upošteva samo del skupnih vlog, ki se štejejo za stabilne (preostale vloge (stalna povprečna bilanca – Bodensatz), čeprav naj bi bil dejanski obseg vlog večji in naj bi pomagal pri kritju finančnega primanjkljaja. Čeprav bi lahko banka del vrzeli v financiranju med financiranimi sredstvi in obveznostmi pokrila s kratkoročnimi medbančnimi posojili, se banka HSH v obdobju prestrukturiranja v absolutnem smislu vedno manj zanaša na kratkoročna medbančna posojila. Glede strategije financiranja v EUR se bo banka HSH v relativnem smislu bolj zanašala na krite obveznice.

Preglednica 10

Strategija financiranja v ameriških dolarjih za obdobje 2010–2014

(94)

Medtem ko je v letu 2010 banka HSH 75 % svojih sredstev v ameriških dolarjih financirala z valutnimi zamenjavami, se bo uporaba zamenjav zmanjšala na […] % skupnih sredstev v ameriških dolarjih (vključno s sredstvi enote za prestrukturiranje). Manjšo uporabo financiranja z zamenjavami v relativnem smislu bo banka dosegla z zmanjšanjem sredstev, denominiranih v ameriških dolarjih, s čimer se bo zmanjšal absolutni znesek financiranja v ameriških dolarjih.

(95)

V letu 2010 so hranilnice banki HSH zagotovile [2,5–3,5] milijarde EUR dolgoročnega nezavarovanega financiranja in [200–500] milijonov EUR dolgoročnega zavarovanega financiranja. Ta skupni znesek v višini [2,7–4] milijarde EUR je treba primerjati s [150–250] milijoni skupnih sredstev, ki so jih zagotovile druge deželne banke, in [1–2] milijardama EUR, ki so jih zagotovile druge finančne institucije (zasebne in javne, ki niso hranilnice ali deželne banke).

(96)

Spremenjeni načrt prestrukturiranja kaže izboljšanje stanja kapitala in kapitalskih deležev banke HSH v obdobju prestrukturiranja z načrtovanim deležem navadnega lastniškega kapitala v višini [10–13] % konec leta 2014. Na zahtevo Komisije je banka HSH v svoje finančne napovedi vključila povečanje osnovnega kapitala v višini 500 milijonov EUR v letu 2013.

Preglednica 11

Stanje kapitala banke HSH v obdobju 2010–2015

(97)

Nemčija se je zavezala, da bo banka HSH izvedla spremenjeni načrt prestrukturiranja, in je predložila zaveze, priložene v Prilogi I in III k temu sklepu.

(98)

Nemčija se je zavezala, da bo fiduciar za spremljanje Komisiji predložil podrobna četrtletna poročila. Poročila bodo vsebovala zlasti informacije o povračilu ukrepa za oslabljena sredstva (v skladu s Prilogo V k Sporočilu Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti, v nadaljnjem besedilu: sporočilo o oslabljenih sredstvih (28)) in o izvajanju spremenjenega načrta prestrukturiranja (v skladu z odstavkom 46 Sporočila Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči, v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prestrukturiranju (29)).

(99)

Komisija je 30. oktobra 2009 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali je bila zaščita pred tveganjem v skladu s pogoji iz sporočila o oslabljenih sredstvih glede opredelitve upravičenih sredstev, vrednotenja (vključno z metodologijo vrednotenja), povračila in upravljanja z oslabljenimi sredstvi. Poleg tega je Komisija želela preučiti pogoje ukrepa dokapitalizacije, porazdelitve bremena in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(100)

Glede upravičenosti sredstev, kritih z zaščito pred tveganjem, je Komisija izrazila pomisleke (odstavek 40 sklepa o začetku postopka), ali izpolnjujejo merila za upravičenost iz sporočila o oslabljenih sredstvih, saj je neposredno pod opredelitev oslabljenih sredstev iz Sporočila spadal samo majhen del zaščitenega portfelja.

(101)

Glede preglednosti in razkritja je Komisija v odstavku 42 sklepa o začetku postopka navedla, da je banka HSH predložila poročila neodvisnih strokovnjakov o vrednotenju, ki so zajela samo preostali del zaščitenega portfelja, namreč velik del strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev. Poleg tega Nemčija takrat ni zagotovila potrditve postopka in rezultatov vrednotenja s strani nemškega bančnega regulatorja BaFin.

(102)

Glede upravljanja s sredstvi je Komisija v odstavku 44 sklepa o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali načrtovana ureditev banke HSH izpolnjuje zahteve iz sporočila o oslabljenih sredstvih, saj bi vsa sredstva ostala na bilanci stanja banke HSH.

(103)

Glede vrednotenja je Komisija v odstavku 46 sklepa o začetku postopka navedla, da so neodvisni strokovnjaki izvedli samo vrednotenje portfelja strukturiranega kredita in da takrat Komisija ni imela dovolj informacij za oceno realne ekonomske vrednosti celotnega zaščitenega portfelja. Komisija je želela preveriti predpostavke o korelaciji, uporabljene za zaščitena sredstva.

(104)

Glede povračila je Komisija v odstavku 49 sklepa o začetku postopka izrazila pomisleke glede ustreznosti porazdelitve bremena, saj je sporočilo o oslabljenih sredstvih od banke HSH zahtevalo, da h kritju izgub ali tveganj prispeva v obliki klavzul o prvi izgubi (običajno z vsaj 10 %). Poleg tega je Komisija v odstavku 51 in naslednjih sklepa o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali je plačilo v višini 400 bazičnih točk ustrezno nadomestilo za tveganje, ki sta ga sprejela lastnika v javnem sektorju.

(105)

Glede ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja je Komisija v odstavku 59 sklepa o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali bo banka HSH lahko ponovno vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje. Komisijo je zlasti glede na precejšnje zanašanje banke HSH na medbančna posojila zanimalo, ali bo predstavljena strategija financiranja po izteku javnih jamstev srednje- in dolgoročno vzdržna tudi samostojno.

(106)

V odstavkih 60 in 61 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede temeljnih predpostavk prvotnega načrta prestrukturiranja v zvezi s stopnjami rasti in obrestnimi maržami na sredstva. Komisija je imela pomisleke zlasti glede povečanih marž v segmentu zasebnega bančništva in predpostavk glede rasti v segmentih ladijskega prometa in prevoza, v katerih je banka HSH že imela sorazmerno velike tržne deleže.

(107)

V odstavku 62 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede načrta banke HSH, da v precejšnji meri nadaljuje svoje mednarodne dejavnosti na kapitalskem trgu, obenem pa navedla, da namerava svoje poslovanje preusmeriti na regionalne dejavnosti. V odstavku 62 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke tudi glede tega, ali je pričakovanje, da bo banka svojo prejšnjo bonitetno oceno A povrnila v letu 2013, realno.

(108)

Glede lastnega prispevka udeleženke je Komisija navedla, da v prvotnem načrtu prestrukturiranja ni nobenih daljnosežnih predlogov. Ni bilo jasno, kakšen je obseg lastnega prispevka v obliki odprodaje. Glede porazdelitve bremena manjših delničarjev je Komisija izrazila pomisleke glede vrednotenja banke HSH in s tem tudi glede cene novo izdanih delnic. V odstavkih 10 in 32 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede tega, ali bi lahko imeli združenji hranilnic in investicijska družba Flowers, ki niso sodelovale pri dokapitalizaciji, z ohranjanjem previsokih deležev v banki HSH korist od kapitalske injekcije.

(109)

Nemčija je 17. decembra 2009 predložila skupne pripombe lastnikov v javnem sektorju in banke HSH na sklep o začetku postopka.

(110)

Nemčija je menila, da je pravna ocena zaščite pred tveganjem s strani Komisije napačna, saj je temeljila na uporabi sporočila o oslabljenih sredstvih, ki po mnenju Nemčije v tej zadevi ni bilo relevantno.

(111)

Nemčija se ni strinjala z oceno Komisije, da je treba uporabiti sporočilo o oslabljenih sredstvih in da mora Komisija ne glede na obdobje, v katerem so bili ukrepi pomoči oblikovani ali priglašeni, uporabljati zakone in smernice, ki so veljali v času sprejetja sklepa (30). Po mnenju Nemčije bi bilo tako stališče pravilno samo, če bi ocenjeni ukrep sodil na področje uporabe zadevne pravne določbe ali sporočila, vendar pa v tem primeru ni bilo tako. Nemčija je nadalje trdila, da sporočila o oslabljenih sredstvih ni mogoče razumeti, kot da zajema vse vrste ukrepov podpore, namenjene oslabljenim sredstvom. Sporočilo o oslabljenih sredstvih bi bilo treba obravnavati zgolj kot upravno navodilo, ki je namenjeno samo zagotavljanju dosledne upravne prakse in zavezuje samo Komisijo. Združljivost zaščite pred tveganjem z notranjim trgom bi bilo treba oceniti neposredno na podlagi PDEU. Po mnenju Nemčije je dejstvo, da cilj jamstva na drugo izgubo in sestava zaščitenega portfelja ne sodita na področje sporočila o oslabljenih sredstvih, dokaz, da v primeru banke HSH Sporočilo ni relevantno.

(112)

Nemčija je navedla, da je zaradi uporabe sporočila o oslabljenih sredstvih okvir za ocenjevanje napačen, glede elementa pomoči, vrednosti portfelja, povračila ukrepa in obsega prestrukturiranja pa za banko HSH neugoden.

(113)

Nemčija se je sklicevala na odstavek 38 sklepa o začetku postopka, v katerem je Komisija navedla težave pri ocenjevanju tržne vrednosti portfelja, ki je bil sestavljen v glavnem iz posojil podjetjem. Nemčija je te težave navedla kot dokaz, da jamstvo na drugo izgubo ne bi smelo biti ocenjeno na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih. Poudarila je, da je Komisija z ekstrapolacijo dobila znesek pomoči, ki je enak nominalni vrednosti jamstva. Nemčija je nadalje trdila, da je tak rezultat dokaz, da je bila izbrana metoda napačna, saj je Komisija element pomoči jamstva ocenila kot enakega elementu pomoči dokapitalizacije, čeprav je narava teh dveh ukrepov različna. Dokapitalizacija je bila trajna kapitalska injekcija, jamstvo pa je bil samo ukrep za regulativno stabilnost, omejen na zapadlost kritih sredstev.

(114)

Nemčija je poudarila, da je ocena elementa pomoči na podlagi tržne vrednosti pokazala, da je Komisija napačno razumela naravo zaščite pred tveganjem, ki ni zajemala tržnih nihanj. Nemčija je menila, da bi morala Komisija element pomoči jamstva na drugo izgubo določiti v skladu s splošnimi pravili o državni pomoči in zlasti Obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (31) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih). Če bi bilo priznano, da je povračilo za zaščito pred tveganjem tržno naravnano, bi po mnenju Nemčije uporaba obvestila o poroštvih vodila v mejni element pomoči.

(115)

Četudi bi bila uporaba sporočila o oslabljenih sredstvih ustrezna, je Nemčija menila, da ga je Komisija glede količinske opredelitve elementa pomoči in povračila, porazdelitve bremena in upravljanja s sredstvi s strani enote za prestrukturiranje uporabila napačno. Element pomoči jamstva na drugo izgubo ni pravilen, ker glede prenosa in tržne vrednosti portfelja niso bile postavljene pravilne predpostavke. Glede povračila učinka razbremenitve kapitala je Nemčija poudarila, da je ocena učinka razbremenitve kapitala v sklepu o začetku postopka temeljila na starih podatkih. V skladu z novejšimi predloženimi podatki bi bil učinek razbremenitve kapitala precej manjši. Predhodna ocena Komisije glede porazdelitve bremena je napačna in preveč omejena, saj je Komisija upoštevala samo tranšo prve izgube jamstva, ki pa je precej nižja od 10 % zaščitenega portfelja, ki jih zahteva sporočilo o oslabljenih sredstvih. Med porazdelitvijo bremena in tranšo prve izgube, merjene v absolutnih številkah, ni nobene povezave. Poleg tega bi banka HSH prevzela vse izgube, ki bi presegale tranšo druge izgube. Glede upravljanja s sredstvi načela sporočila o oslabljenih sredstvih ne veljajo za zaščito pred tveganjem, ločeno upravljanje z vsemi zaščitenimi sredstvi pa ne bi bilo razumno. Banka HSH bo morda ustanovila enoto za prestrukturiranje in vse do ravni upravnega odbora zagotovila jasno računovodsko in organizacijsko razmejitev med temeljno banko in enoto za prestrukturiranje.

(116)

Nemčija se ni strinjala z vrednotenjem sredstev iz odstavka 47 sklepa o začetku postopka. Zaščiteni portfelj je obsegal večinoma posojila strankam, ki jih je pri vrednotenju na podlagi denarnega toka težko ovrednotiti. Metode vrednotenja, ki za simulacijo tržnih negotovosti uporabljajo pavšalne odbitke in so bile oblikovane za vrednotenje „sestavljenih“ sredstev, v tem primeru niso bile primerne za vrednotenje zaščitenega portfelja. Medtem ko so zunanji strokovnjaki portfelj strukturiranega kredita ovrednotili z metodo vrednotenja na podlagi denarnega toka, so bila sredstva v precej večjem kreditnem portfelju vrednotena s standardno kreditno analizo v skladu z regulativnimi pravili. Glavni cilj take analize je bila kreditna sposobnost posojilojemalca.

(117)

Nemčija je trdila, da uporaba metod izračunavanja iz sporočila o oslabljenih sredstvih za jamstvo na drugo izgubo (kot je opisana v sklepu o začetku postopka) ni bila primerna, in sklenila, da bi bilo treba za določitev povračila uporabiti obvestilo o poroštvih. Nemčija je na več sestankih, telefonskih konferencah in drugih izmenjavah podatkov med januarjem in avgustom 2010 predložila informacije, ki kažejo, da bi popolno vračilo neupravičeno prejetih sredstev […] negativno vplivalo na zmožnost banke HSH, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje.

(118)

Nemčija je zavzela stališče, da je ocena ukrepa dokapitalizacije s strani Komisije v zvezi z vrednotenjem banke HSH in pravno oceno morebitnih koristi manjšinskih delničarjev, ki pri dokapitalizaciji niso sodelovali, napačna.

(119)

Pomisleki Komisije glede vrednotenja banke HSH so temeljili na napačnih dejstvih. Ni bilo pomembno, da znižanje bonitetne ocene banke HSH s strani bonitetne agencije S&P ni bilo upoštevano pri vrednotenju, ki ga je izvedlo podjetje PwC, obstajali pa so dobri razlogi za prepričanje, da bo banka HSH v letu 2013 ponovno pridobila oceno A.

(120)

Glede cen novo izdanih delnic so bili diskonti v višini 30–60 % za banke, ki kotirajo na borzi, nekaj običajnega. Vrednotenje banke HSH je bila ustrezna podlaga za določanje cene novo izdanih delnic, „stari“ delničarji banke HSH pa zaradi prevelikega deleža v banki HSH od ukrepov pomoči niso imeli koristi.

(121)

Nemčija je trdila, da bi banka HSH brez ukrepov pomoči bankrotirala in da bi bila lastnika v javnem sektorju odgovorna za precej višje izgube pri neomejenem državnem jamstvu (jamstvo Gewährträgerhaftung). Morebitni zahtevki na podlagi jamstva Gewährträgerhaftung so bili ocenjeni na približno 30 milijard EUR ali več. Nemčija je poudarila, da bi zasebni vlagatelj v položaju lastnikov v javnem sektorju sprejel enake ukrepe pomoči, da bi se izognil višjim izgubam.

(122)

Nemčija je menila, da so ukrepi pomoči izpolnili načelo zasebnega vlagatelja in zato ne pomenijo državne pomoči. Načelo zasebnega vlagatelja je izpolnjeno, če je mogoče razumno trditi, da bo podjetje ponovno vzpostavilo uspešno poslovanje in če bi bili stroški likvidacije podjetja višji od ukrepov v zvezi s kapitalom (32). Po mnenju Nemčije je bil prvotni načrt prestrukturiranja, predložen 1. septembra 2009, zadosten dokaz zmožnosti banke HSH, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje. Glede ocene stroškov likvidacije je Nemčija trdila, da bi bilo treba razlikovati med obveznostmi lastnikov v javnem sektorju, ki jih imata kot lastnika banke HSH in kot javna organa. Njunih obveznosti, ki jih imata kot javna organa (denarno nadomestilo za brezposelnost, prispevki za socialno zavarovanje) pri oceni stroškov likvidacije ni mogoče upoštevati. Pri stroških likvidacije se lahko upoštevajo samo njune obveznosti, ki jih imata kot lastnika banke HSH. Da bi podprla svojo trditev, da je treba pri preverjanju izpolnjevanja načela zasebnega vlagatelja upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz že ustrezno dodeljene pomoči, se je Nemčija sklicevala na sodbo v zadevi Linde (33). Jamstvo Gewährträgerhaftung je Komisija odobrila, zato je to jamstvo združljiva državna pomoč. Poleg tega so obveznosti, ki jih krije jamstvo Gewährträgerhaftung, povezane z obveznostmi zveznih dežel, ki jih imata kot lastnika banke HSH in ne kot javna organa. Jamstvo je bilo po svoji naravi primerljivo s „patronatsko izjavo“ (Patronatserklärung). Zato bi bilo treba obveznosti lastnikov v javnem sektorju, ki izhajajo iz jamstva Gewährträgerhaftung in znašajo vsaj 30 milijard EUR, upoštevati pri ocenjevanju stroškov likvidacije. Nemčija je sklenila, da bi bili stroški likvidacije precej višji od ukrepov v zvezi s kapitalom, ki sta jih banki HSH zagotovila lastnika v javnem sektorju. Zato so pogoji načela zasebnega vlagatelja izpolnjeni in ukrepi pomoči ne pomenijo državne pomoči.

(123)

Čeprav je bila prvotno po mnenju Nemčije predhodna ocena Komisije o poslovnem modelu banke HSH iz odstavka 62 sklepa o začetku postopka preveč negativna, je kasneje, da bi ublažila pomisleke Komisije, posodobila prvotni načrt prestrukturiranja banke HSH.

(124)

Nemčija je trdila, da ukrepi v zvezi z lastnim prispevkom iz prvotnega načrta prestrukturiranja, ki obsegajo povračilo ukrepov, sprostitev kapitalskih rezerv, prodajo hčerinskih družb in zmanjšanje stroškov, skupno znašajo 5,9 milijarde EUR in bi morali zadoščati.

(125)

Čeprav je Nemčija sprva menila, da predlagani izravnalni ukrepi, ki so obsegali zmanjšanje bilance stanja, prenehanje donosnih poslovnih portfeljev, zaprtje 12 (34) od 21 poslovalnic v tujini in prodajo velikih hčerinskih družb (REAG in DAL (35)), zadoščajo, jih je kasneje v spremenjenem načrtu prestrukturiranja ponovno preučila.

(126)

Poleg tega je Komisija prejela tudi pripombe zainteresiranih strani. Združenji hranilnic sta pripombe predložili 30. novembra 2011 in 11. decembra 2009, investicijska družba Flowers pa 17. decembra 2009.

(127)

Združenji hranilnic se nista strinjali s predhodnim mnenjem Komisije, da sta imeli nesorazmerno korist od dokapitalizacije, ki so jo banki HSH odobrili delničarji iz javnega sektorja, saj sta menili, da je bila cena novo izdanih delnic precej nizka.

(128)

Razdelitev postopka v primeru banke HSH, pri čemer bi bili ukrepi pomoči odobreni v enem postopku, posredna pomoč manjšinskih delničarjev pa bi bila obravnavana v drugem postopku, bi pomenila kršitev člena 7 Uredbe (ES) št. 659/1999 (36) (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba). Ukrep pomoči ne more biti hkrati združljiv z notranjim trgom glede banke HSH in nezdružljiv glede lastnikov banke HSH. Zaradi negativnega sklepa o dokapitalizaciji glede združenj hranilnic in investicijske družbe Flowers bi dokapitalizacija postala nezdružljiva pomoč. Po mnenju združenj hranilnic bi morala Komisija vprašanje porazdelitve bremena s strani manjšinskih delničarjev obravnavati v splošnem okviru ocene porazdelitve bremena v zvezi z dokapitalizacijo.

(129)

Glede pomisleka Komisije, da se manjšinski deleži niso dovolj zmanjšali, združenji hranilnic nista razumeli, kako naj bi to pomenilo državno pomoč. Menili sta, da je bilo zmanjšanje deležev sekundarni učinek dokapitalizacije. Poleg tega pogoji člena 107(1) PDEU niso bili izpolnjeni, saj združenji hranilnic v smislu pravil o državni pomoči nista bili podjetji. Združenji hranilnic SGVSH in SVB na trgu nista bili aktivni; deleže sta držali samo v imenu svojih članic (javnih hranilnic v mestu Hamburg in zvezni deželi Schleswig-Holstein). Ugodnost za hranilnice se je odražala samo v povečanju vrednosti delnic banke HSH, ki je bilo zajeto v vseh kapitalskih injekcijah. Poleg tega domnevna ugodnost ni bila dodeljena iz državnih sredstev. Stopnja zmanjšanja deleža je bila odvisna od števila delnic in cene delnice. Cene ni določila država, ampak se je o njej odločalo na sestanku delničarjev. Te odločitve ni mogoče pripisati državi in v skladu s sodbo v zadevi Stardust Marine (37) ne more pomeniti državne pomoči. V vsakem primeru domnevna ugodnost ni imela nobenega vpliva na konkurenčni položaj hranilnic na trgih, na katerih so delovale. Zato domnevna ugodnost ni izkrivljala konkurence ali vplivala na trgovino med državami članicami.

(130)

Združenji hranilnic sta poudarili tudi, da Komisija v drugih zadevah glede dokapitalizacije ni preučila sekundarnih učinkov. Prav tako pa sodišče Unije takega pristopa ni uporabilo pri sodbi v zadevi WestLB (38). Poleg tega sta združenji hranilnic ugotovili, da Komisija ni preučila sekundarnih učinkov v drugih zadevah, v katerih je bila cena na novo izdanih delnic izjemno visoka (39), in sklenili, da bi preiskava tega vprašanja samo v zadevah kot v primeru banke HSH in banke BayernLB kršila načelo enake obravnave.

(131)

Združenji hranilnic sta nadalje pojasnili, da so imeli delničarji v delniški družbi (Aktiengesellschaft) možnost nakupa novih delnic. Vendar pa je bila to samo možnost nakupa in ne obveznost. Združenji hranilnic sta menili, da je bila cena na novo izdanih delnic primerna, vendar zaradi finančnih razlogov nista mogli sodelovati pri dokapitalizaciji.

(132)

Poleg tega sta združenji hranilnic trdili, da sta v letu 2008 znatno prispevali k ukrepom v zvezi s kapitalom v korist banke HSH. Združenji hranilnic sta julija 2008 tihi delež v znesku 685 milijonov EUR pretvorili v 125 milijonov EUR kapitala in 560 milijonov EUR kapitalskih rezerv. Združenji hranilnic sta julija 2008 skupaj z investicijsko družbo Flowers vpisali obvezni zamenljivi tihi kapitalski prispevek (hibridni instrument) v višini 962 milijonov EUR (od tega sta združenji hranilnic vpisali 660,5 milijona EUR). Konec leta 2008 je banka HSH sprostila kapitalske rezerve v višini 3,1 milijarde EUR, da bi nadomestila bilančne izgube in se izognila absorbiranju izgub hibridnih instrumentov. Zaradi tega sta združenji hranilnic izgubili svojih 560 milijonov EUR kapitalskih rezerv. Obvezni zamenljivi tihi kapitalski prispevek je absorbiral izgube. Kupon na ta instrument ni bil plačan. Združenjema hranilnic dividende niso bile izplačane že od leta 2008.

(133)

Maja 2009 sta bili združenji hranilnic pripravljeni prodati svoje deleže. Vendar pa prodaja ni bila mogoča zaradi „holdinškega sporazuma“, ki sta ga združenji 25. marca 2003 sklenili z lastnikoma v javnem sektorju. Stranke sporazuma so se zavezale, da bodo svoje glasovalne pravice uporabljale tako, da bosta lastnika v javnem sektorju in združenji hranilnic ohranili večinske glasovalne pravice, dogovorili pa so se tudi, da določenega odstotka svojih deležev ne bodo prodali. Holdinškega sporazuma ni bilo mogoče prekiniti pred 31. decembrom 2013.

(134)

Združenji hranilnic sta poudarili, da sta se njuna deleža med dokapitalizacijo precej zmanjšala, in sicer s 13,2 % in 1,62 % na 4,7 % oziroma 0,6 %. S 85,5 % neposrednih in posrednih deležev sta imela lastnika v javnem sektorju skupni nadzor nad vsemi strateškimi odločitvami v banki HSH. Z vidika zasebnega vlagatelja je skupni nadzor pomenil dodatno zmanjšanje vrednosti delnic v lasti manjšinskih delničarjev.

(135)

Združenji hranilnic sta ugotovili, da vrednotenja banke HSH pri podjetju PwC niso naročili manjšinski delničarji, ampak banka HSH. Podjetje PwC je vrednotenje izvedlo v skladu z veljavnimi načeli za vrednotenje. Združenji hranilnic sta trdili, da bi bilo treba upoštevati posebne vrednosti in spremenjeno premijo tveganja, zaradi česar bi bila cena delnice določena na 30 EUR za delnico. Združenji hranilnic sta sklenili z ugotovitvijo, da sta bila njuna deleža močno zmanjšana, izgubo pa sta ocenili na približno 200 milijonov EUR.

(136)

Investicijska družba Flowers je navedla podobne trditve kot združenji hranilnic. Poleg tega je trdila, da so sami že precej prispevali k prestrukturiranju banke HSH. Zlasti je ugotovila, da so bili ukrepi v zvezi s kapitalom, ki so bili julija 2008 sprejeti v korist banke HSH, tesno povezani s kapitalsko injekcijo maja 2009. Investicijska družba Flowers je julija 2008 vložila 300 milijonov EUR v gotovini. Od obveznega zamenljivega tihega kapitalskega prispevka v višini 962 milijonov EUR je investicijska družba Flowers vpisala 301,5 milijona EUR. Obvezni zamenljivi tihi prispevek je bil udeležen pri izgubah; kupon ni bil plačan. Vlagatelji so zagotovili 48 % teh ukrepov v zvezi s kapitalom, kar je precej presegalo njihov delež, ki je takrat znašal 25,67 %.

(137)

Investicijska družba Flowers se ni strinjala s predhodno oceno Komisije iz odstavkov 65 in 73 sklepa o začetku postopka, ki se je nanašala na nezadosten lastni prispevek in pomanjkanje dejanskih ukrepov v zvezi s porazdelitvijo bremena. V letu 2009 je družba od kapitalskih rezerv v višini 3,1 milijarde EUR, ki jih je sprostila banka HSH, odkupila delež v višini 794 milijonov EUR. Sklicevala se je na odločitev v zadevi Commerzbank (40) in trdila, da je v zadevnem primeru Komisija upoštevala prodajo hčerinskih družb in drugih sredstev kot zadosten lastni prispevek, prepoved plačila kuponov in izplačila dividend pa kot porazdelitev bremena. Vlagatelji so menili, da bi bilo treba upoštevati ukrepe v zvezi s kapitalom iz leta 2008.

(138)

Vlagatelji so trdili, da bi bilo treba njihovo izgubo manjšine, ki lahko prepreči sprejetje, do česar je prišlo zaradi zmanjšanja deležev, prav tako upoštevati kot lastni prispevek. Kljub zmanjšanju njenega deleža na 9,19 % bi bila družba na podlagi jamstva Gewährträgerhaftung v skladu s svojim deležem pred dokapitalizacijo, tj. 26,85 %, še vedno odgovorna. Vlagatelji so tudi oporekali pomislekom Komisije glede vrednotenja banke HSH in previsoke cene delnic. Trdili so, da številni vidiki, ki bi zvišali vrednost delnic, niso bili ustrezno upoštevani.

(139)

Nazadnje so vlagatelji poudarili, da nemška zakonodaja ne določa prenosa delnic, zaradi česar povračilo posredne pomoči manjšinskim delničarjem ne bi bilo mogoče. Vlagatelji so menili, da razdelitev tega postopka ne bi bila mogoča, saj je bil v korist banke HSH odobren samo en ukrep pomoči.

(140)

Nemčija je predložila pripombe na trditve združenj hranilnic in investicijske družbe Flowers. Nemčija je še naprej trdila, da je bilo vrednotenje banke HSH ustrezno in da manjšinski delničarji niso imeli koristi od nobene posredne državne pomoči. Poleg tega je bila Nemčija naklonjena razdelitvi postopka, če bi to pospešilo zaključek zadeve, kar so pričakovali tako banka HSH kot trgi. Nemčija je imela pomisleke glede tega, da je dokapitalizacija homogen pravni akt, ki ga je treba oceniti v enem sklepu. Sklicevala se je na sodno prakso sodišča Unije in trdila, da bi bila razdelitev postopka pravno mogoča in da različni pravni oceni enega ukrepa pomoči v zvezi z različnimi upravičenci, tj. banke HSH in manjšinskih delničarjev, ne bi ogrozili združljivosti ukrepa pomoči v korist banke HSH. Sorazmernost ukrepa pomoči v zvezi z banko HSH bi lahko bila zagotovljena s sklopom ukrepov v načrtu prestrukturiranja, morebitno ugodnost za manjšinske delničarje zaradi previsoke cene izdanih delnic pa bi bilo treba obravnavati in popraviti na drugačen način. Nemčija se ni strinjala z investicijsko družbo Flowers, da nemška zakonodaja ne določa prenosa delnic, zaradi česar povračilo posredne pomoči manjšinskim delničarjem ne bi bilo mogoče. Nemčija je trdila, da je tak prenos na podlagi nemške zakonodaje mogoč, pa tudi če ne bi bil, Nemčija pomanjkanja izvršilnih sredstev ne bi mogla navesti kot razlog za neizvršitev sklepa Komisije o vračilu.

(141)

V skladu s členom 107(1) PDEU je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če vpliva na trgovino med državami članicami“.

(142)

Za opredelitev ukrepa kot državne pomoči morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: a) financirana mora biti s strani države ali iz državnih sredstev; b) dodeliti mora prednost, ki bi lahko bila v korist določenih podjetij ali proizvodnje določenega blaga; c) ta prednost mora biti selektivna in d) pomoč mora izkrivljati konkurenco ali groziti, da jo bo izkrivljala, in lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Ti pogoji so kumulativni, zato morajo biti prisotni vsi, da se ukrep lahko opredeli kot državna pomoč. Komisija vztraja pri svojem stališču, da so pogoji izpolnjeni.

(143)

Prvič, ukrepe je odobrila javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR. Ustanova, ki sta jo ustanovila lastnika v javnem sektorju, je subjekt nemškega javnega prava; je v njuni lasti, obvladujeta pa jo v enakih deležih. Ustanovljena je bila z deželnim sporazumom med zveznima deželama Hamburg in Schleswig-Holstein (41), ki je bil podpisan 3. aprila 2009 v Kielu in 5. aprila 2009 v Hamburgu. Namen javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR je podpora banke HSH v imenu lastnikov v javnem sektorju. Da bi izpolnila svojo nalogo, je javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR pooblaščena za izdajo jamstev v višini do 10 milijard EUR za nakup delnic banke HSH in pridobivanje posojil za take nakupe. V skladu z odstavkom 3 deželnega sporazuma so lastniki v javnem sektorju odgovorni za obveznosti javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR. Ukrepi so zato očitno financirani s strani države.

(144)

Drugič, da bi se izognili insolventnosti banke HSH (42) in ji posledično pomagali, da nadaljuje s poslovanjem, sta bili vzpostavljeni zaščita pred tveganjem in dokapitalizacija. Zato ukrepi pomenijo gospodarsko prednost v smislu člena 107(1) PDEU.

(145)

Tretjič, ukrepi so izrecno namenjeni banki HSH in so zato selektivni.

(146)

Ne nazadnje, da bi zadevni ukrepi pomenili državno pomoč, morajo izkrivljati konkurenco ali groziti, da jo bodo izkrivljali, in lahko vplivajo na trgovino med državami članicami. Te učinke se lahko oceni na podlagi zneska pomoči, značilnosti ukrepa pomoči in prejemnika pomoči (43). Zaradi ukrepov pomoči se je banka HSH izognila insolventnosti in ostala dejavna na številnih trgih. Banka HSH je mednarodno dejavna banka, ki konkurira drugim bankam v Nemčiji in drugih državah. Poleg tega je banka HSH sistemsko pomembna za nemški bančni sistem (44) in velik konkurent na področju financiranja ladij in letalstva (banka HSH je največji vir financiranja ladij na svetu in ima velik tržni delež na področju financiranja letalstva). Prejela je sorazmerno visok znesek pomoči (glej v nadaljevanju): natančneje, zaščita pred tveganjem krije približno 75 % njene bilance stanja. Ob upoštevanju učinka ukrepa, položaja banke HSH v bančnem sektorju in zlasti na področju financiranja ladijskega prometa ter zneska pomoči bi lahko prednost, dodeljena banki HSH, vplivala na trgovino med državami članicami.

(147)

Na to oceno niso vplivale pripombe Nemčije in tretjih strani. Pripombe Nemčije o naravi pomoči ukrepov v korist banke HSH so protislovne. Po eni strani Nemčija trdi, da bi morala Komisija zaščito pred tveganjem oceniti na podlagi obvestila o poroštvih namesto sporočila o oslabljenih sredstvih, ki očitno predvideva, da zaščita pred tveganjem pomeni državno pomoč. Po drugi strani, kot je povzeto v oddelku 6.3 tega sklepa, pa Nemčija trdi, da bi zaradi neomejenega državnega jamstva (jamstva Gewährträgerhaftung), ki je po ocenah krilo zahtevke v višini vsaj 30 milijard EUR, zasebni vlagatelj v položaju lastnikov v javnem sektorju prav tako sprejel zadevne ukrepe za reševanje banke HSH in se tako izognil večjim izgubam. Nemčija trdi, da je na podlagi tega načelo zasebnega vlagatelja izpolnjeno in da zadevni ukrepi zato ne pomenijo državne pomoči.

(148)

Nemčija si je napačno razlagala sodno prakso, ki jo je navajala. Trdi namreč, da bi bilo treba v zadevnem primeru en ukrep pomoči (neomejeno državno jamstvo, Gewährträgerhaftung) obravnavati kot strošek likvidacije, zaradi česar bi lahko druge ukrepe državne pomoči (dokapitalizacijo in zaščito pred tveganjem) razglasili za skladne z načelom zasebnega vlagatelja. V zadevi Linde so stranke pod tržnimi pogoji sklenile transakcijo, v kateri je sodelovala podružnica, da bi prekinile predhodno sklenjeno dobavno pogodbo, ki je bila prav tako sklenjena pod tržnimi pogoji, ker so zaradi te dobavne pogodbe nastale precejšnje letne izgube. Splošno sodišče je navedlo, da „[t]a obsežni dogovor predstavlja običajni trgovinski posel, v katerem sta se [Treuhandanstalt] in LWG obnašala kot razumna udeleženca v tržnem gospodarstvu. Očitno je, da so ju spodbujali predvsem poslovni vidiki in da nista upoštevala nobenih ciljev gospodarske ali socialne politike“ (45). Ti dve zadevi pa nista primerljivi, saj sta bili v zadevi Linde obe transakciji sklenjeni pod tržnimi pogoji, medtem ko v zadevnem primeru nobena od transakcij ni bila sklenjena pod tržnimi pogoji.

(149)

Jamstvo Gewährträgerhaftung je na podlagi statuta ali predpisov opredeljeno kot neposredna odgovornost regionalnega organa ali javnopravnega združenja do upnikov javnopravne kreditne ustanove za vse njene obveznosti. Jamstvo Gewährträgerhaftung tako garanta („Gewährträger“) zavezuje, da posreduje v primeru insolventnosti ali likvidacije kreditne ustanove. Ustvarja neposredne zahtevke upnikov kreditne ustanove do garanta, ki pa ga je k posredovanju mogoče pozvati samo, če sredstva kreditne ustanove ne zadoščajo za poplačilo upnikom. Jamstvo Gewährträgerhaftung je časovno neomejeno, neomejen pa je tudi njegov znesek. Poleg tega kreditna ustanova za jamstvo ne plačuje nobenega nadomestila (46). Na kratko, jamstvo Gewährträgerhaftung pomeni neizplačljivo neomejeno podrejeno odgovornost pravnega subjekta javnega prava (občine ali zvezne dežele) za zahtevke upnikov do javne ustanove (javne banke), če je ta ustanova insolventna. Zasebni vlagatelj v položaju lastnikov v javnem sektorju banki ne bi odobril neomejenega neizplačljivega jamstva, ki krije celotno bilanco stanja te banke, kot sta to z jamstvom Gewährträgerhaftung storila lastnika v javnem sektorju.

(150)

Komisija je jamstvo Gewährträgerhaftung dejansko štela za državno pomoč. Nemčijo je pozvala, naj jamstvo Gewährträgerhaftung odpravi.

(151)

Jamstvo Gewährträgerhaftung je del javnega prava. Lastnika v javnem sektorju sta na podlagi tega jamstva odgovorna kot javna organa in ne kot zasebna lastnika. V skladu s prakso odločanja Komisije (47) in sodno prakso (48) stroški likvidacije krijejo samo obveznosti, ki bi jih plačal zasebni vlagatelj. Kot je navedeno v uvodni izjavi (149), zasebni vlagatelj banki ne bi odobril neomejenega neizplačljivega jamstva, ki krije njeno celotno bilanco stanja. Zato sodba v zadevi Linde za oceno te zadeve ni tako zelo pomembna, saj obveznosti na podlagi jamstva Gewährträgerhaftung ni mogoče šteti za stroške likvidacije.

(152)

Element pomoči dokapitalizacije bi moral biti nominalna vrednost dokapitalizacije, saj takih sredstev podjetju v težavah ne bi zagotovil noben zasebni vlagatelj. Kot je ugotovljeno v odstavkih 27 in 28 sklepa o reševanju, nesodelovanje manjšinskih delničarjev pri dokapitalizaciji in nesorazmeren delež bremena ukrepov za reševanje, ki sta ga nosila lastnika v javnem sektorju, kažeta, da so bili razlogi za dokapitalizacijo cilji javne politike in ne dejavniki zasebnega vlagatelja. V skladu s svojo sodno prakso (49) Komisija potrjuje svoje stališče, da element pomoči dokapitalizacije znaša 3 milijarde EUR.

(153)

Poleg tega je potrjeno, da element pomoči zaščite pred tveganjem znaša 10 milijard EUR. Kljub trditvam Nemčije je Komisija še naprej prepričana, da je treba ukrep oceniti na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih. V sporočilu o oslabljenih sredstvih je Komisija določila smernice o obravnavi ukrepov finančne pomoči, ki jih odobrijo države članice, na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Oslabljena sredstva ustrezajo kategorijam sredstev, pri katerih je verjetno, da bo imela banka izgube. Komisija meni, da sporočilo o oslabljenih sredstvih zajema vse vrste ukrepov pomoči, ki so namenjeni oslabljenim sredstvom in zagotavljajo učinkovito finančno pomoč ustanovi prejemnici, saj sporočilo o oslabljenih sredstvih finančno pomoč opredeljuje kot kateri koli ukrep, zaradi katerega banki ni treba močno zmanjšati vrednosti določenih kategorij sredstev (50). Zaščita pred tveganjem za banko HSH spada v to kategorijo ukrepov.

(154)

Komisija se ne strinja z Nemčijo, da se sporočilo o oslabljenih sredstvih ne uporablja in da bi bilo treba znesek pomoči iz jamstva na drugo izgubo določiti v skladu s splošnimi pravili o državni pomoči in zlasti obvestilom o poroštvih. Obvestilo o poroštvih se uporablja za ukrepe pomoči, ki so oblikovani tako, da banki zagotavljajo likvidnost (51). Zaščita pred tveganjem ni namenjena zagotavljanju likvidnosti. Oblikovana je tako, da se izvede na strani sredstev in sprosti čim več kapitala, tako da lahko banka izboljša svoj kapitalski delež.

(155)

V zvezi z ugovorom Nemčije glede časovne veljavnosti (ratione temporis) Komisija poudarja, da mora uporabljati zakone in smernice, veljavne v času sprejetja sklepa, ne glede na to, kdaj so bili ukrepi pomoči oblikovani ali priglašeni (52). To je splošno pravilo in vsakršno odstopanje od njega bi moralo biti jasno navedeno v pravnem aktu, ki bi se drugače uporabljal. Sodišče Unije je potrdilo, da mora biti priglašeni ukrep ocenjen na podlagi pravil, ki veljajo na datum sklepa (53). Zato je Komisija v okviru sedanje finančne krize sporočilo o oslabljenih sredstvih prej uporabljala za ukrepe, priglašene pred objavo Sporočila (54).

(156)

V skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih znesek pomoči ukrepa finančne pomoči ustreza razliki med vrednostjo sredstev ob prenosu in njihovo tržno ceno. Vrednost zaščitenega portfelja ob prenosu znaša približno [168] milijard EUR, kar ustreza nominalni vrednosti portfelja v višini približno [172] milijard EUR minus prva izguba v višini 3,2 milijarde EUR (tranša prve izgube).

(157)

Zaradi precejšnjega obsega in sestave zaščitenega portfelja ([60–80] % kritih sredstev predstavljajo posojila strankam) je težko količinsko opredeliti njegovo tržno vrednost. Če trga ni, je lahko tržna vrednost za nekatera sredstva dejansko tudi nič (55). V vsakem primeru je tržna vrednost zaščitenega portfelja precej nižja od njegove realne ekonomske vrednosti (REV) (56), ki odraža osnovno dolgoročno tržno vrednost sredstev. Glede na to, da element pomoči jamstva ne more presegati svoje nominalne vrednosti (10 milijard EUR), ni treba določiti natančne vrednosti. Zato Komisija meni, da element pomoči zaščitenega portfelja znaša 10 milijard EUR.

(158)

Ne nazadnje Komisija še poudarja, da likvidnostna jamstva sklada SoFFin v znesku 17 milijard EUR pomenijo pomoč, dodeljeno na podlagi nemške sheme.

(159)

Komisija je sklenila, da element pomoči zaščitenega portfelja in dokapitalizacije znaša 13 milijard EUR. Komisija nadalje meni, da element pomoči likvidnostnih jamstev znaša 17 milijard EUR.

(160)

V skladu s členom 107(3)(b) PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če „odpravlja resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija je v svoji odobritvi nemške sheme za reševanje bančništva (57) priznala, da obstaja nevarnost resnih motenj v nemškem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam ustrezen način za odpravo teh motenj. Kljub počasnemu okrevanju gospodarstva, ki se stabilizira od začetka leta 2010, Komisija meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) izpolnjeni, glede na ponovitev negotovosti na finančnih trgih. Komisija je to mnenje potrdila, ko je decembra 2010 sprejela sporočilo, ki do 31. decembra 2011 podaljšuje uporabo pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize (58).

(161)

Propad banke, kot je banka HSH, bi lahko neposredno prizadel finančne trge in s tem celotno gospodarstvo države članice. Zaradi trenutne nestabilnosti finančnih trgov Komisija ukrepe državne pomoči v bančnem sektorju še naprej izvaja na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

(162)

Komisija bi morala preučiti združljivost ukrepov finančne pomoči ob upoštevanju člena 107(3)(b) PDEU in na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih. V nasprotju s trditvami Nemčije sporočilo o oslabljenih sredstvih ne služi samo zagotavljanju dosledne upravne prakse (59). Namesto tega določa pravila o državni pomoči, ki jih je treba uporabljati za ukrepe finančne pomoči. Ob upoštevanju posebnih značilnosti pravil o državni pomoči ta pravila preoblikuje v merila o združljivosti, ki se uporabljajo za te ukrepe. Uporaba sporočila o oslabljenih sredstvih bi morala zagotoviti usklajenost ukrepov finančne pomoči držav članic in skladnost z zahtevami za spremljanje državne pomoči. Odstavek 18 sporočila o oslabljenih sredstvih navaja, da je Sporočilo namenjeno določitvi usklajenih načel in pogojev za zagotavljanje čim večje učinkovitosti ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva na notranjem trgu, pri čemer je treba upoštevati dolgoročni cilj ponovne vzpostavitve normalnih tržnih pogojev. Zato so cilji Sporočila obširnejši kot trdi Nemčija in niso omejeni na upravno prakso. Da bi izpolnila navedene cilje, mora Komisija sporočilo o oslabljenih sredstvih uporabiti za vse ukrepe finančne pomoči.

(163)

Komisija zato ne vidi nobenega razloga za ocenjevanje ukrepa neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, kot je to predlagala Nemčija.

(164)

Sporočilo o oslabljenih sredstvih določa sklop pogojev, ki jih morajo ukrepi finančne pomoči izpolnjevati, da bi bili združljivi s členom 107(3)(b) PDEU. Preučevanje njihove združljivosti se izvede s pomočjo številnih meril, vključno z upravičenostjo sredstev, upravljanjem s sredstvi, vrednotenjem zaščitenega portfelja, ustrezno opredelitvijo težave ter popolno predhodno preglednostjo in razkritjem, uskladitvijo ukrepa s cilji javne politike, ustreznostjo povračila in porazdelitve bremena ter zahtevo po oceni načrta prestrukturiranja s strani Komisije.

(165)

Odstavek 33 in naslednji sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva opredelitev upravičenih sredstev in njihovo razvrstitev v kategorije sredstev (košarice). Podrobne smernice o opredelitvi teh kategorij so navedene v Prilogi III k sporočilu o oslabljenih sredstvih. Različna sredstva, ki jih krije zaščita pred tveganjem, presegajo sistem košaric iz sporočila o oslabljenih sredstvih. Vendar pa odstavek 35 Sporočila omogoča dodatno prilagodljivost pri opredelitvi upravičenih sredstev. Bankam omogoča, da se oslabljena sredstva, ki niso zajeta v odstavku 33, brez posebne utemeljitve vključijo v mehanizem pomoči, vendar v obsegu največ 10–20 % vseh sredstev banke, ki so vključena v ta mehanizem. Ker pa zaščita pred tveganjem krije [približno 75] % bilance stanja banke HSH, odstavek 35 sporočila o oslabljenih sredstvih v tem primeru ne nudi ustrezne rešitve.

(166)

Kljub temu je treba na podlagi odstavka 32 sporočila o oslabljenih sredstvih, ki določa usmerjevalna načela za upravičenost sredstev, pri ocenjevanju narave sredstev iz ukrepa finančne pomoči uporabiti pragmatični pristop. Komisija ugotavlja, da se je obseg kategorij sredstev, na katere je vplivala finančna kriza, zaradi učinkov prelivanja postopoma povečal. Zlasti vrednostni papirji v zvezi z ladijskim prometom, letali in nepremičninami se na splošno soočajo z nelikvidnimi trgi ali pa precej izgubljajo na vrednosti. Finančna pomoč za taka sredstva lahko pripomore k doseganju ciljev sporočila o oslabljenih sredstvih, tj. k povečanju preglednosti in večji finančni stabilnosti, tudi če ta sredstva ne spadajo v kategorije, ki so prvotno sprožile finančno krizo. Zato je Komisija v prejšnjih zadevah sprejela ukrepe finančne pomoči za ta sredstva (60). Komisija meni, da je to ustrezno tudi v tem primeru.

(167)

Odstavek 36 sporočila o oslabljenih sredstvih dovoljuje obširnejša merila upravičenosti, če je ukrep izravnan s poglobljenim prestrukturiranjem. Večji kot je delež zajamčenih sredstev v portfelju banke, temeljitejše je prestrukturiranje, ki ga bo morala izvesti banka. V sklepu o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede upravičenosti sredstev, ker prvotni načrt prestrukturiranja, ki ga je takrat prejela, ni bil dovolj obsežen, da bi ustrezno izravnal prožno uporabo meril za upravičenost. Banka HSH je spremenjeni načrt prestrukturiranja predložila 11. julija 2011. Spremenjeni ukrepi prestrukturiranja obsegajo zmanjšanje bilance stanja za približno 61 %, odprodajo […] deležev in zaprtje 15 od 21 poslovalnic v tujini. Komisiji omogočajo ugotovitev, da obseg prestrukturiranja izravnava prožno uporabo sporočila o oslabljenih sredstvih v zvezi z upravičenostjo sredstev. Zato so bili pomisleki Komisije glede upravičenosti sredstev odpravljeni.

(168)

V odstavku 45 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede združljivosti jamstva v zvezi z upravljanjem s sredstvi, ker ni bilo nobenega dokaza o jasni funkcionalni in organizacijski delitvi med banko HSH in zaščitenimi sredstvi, saj bi vsa sredstva ostala na bilanci stanja banke HSH; to je veljalo zlasti za upravo, osebje in stranke.

(169)

Nemčija je predložila dodatne informacije, s katerimi je pojasnila, da je banka HSH ustanovila enoto za prestrukturiranje, ki je notranja likvidacijska banka z ločeno upravo. Da ne bi prišlo do navzkrižja interesov med temeljno banko in enoto za prestrukturiranje, je banka HSH uvedla poročanje po segmentih, vključno z ločeno upravo za enoto za prestrukturiranje. Komisija se strinja s pripombami Nemčije glede upravljanja s sredstvi, kot je povzeto v odstavku (115) tega sklepa, in sprejema spremembe, ki jih je banka HSH uvedla na področju upravljanja s sredstvi. Zato je zaščita pred tveganjem v skladu z zahtevami sporočila o oslabljenih sredstvih glede upravljanja s sredstvi.

(170)

V odstavku 45 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila tudi pomisleke glede vrednotenja zaščitenega portfelja, ker so neodvisni strokovnjaku ovrednotili samo majhen del portfelja, banka HSH pa ni zagotovila dovolj informacij za oceno realne ekonomske vrednosti celotnega portfelja. Pred izvedbo ukrepa je banka HSH imenovala dva neodvisna strokovnjaka, podjetji Blackrock in Cambridge Place. Podjetji sta ovrednotili samo majhen del zaščitenega portfelja, namreč vrednostne papirje, zavarovane s premoženjem, in dele portfelja strukturiranega kredita.

(171)

Komisija se ne strinja s stališčem Nemčije iz uvodne izjave (116), da je vrednotenje posojil strankam težko izvedljivo zaradi številnih predpostavk pri napovedih denarnega toka (npr. predpostavk glede nerednosti plačil v prihodnosti, verjetnosti neplačila, časovnega okvira neplačil in plačil ter obrestnih mer tako pri obrestnih merah brez tveganja kot pri premijah tveganja). Čeprav je vrednotenje v primeru posojil z možnostjo podaljšanja zapadlosti, kar je značilno za posojila na področju ladijskega prometa in komercialna nepremičninska posojila, ki sestavljajo velik del zaščitenega portfelja, zahtevnejše, praksa odločanja Komisije kaže, da so bila vrednotenja portfeljev na podlagi denarnih tokov s podobnimi sredstvi že izvedena (61). Poleg tega Nemčija ni dokazala, da bi vrednotenje na podlagi napovedi za denarni tok prineslo bistveno drugačen rezultat.

(172)

Vrednotenje mora potekati v skladu s splošno metodologijo, določeno na ravni Unije. Na zahtevo Komisije sta banka HSH in njen zunanji strokovnjak Morgan Stanley izvedla vrednotenje celotnega portfelja, pri čemer sta tesno sodelovala s strokovnjaki Komisije. Temeljne predpostavke, ki jih je banka HSH uporabila pri vrednotenju, so bile v skladu s scenariji hude obremenitve, ki jih je Komisija uporabila v drugih primerih. Uporabljena je bila torej skladna metodologija.

(173)

Rezultat vrednotenja je bil, da bi pričakovane izgube precej presegle tranšo prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR in izčrpale tranšo druge izgube v višini 10 milijard EUR […]. Vrednotenje portfelja je pokazalo, da je realna ekonomska vrednost […], približno [155–170] milijard (približno [172] milijard EUR minus 3,2 milijarde EUR minus [2,5–10] milijard EUR).

(174)

Vrednotenje je bilo izvedeno v skladu s pogoji iz sporočila o oslabljenih sredstvih, zato Komisija meni, da so bili njeni pomisleki iz odstavka 45 sklepa o začetku postopka odpravljeni.

(175)

V odstavku 42 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede združljivosti ukrepa v zvezi s preglednostjo in razkritjem, v kolikor Nemčija ne bi predložila popolnega vrednotenja sredstev zaščitenega portfelja, ki ga je izvedel neodvisni strokovnjak.

(176)

V skladu z odstavkom 20 sporočila o oslabljenih sredstvih morajo biti oslabljena sredstva, za katera bodo namenjeni ukrepi pomoči, popolnoma pregledna in v celoti razkrita, in sicer na podlagi ustreznega vrednotenja, ki ga potrdijo neodvisni strokovnjaki ter ustrezni nadzorni organ, in to preden upravičena banka vloži prošnjo za pomoč. Informacije o oslabljenih sredstvih morajo biti zagotovljene tako podrobno, kot to navajata točka II in preglednica 2 Priloge III k sporočilu o oslabljenih sredstvih.

(177)

Od sprejetja sklepa o začetku postopka je Komisija prejela podrobne informacije o zaščitenem portfelju in zaščitenih sredstvih. Z vrednotenjem je bila realna ekonomska vrednost portfelja ocenjena na približno [155–170] milijard EUR. Učinek razbremenitve kapitala zaščite pred tveganjem je bil izračunan na približno [3,5] milijarde EUR. Neodvisni strokovnjak Morgan Stanley je uradno podpisal in potrdil vrednotenje, vključno s temeljnimi predpostavkami in uporabljeno metodologijo. Učinek razbremenitve kapitala ukrepa je februarja 2010 potrdil nemški bančni regulator BaFin. Učinek razbremenitve kapitala, izračunan na podlagi vrednotenja sredstev, se razlikuje od predhodne ocene Komisije iz odstavka 51 in naslednjih sklepa o začetku postopka. Komisija sprejema rezultat vrednotenja in izračunani učinek razbremenitve kapitala, ki ju je predložila Nemčija. Glede na rezultat preiskave pripomb Nemčije glede učinka razbremenitve kapitala ni potrebno nadalje obravnavati.

(178)

Pomisleki Komisije glede zadostne preglednosti in predhodnega razkritja so bili odpravljeni.

(179)

Oddelek 5.3 sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva spodbude bankam za vključitev v sheme finančne pomoči za oslabljena sredstva, ki morajo biti usklajene s cilji javne politike, s pomočjo (a) največ šestmesečnega roka za vključitev v sheme; (b) mehanizmov, ki zagotavljajo vključitev bank, ki najbolj potrebujejo finančno pomoč za oslabljena sredstva; in (c) ustreznih omejitev glede ravnanja, ki bodo med drugim ublažile učinek na konkurenco.

(180)

Jamstvo je bilo oblikovano posebej za banko HSH in prilagojeno njenemu posebnemu položaju zaradi njenega sistemskega pomena za gospodarstvo lastnikov v javnem sektorju. V okviru spremenjenega načrta prestrukturiranja bodo za banko HSH veljale številne omejitve glede ravnanja, zlasti omejitve, povezane s plačilom kuponov in dividend, upravljanjem podjetja, povračilom in prisotnostjo na trgu v posebnih segmentih, kot je ladijski promet.

(181)

Na podlagi navedenega je zaščita pred tveganjem banke HSH združljiva z zahtevami sporočila o oslabljenih sredstvih glede uskladitve s cilji javne politike.

(182)

V odstavku 49 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede ustreznosti porazdelitve bremena. Na podlagi odstavka 24 sporočila o oslabljenih sredstvih bi bilo od banke HSH treba zahtevati, da prispeva h kritju izgub ali tveganja s klavzulo o prvi izgubi (praviloma z najmanj 10 %). Ustrezno porazdelitev bremena je mogoče zagotoviti tudi z višjim povračilom ali naknadnim nadomestilom. Poleg tega je v odstavku 51 in naslednjih sklepa o začetku postopka Komisija izrazila pomisleke glede tega, ali je plačilo v višini 400 bazičnih točk ustrezno nadomestilo za tveganje, ki sta ga sprejela lastnika v javnem sektorju.

(183)

Odstavek 41 sporočila o oslabljenih sredstvih navaja, da mora država za vsak ukrep za oslabljena sredstva prejeti ustrezno povračilo. Ustrezno povračilo za ukrep za oslabljena sredstva je povračilo, s katerim se povrne učinek na regulatorni kapital. Zato bi moral biti učinek razbremenitve kapitala ustrezno povrnjen.

(184)

Glede povračila učinka razbremenitve kapitala je Komisija v svojem Sklepu o državni pomoči Nemčije za prestrukturiranje Landesbank Baden-Württemberg (62) ugotovila, da bi bilo ustrezno povračilo učinka razbremenitve kapitala 6,25 % zneska razbremenitve kapitala, doseženega z ukrepom (63). Učinek razbremenitve kapitala zaščite pred tveganjem je bil določen na približno [3,5] milijarde EUR, zato bi moralo letno povračilo v primeru, da banka HSH izkoristi celoten znesek jamstva, znašati približno 220 milijonov EUR (kar ustreza [približno 220] bazičnim točkam na nominalno vrednost jamstva). Ob (delnih) razveljavitvah jamstva bi se moralo najnižje povračilo razbremenitve kapitala sorazmerno znižati na približno 220 bazičnih točk na neporavnano nominalno vrednost jamstva.

(185)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (46), je banka HSH za zaščito pred tveganjem predlagala plačilo v višini 400 bazičnih točk. Zato bo banka HSH, odvisno od scenarija, plačala [> 1,5] milijarde EUR (brez črpanja jamstva), [> 2,5] milijarde EUR (črpanje jamstva v višini 5 milijard EUR) ali [> 4] milijarde EUR (črpanje jamstva v višini 10 milijard EUR).

(186)

Glede ustreznosti najnižjega povračila razbremenitve kapitala v višini [približno 220] bazičnih točk na leto na 10 milijard EUR (ali, v primeru razveljavitev, na nominalno neporavnano vrednost jamstva (64)), se absolutni znesek povračila razbremenitve kapitala zmanjša, če je jamstvo delno razveljavljeno. Čeprav se učinek razbremenitve kapitala najverjetneje ne bo zmanjšal v neposrednem razmerju z zneskom zaščite pred tveganjem, Komisija meni, da je to v obdobju veljavnosti zaščite pred tveganjem razumen približek za izračun najnižjega potrebnega povračila razbremenitve kapitala. Zato je po mnenju Komisije ustrezno povračilo [približno 220] bazičnih točk na leto na nominalni neporavnani znesek jamstva.

(187)

Ker je [približno 220] bazičnih točk na nominalni neporavnani znesek jamstva sprejemljiv približek 6,25 % zneska razbremenitve kapitala, je Komisija prepričana, da bo 6,25 % na leto za učinek razbremenitve kapitala vedno plačanih javnopravni ustanovi HSH Finanzfonds AöR. Za povračilo razbremenitve kapitala se lahko tako šteje, da je v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih.

(188)

Poleg tega odstavek 41 sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva, da mora vrednost sredstev ob prenosu za nakup sredstev ali jamstva za sredstva temeljiti na realni ekonomski vrednosti sredstev.

(189)

V skladu z oceno Komisije glede zaščite pred tveganjem je bila pri oblikovanju ukrepa zajamčena vrednost v višini približno [168] milijard EUR določena previsoko (nad realno ekonomsko vrednostjo), tranša prve izgube pa prenizko. Razlika med zajamčeno vrednostjo in realno ekonomsko vrednostjo je [2,5–10] milijard EUR. Treba bi bilo „popraviti“ zajamčeno vrednost in povečati tranšo prve izgube. Nemčija je predložila dokazila, da banka HSH ne more vrniti [2,5–10] milijard EUR in da se ne strinja s takim vračilom sredstev. Čeprav banka HSH tranše prve izgube ne more povečati za [2,5-10] milijard EUR za kritje pričakovanih izgub, lahko v skladu z odstavkom 41 sporočila o oslabljenih sredstvih to razliko povrne pozneje, na primer preko kombinacije mehanizma za vračilo sredstev in obsežnih ukrepov prestrukturiranja.

(190)

Mehanizem za vračilo sredstev se lahko vzpostavi preko osnovne premije v višini 400 bazičnih točk, ki jo prejema država. Lahko je v obliki tistega dela plačila, ki presega povračilo učinka razbremenitve kapitala v višini [približno 220] bazičnih točk. Glede na to, da se lahko osnovna premija spremeni, kot je prikazano v naslednji preglednici, bi bil ta znesek odvisen tudi od črpanja jamstva.

Preglednica 12

Vračilo sredstev preko osnovne premije in dodatna zahteva po vračilu sredstev

(191)

Vračilo sredstev preko osnovne premije ne bi zadoščalo za povračilo. Zato mora banka HSH, da bi sredstva vrnila v celoti, državi plačati razliko med realno ekonomsko vrednostjo in ceno ob prenosu, ki ni zajeta z osnovno premijo v višini 400 bazičnih točk. Odvisno od scenarija znaša ta razlika od […] milijard EUR do […] milijard EUR.

(192)

Ker Nemčija in banka HSH zavračata zvišanje plačila, ukrepa pomoči ni mogoče razglasiti za združljivega na podlagi člena 7(3) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(193)

Komisija ugotavlja, da v skladu s spremenjenim načrtom prestrukturiranja ni mogoče zahtevati dodatnega vračila sredstev v višini od […] milijard EUR do […] milijard EUR, ne da bi bilo pri tem ogroženo uspešno poslovanje banke HSH, ker bi na podlagi napovedi iz uvodne izjave (91) banka s popolnim vračilom sredstev porabila svoj dobiček iz celotnega obdobja prestrukturiranja.

(194)

Kljub temu Komisija meni, da bi bilo mogoče zagotoviti združljivost ukrepa pomoči, če bi se vzpostavil sistem povračil, ki bi omogočal popravek v skladu s pravili iz sporočila o oslabljenih sredstvih in prakso odločanja Komisije glede vračila sredstev in povračil. Odstavek 41 sporočila o oslabljenih sredstvih dejansko navaja, da je lahko sprejemljivo, da vrednost sredstev ob prenosu (zajamčena vrednost) presega njihovo realno ekonomsko vrednost, če poteka obsežno prestrukturiranje in so uvedeni pogoji, ki omogočajo črpanje te dodatne pomoči v poznejši fazi. Na kratko, odstavek 41 sporočila o oslabljenih sredstvih pušča nekaj prostora za sprejetje delnih vračil sredstev, če so ustrezno povrnjena s prestrukturiranjem.

(195)

V zadevnem primeru Komisija meni, da bi bilo dodatno vračilo sredstev mogoče, če bi bila uvedena kombinacija ukrepov.

(196)

Prvič, Komisija meni, da bi moralo biti morebitno dodatno vračilo sredstev v največji možni meri izvedeno takoj (ne da bi bila pri tem ogrožena ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke HSH) in brez nepotrebnega odlašanja. Zato je preiskala možnosti vnaprejšnjega plačila. Kot je razloženo v uvodni izjavi (90), je Komisija od banke HSH zahtevala, naj v finančne napovedi vključi enkratni pavšalni znesek v višini 500 milijonov EUR v letu 2011. Finančne napovedi iz uvodne izjave (91) kažejo, da banka HSH državi lahko plača tak pavšalni znesek v višini 500 milijonov EUR. S takim plačilom bi bil porabljen ves pričakovan dobiček banke HSH, ki bi po napovedih za leto 2011 prinesel čisto izgubo v višini [150–200] milijonov EUR. Vendar pa bi lahko banka HSH to izgubo absorbirala v prihodnjih letih, prav tako pa je ta izguba ne bi ovirala pri doslednem doseganju dobička (ki je dokaz njene poslovne donosnosti) v vseh preostalih letih obdobja prestrukturiranja. Tako dosledno doseganje dobička bo potrebno za prikaz ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja banke HSH in ne nazadnje za izboljšanje njene zmožnosti, da pritegne vlagatelje. Zato Komisija meni, da je znesek v višini 500 milijonov EUR največji možni vnaprejšnji prispevek za dodatno delno vračilo sredstev, ki bi si ga banka HSH lahko privoščila.

(197)

Vendar pa Komisija ne meni, da bi moral biti ta vnaprej vrnjeni znesek državi plačan v gotovini. Glede na stanje kapitala banke HSH, ki do danes ni zadoščal za kritje izgub pri njenih naložbenih dejavnostih ali za krepitev njene kapitalske osnove, Komisija meni, da bi lahko bilo pavšalno plačilo v višini 500 milijonov EUR namesto v gotovini izvedeno v delnicah. Treba je okrepiti stanje kapitala banke HSH, zlasti ob upoštevanju, da bo banka še naprej delovala in se osredotočala na poslovne linije, za katere sta značilni močna procikličnost in nestanovitnost, kot je financiranje ladij, kot je podrobneje razloženo v nadaljevanju (glej uvodne izjave (223) do (226)).

(198)

Komisija meni, da lahko banka HSH poleg prej opisanega enkratnega vnaprejšnjega plačila tudi redno vrača dodatna sredstva. Nadaljnji popravek cene ob prenosu je mogoče doseči z dodatno premijo, ki se jo v obdobju prestrukturiranja plačuje poleg osnovne premije. Na podlagi finančnih napovedi iz uvodne izjave (91) Komisija meni, da bi lahko bila taka dodatna premija določena na največ 385 bazičnih točk, ne da bi bila pri tem ogrožena zmožnost banke HSH, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje. Dodatna premija v višini 385 bazičnih točk v obdobju prestrukturiranja ne bi presegla plačil osnovne premije v višini 400 bazičnih točk iz preglednice 4 (65). Plačilo dodatne premije bi pričakovani čisti dobiček banke HSH za obdobje 2012–2014 preseglo samo v scenariju, po katerem bi banka črpala jamstvo v višini 10 milijard EUR (glej uvodno izjavo (90)). Komisija nadalje ugotavlja, da je banka HSH že razveljavila 3 milijarde EUR jamstva, kar pomeni, da je tretji scenarij iz preglednice 4 (črpanje celotnega jamstva v višini 10 milijard EUR) mogoče izključiti.

(199)

Če bi bilo razen te dodatne premije potrebno še kakšno drugo plačilo, bi to ogrozilo zmožnost banke HSH, da doseže delež navadnega lastniškega kapitala v višini 10 %. Zaradi razlogov iz uvodnih izjav (223) do (226), ki so nadalje razloženi v uvodnih izjavah (229) in (232), Komisija meni, da je doseganje stopnje kapitalizacije, ki zadošča za blaženje nihanj finančne uspešnosti banke HSH zaradi nihanj v gospodarskem ciklu, bistvenega pomena za neovirano ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Za tak ustrezen blažilnik se šteje delež navadnega lastniškega kapitala v višini 10 %. Če bi dodatna premija ta delež ogrozila, bi bilo treba plačilo te premije odložiti za potreben čas in se tako izogniti ogrožanju uspešnega poslovanja banke HSH.

(200)

Na podlagi tega Komisija meni, da bi banka HSH v naslednjih letih lahko izvedla dodatna plačila, ne da bi to ogrožalo njeno zmožnost, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje.

(201)

Na podlagi navedenih razlogov in z namenom, da zagotovi združljivost zaščite pred tveganjem s sporočilom o oslabljenih sredstvih, Komisija zahteva nadomestni mehanizem povračil, ki sporazum o zagotavljanju jamstva, sklenjen 2. junija 2009, spreminja na naslednji način. Temeljiti bi moral na obstoječi osnovni premiji iz sporazuma o zagotavljanju jamstva v višini 400 bazičnih točk na leto na nominalni znesek neporavnanega jamstva. Ta osnovna premija bi morala ostati enaka, razen tega, da se z morebitnim črpanjem jamstva nominalni znesek jamstva ne bi več zmanjševal zaradi izračuna premije. S tem ni več morebitnih spodbud za črpanje jamstva. Poleg tega bi bilo treba k osnovni premiji dodati še dodatno premijo v višini 385 bazičnih točk in pavšalno plačilo v višini 500 milijonov EUR v navadnih delnicah (v nadaljnjem besedilu: pavšalno plačilo ali pavšalno plačilo v delnicah). Za izvajanje teh pogojev je treba spremeniti prvotno pogodbo o jamstvu, kot je navedeno v uvodnih izjavah (201) do (208).

(202)

Prvič, dodati je treba dodatno premijo. Osnova za izračun dodatne premije bi morala biti podobna osnovi za izračun osnovne premije, tj. nominalni znesek jamstva, zmanjšan za delne razveljavitve, ne pa tudi črpanja. Vendar pa bi morala biti osnova za dodatno premijo odvisna od tega, za kakšen znesek banka HSH na koncu razveljavi jamstvo, ne glede na to, kdaj se te razveljavitve izvedejo. Na donosnost banke HSH bi vplival samo obseg dejanskega črpanja jamstva Zato bi moral biti ob delni razveljavitvi del vseh plačanih dodatnih premij, ki ustrezajo razveljavljenemu znesku jamstva, vrnjen banki HSH. Da bi to dosegli, medtem ko bosta obe premiji izračunani na pogodbeno dogovorjen znesek jamstva, zmanjšan za razveljavitve, ne pa tudi črpanja, bi morala biti osnovna premija plačana letno na nominalni neporavnani znesek, dodatna premija pa bi morala biti položena na poseben račun. Dodatna premija bi bila javnopravni ustanovi HSH Finanzfonds AöR plačana samo, če bi banka črpala jamstvo. Po drugi strani bi morala biti ob delni razveljavitvi jamstva dodatna premija, položena na poseben račun, ki ustreza razveljavljenemu znesku, povrnjena banki HSH.

(203)

Da bi zagotovili, da se razveljavitve ne izvajajo na račun uspešnega poslovanja, bi morale biti delne razveljavitve jamstva izvedene samo, če zaradi tega delež navadnega lastniškega kapitala banke HSH ne bi padel pod [8,5–9,5] % na dan 31. decembra 2011, [9–10] % na dan 31. decembra 2012, [9,5–10,5] % na dan 31. decembra 2013 ali [10–11] % na dan 31. decembra 2014. Poleg tega se delna razveljavitev ne sme izvesti, če kljub ustreznemu deležu v času delne razveljavitve ob upoštevanju zadržanih ocen za nadaljnja leta pogoji glede deleža ne bi mogli biti več izpolnjeni.

(204)

Dodatna premija bi morala biti izračunana za nazaj od 31. marca 2009 in sorazmerno za dele finančnih let. V kolikor je delež navadnega lastniškega kapitala banke HSH vsaj 10 % (v nadaljnjem besedilu: najmanjši delež navadnega lastniškega kapitala), bi morala biti dodatna premija plačana skupaj z osnovno premijo.

(205)

Za zagotovitev, da zaradi plačevanja dodatne premije uspešno poslovanje banke HSH ne bo ogroženo, bi moral mehanizem za vračilo sredstev vključevati nalog za plačilo dolgov (Besserungsschein). Rok za zapadlost naloga za plačilo dolgov bi moral biti do 31. decembra [2030–2040]. Če bi delež navadnega lastniškega kapitala banke HSH zaradi dodatne premije padel pod najmanjši delež navadnega lastniškega kapitala, bi bilo plačilo odloženo in preoblikovano v nalog za plačilo dolgov. Če bi bil delež navadnega lastniškega kapitala večji od ciljne vrednosti, bi bil nalog za plačilo dolgov poplačan do ciljne vrednosti. Ta mehanizem daje banki HSH potrebno prožnost, obenem pa zagotavlja, da bodo sredstva vrnjena kasneje, ko bo banka spet zmožna plačevati.

(206)

Pravica do odložene dodatne premije bi morala biti ponovno vzpostavljena za čas trajanja naloga za plačilo dolgov. Dodatna premija se izplačuje najkasneje do 31. decembra [2015–2025]. V vsakem primeru bi se morali osnovna in dodatna premija izplačevati največ do takrat, ko vsota delnih razveljavitev in črpanj jamstva doseže 10 milijard EUR.

(207)

Drugič, od javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR in banke HSH bi bilo treba zahtevati, da spremenita prvotni sporazum o zagotavljanju jamstva, in sicer tako, da zahtevek javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR do banke HSH dodata pavšalnemu plačilu, ki znaša do 500 milijonov EUR. Da se prepreči nadaljnje zmanjšanje kapitalskega deleža lastnega kapitala, bi morala imeti banka HSH možnost, da ta zahtevek izplača v navadnih delnicah s povečanjem kapitala. Cena ob izdaji bi morala biti izračunana na podlagi vrednosti banke HSH od dne sklepa skupščine delničarjev o tem povečanju kapitala in neto vrednosti zahtevka za pavšalno plačilo. Banka HSH bi morala delnice, ki ustrezajo neto znesku zahtevka, izdati neposredno javnopravni ustanovi HSH Finanzfonds AöR (in tako posredno lastnikoma v javnem sektorju).

(208)

Povečanje kapitala se lahko izvede preko navadnega stvarnega vložka, brez pravice do izbire za manjšinske delničarje, ali preko povečanja kapitala s stvarnim vložkom in v denarju, pri čemer bi imeli glede dela v denarju pravico do izbire vsi delničarji razen javnopravne ustanove HSH Finanzfonds AöR. Javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR in banka HSH sami izbereta obliko povečanja kapitala, ki bo zagotovila hitrejše izvajanje in vnos v trgovinski register.

(209)

Če se sporazum o zagotavljanju jamstva spremeni, bi se moral absolutni znesek dodatne premije spreminjati glede na znesek izgub, ki jih dejansko krije javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR (tj. višji kot je znesek izgub, ki jih absorbira javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR, višji je znesek vračila sredstev). Na kratko so kumulativna vračila sredstev na podlagi teh dveh opisanih pogojev, ki ju postavlja Komisija, za tri scenarije iz uvodne izjave (46) predstavljena v naslednji preglednici.

Preglednica 13

Vračilo sredstev preko osnovne premije, pavšalnega plačila in dodatne premije

(210)

Komisija priznava, da bo kljub dodatnim postavljenim pogojem v vseh scenarijih iz preglednice 13 mehanizem povračil še vedno pripomogel samo k delnemu vračilu sredstev [2,5–10] milijard EUR vredne razlike med realno ekonomsko vrednostjo in zajamčeno vrednostjo ([…] milijard EUR v scenariju 1, […] milijard EUR v scenariju 2 in […] milijard EUR v scenariju 3).

(211)

Vendar pa je Komisija ukrep zaščite pred tveganjem (vključno z dodatnimi pogoji glede povračila) primerjala z ukrepi za oslabljena sredstva, odobrenimi v zvezi z drugimi bankami. Komisija tudi ugotavlja, da odstavek 41 sporočila o oslabljenih sredstvih zagotavlja nekaj prožnosti pri oceni ukrepov za oslabljena sredstva, pri katerih ustrezno povračilo ne more biti plačano, če ukrep spremljajo poglobljeno prestrukturiranje in/ali mehanizmi za vračilo sredstev. Poleg tega Komisija ugotavlja, da njena praksa odločanja obsega ukrepe, s katerimi je bilo zagotovljeno vračilo vseh sredstev (na primer v zadevi ING (66) ali LBBW (67)), pa tudi ukrepe, s katerimi sredstva niso bila vrnjena, ampak je bilo izvedeno zelo obsežno prestrukturiranje (na primer v zadevi Parex (68)).

(212)

Zaščita pred tveganjem omogoča delno vračilo sredstev in je kombinirana z obsežnim prestrukturiranjem. Zato izpolnjuje zahteve iz odstavka 41 sporočila o oslabljenih sredstvih in sodi v skrajno mejo razpona, ugotovljenega pri praksi odločanja Komisije. Poleg tega mehanizem za povračilo jamstva banke HSH zagotavlja delno vračilo sredstev v vseh možnih scenarijih. Zlasti če bi bil izčrpan celoten znesek jamstva (kot v scenariju 3), bi to delno vračilo sredstev znašalo […] % potrebnega vračila sredstev. Hkrati bo prestrukturiranje banke HSH, kot je prikazano v uvodnih izjavah (266) do (270), prineslo 61-odstotno zmanjšanje bilance stanja banke. Skupaj s sedanjim obsegom prestrukturiranja je to delno vračilo sredstev v skladu s prakso odločanja Komisije. Zato Komisija meni, da se ukrepi za oslabljena sredstva lahko štejejo za združljive s sporočilom o oslabljenih sredstvih, če bodo izpolnjeni opisani pogoji, ki so podrobneje razloženi v Prilogi II.

(213)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da pripombe države članice in tretjih strani niso odpravile njenih pomislekov glede zaščite pred tveganjem. Po mnenju Komisije zaščita pred tveganjem glede točk, preučenih v oddelku 9.2.2 tega sklepa, ni v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih. Vendar pa je mogoče združljivost doseči pod pogoji iz Priloge II tega sklepa.

(214)

Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za prestrukturiranje finančnih ustanov pri ukrepih, ki so bili Komisiji priglašeni 31. decembra 2010 ali prej. Zato bo spremenjeni načrt prestrukturiranja banke HSH ocenjen na tej podlagi. V skladu s Sporočilom o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne ustanove, da bi bilo združljivo s členom 107(3)(b) PDEU v obdobju sedanje finančne krize:

(215)

V skladu s prakso med finančno krizo Komisija pri ocenjevanju zahtev glede prestrukturiranja znesku pomoči ne bo prištela zneska likvidnostnih jamstev.

(216)

Sklep o začetku postopka je zbudil dvome glede zmožnosti banke HSH, da ponovno vzpostavi dolgoročno uspešno poslovanje. Te pomisleke je potrdila poglobljena analiza uspešnega poslovanja, ki je bila izvedena po sprejetju sklepa o začetku postopka.

(217)

V sklepu o začetku postopka so bila kot glavne slabosti, ki bodo verjetno ogrozile dolgoročno uspešno poslovanje banke HSH, opredeljena tri področja, ki v prvotnem načrtu prestrukturiranja niso bila ustrezno obravnavana: (a) odvisnost banke HSH od medbančnih posojil, (b) njeno zanašanje na nestanovitne in ciklične dejavnosti ter (c) velik obseg njenih dejavnosti na kapitalskem trgu glede na njene bančne dejavnosti. Poleg tega so se pojavili pomisleki glede vzdržnosti stopenj rasti in drugih predpostavk iz načrta prestrukturiranja.

(218)

Glede stanja sredstev banke HSH je izvedena analiza izpostavila naslednja vprašanja: (a) šibko strukturo financiranja z omejenimi viri dolgoročnega stabilnega financiranja, zlasti ker bodo podedovane obveznice z državnim jamstvom počasi zapadle in jih bo treba ponovno financirati; (b) precejšnje zanašanje na hranilnice kot privilegiran vir financiranja; in (c) pomanjkanje financiranja, denominiranega v ameriških dolarjih.

(219)

V sklepu o začetku postopka (69) je bila poudarjena potreba banke HSH po ponovnem financiranju medbančnih posojil v višini [60–110] milijard EUR, ki bodo zapadla do leta 2014, in pod vprašaj postavljena njena zmožnost ponovnega financiranja. Komisija je ugotovila primanjkljaj v višini približno [15–30] milijard EUR, ki ga banka HSH ni načrtovala in zanj ni namenila posebnih virov financiranja. Kot je opisano v uvodni izjavi (53), je načrt financiranja banke HSH pokazal primanjkljaj v višini 48 milijard EUR, ki ga je na podlagi predpostavk glede kapitala in izvedenih finančnih instrumentov v skladu s preteklimi stopnjami mogoče prilagoditi na približno [15–30] milijard EUR nekritih potreb po financiranju. Vendar bo dodatno zmanjšanje bilance stanja skupine v višini 34 milijard EUR na bilanco stanja v višini 120 milijard EUR od konca leta 2014 (v primerjavi s 150 milijardami EUR v prvotnem načrtu prestrukturiranja) zmanjšalo potrebo po medbančnih posojilih in ublažilo pritisk na finančni položaj banke HSH. Zmanjšalo bo finančni primanjkljaj, za katerega banka HSH ni namenila nobenih posebnih virov. Nadalje je banka HSH dokazala, da so njene predpostavke glede načrtovane stopnje vlog (stalna povprečna bilanca, Bodensatz) v primerjavi s sedanjimi in preteklimi stopnjami financiranja iz tega vira, zadržane. Komisija zato meni, da se lahko potreba po financiranju v višini [15–25] milijard EUR, ki ni pokrita z dodeljenimi finančnimi viri, krije s kapitalom, presežnimi vlogami in kratkoročnim financiranjem (zavarovanim ali nezavarovanim financiranjem), ne da bi to imelo negativen učinek na stroške financiranja banke HSH. Zato banki HSH ne bo treba iskati novih virov financiranja, ampak se bo lahko do leta 2014 za vse svoje potrebe po financiranju zanašala na opredeljene in obstoječe vire financiranja.

(220)

Glede zanašanja na hranilnice kot privilegiran vir financiranja (kot je opisano v uvodni izjavi (95)) Komisija ugotavlja, da bo zmanjšanje profila tveganja banke HSH zmanjšalo tudi njihov pomen v primerjavi z drugimi viri. Dodatno zmanjšanje obsega bilance stanja iz spremenjenega načrta prestrukturiranja (zmanjšanje za dodatnih 30 milijard EUR v primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja, glej uvodno izjavo (50)) bo precej zmanjšalo nove potrebe po financiranju in finančni primanjkljaj. Načrtovani program financiranja konec obdobja prestrukturiranja (kot je opisan v preglednici 7 in uvodni izjavi (93)) bo zmanjšal zanašanje banke HSH na kratkoročno nezavarovano financiranje in s tem njeno izpostavljenost likvidnostni krizi. Banka HSH se bo za svoje financiranje v relativnem smislu bolj zanašala na krite obveznice, ki so v Nemčiji skladne s strogimi zahtevami glede izdaje ter se lahko štejejo za stabilen in razmeroma poceni vir financiranja.

(221)

Pomanjkanje financiranja banke HSH, denominiranega v ameriških dolarjih, je še ena od glavnih slabosti v poslovnem profilu banke HSH. Konec leta 2010 je bilo v ameriških dolarjih denominiranih približno [20–30] % skupnih sredstev banke HSH, kar je znašalo [50–70] milijard USD, od tega pa je bilo v ameriških dolarjih neposredno financiranih samo [15–20] milijard USD (ali [20–25] %). To razliko krijejo transakcije valutnih zamenjav, ki se redno prenašajo. Zaradi stalnih širitev osnove zamenjave EUR/USD od začetka finančne krize ta strategija financiranja v primerjavi s tisto na podlagi financiranja, denominiranega v ameriških dolarjih, stane dodatnih [20–30] bazičnih točk. Poleg tega ta strategija prinaša številna tveganja. Mednje sodijo (a) morebitni dodatni stroški zaradi zapadlostnega neskladja med dejanskim in pričakovanim denarnim tokom sredstev v ameriških dolarjih; (b) večja nestanovitnost kratkoročne likvidnostne pozicije zaradi obveznosti glede pozivov h kritju, povezanih s pozicijami zamenjav (70); in (c) večja izpostavljenost tveganju do nasprotne stranke, ker se zamenjave sklepajo zunaj organiziranega trga in banka HSH pri teh transakcijah kreditno tveganje nasprotne stranke krije v celoti. Vendar pa bo zmanjšanje profila tveganja banke HSH potekalo zlasti v segmentih, ki ustvarjajo sredstva, denominirana v ameriških dolarjih (tj. letalstvo, ladijski promet in financiranje mednarodnih nepremičninskih poslov), in s tem precej pripomoglo k zmanjšanju potrebe po financiranju v ameriških dolarjih. Nadalje se je banka HSH zavezala, da bo do leta 2014 povečala delež poslov temeljne banke v ameriških dolarjih, ki je ponovno financiran s sredstvi, denominiranimi v ameriških dolarjih, na vsaj […] %.

(222)

Predlagani ukrepi odpravljajo pomisleke, ki jih je opredelila Komisija. Zagotoviti bi morali, da je banka HSH na pravi poti za razvoj bolj vzdržnega in stabilnejšega programa financiranja glede obsegov, rokov zapadlosti, prednostnih pravic, varnostnih papirjev in valute. Zaveza glede doseganja količnika neto stabilnih virov financiranja in količnika likvidnostnega kritja […] do leta 2012, kar je pred rokom, ki ga je Baselski odbor za pravno ureditev bančništva določil za izvedbo teh dveh količnikov, bo omogočila spremljanje napredka banke HSH na tem področju, prispevati pa bi morala tudi k zagotavljanju tega, da bo banka še naprej izboljševala kakovost in stabilnost svojega financiranja ter v primeru obremenitve ohranila ustrezno presežno likvidnost.

(223)

Sklep o začetku postopka (71) je pod vprašaj postavil zmožnost banke HSH, da zagotovi dolgoročno poslovno uspešnost z osredotočanjem na razširitev poslovnih segmentov, ki so po naravi ciklični in nestanovitni (72). Poglobljena analiza nestanovitnosti je te pomisleke še okrepila, saj je odkrila, da bodo vedno večji delež čistega prihodka banke HSH od obresti prinašale nestanovitne in ciklične dejavnosti (73). Pri tem je posebej problematičen zlasti relativen pomen financiranja ladijskega prometa in zrakoplovov. Vendar pa spremenjeni načrt prestrukturiranja ustrezno upošteva ciklično naravo sredstev, obenem pa ohranja franšizo banke HSH v poslovanju na področju ladijskega prometa.

(224)

Dodatno zmanjšanje sredstev v višini [30–35] milijard EUR bo v celoti izvedla temeljna banka (na ciljni znesek 82 milijard EUR v letu 2014) in to zlasti pri cikličnih in nestanovitnih dejavnostih. Banka HSH bo prenehala z izvajanjem dejavnosti financiranja zrakoplovov. Obstoječa sredstva na področju financiranja zrakoplovov, ki znašajo [3–8] milijard EUR, bodo konec leta [2011–2012] prenesena na enoto za prestrukturiranje in postopno ukinjena. Banka HSH si je zadala, da na tem področju ne bo začela nobene nove dejavnosti. Banka HSH se je tudi zavezala, da bo svoj oddelek za ladijski promet do konca leta 2014 zmanjšala na skupna sredstva v višini 15 milijard EUR v temeljni banki. To zmanjšanje bo dosegla s prenosom dodatnih [0,5–2] milijard EUR na enoto za prestrukturiranje do konca leta [2011–2012] in omejevanjem obsega novih poslov. Ta skupni znesek v višini 15 milijard EUR sredstev na področju financiranja ladijskega prometa in zračnega prevoza je treba primerjati s [25–30] milijardami EUR od leta 2008.

(225)

Skupna sredstva oddelka za nepremičnine se bodo prav tako zmanjšala, na 13 milijard EUR od konca leta 2014, saj se novi mednarodni nepremičninski posli nemških podjetij ne bodo financirali, drugi novi posli pa se bodo zmanjšali. Dejavnosti oddelka za poslovanje s podjetji se bodo z manjšim obsegom novih poslov do leta 2014 precej zmanjšale.

(226)

To absolutno zmanjšanje bo spremljalo izboljšanje postopkov upravljanja tveganja banke HSH. Banka HSH se osredotoča zlasti na zmanjšanje posameznih tveganj, predvsem v segmentu ladijskega prometa. Zavezala se je tudi, da bo zmanjšala obstoječe velike posamezne izpostavljenosti na […] milijonov EUR in nove posamezne izpostavljenosti omejila na največ […] milijonov EUR.

(227)

V odstavku 62 sklepa o začetku postopka je Komisija izrazila pomisleke glede obsega poslovanja banke HSH na kapitalskem trgu, ki po njenem mnenju ostaja nesorazmerno velik kljub ponovnem osredotočanju na regionalne dejavnosti. K težavam banke HSH je pripomoglo zlasti trgovanje za lastni račun.

(228)

Zmanjšanje bilance stanja banke HSH bo prineslo precejšnje zmanjšanje poslovanja banke HSH na kapitalskem trgu. Poslovanje na kapitalskem trgu se bo zmanjšalo za toliko, da bo do leta 2014 v temeljni banki doseglo [25–35] milijard EUR v premoženju. Za primerjavo – ta številka je v letu 2008 znašala 98,8 milijarde EUR. Poleg tega se je Nemčija zavezala, da banka HSH ne bo trgovala za lastni račun. Banka HSH bo trgovala samo v obsegu, potrebnem za izpolnjevanje naročil strank, varovanje poslovanja strank pred tveganjem ali za namene likvidnosti zakladnice in upravljanje bilance stanja (v vsakem primeru do zgornje meje, izražene kot najvišja tvegana vrednost). Zato ti ukrepi odpravljajo pomisleke iz sklepa o začetku postopka.

(229)

Šibka kapitalska struktura banke HSH je še ena morebitna ovira na poti do njenega dolgoročno uspešnega poslovanja. Ustreznost nizke kapitalizacije, ki je bila v prvotnem načrtu prestrukturiranja pričakovana konec obdobja prestrukturiranja (delež kapitala prvega reda v višini [okoli 9] %), je bila vprašljiva, zlasti ob upoštevanju (a) ciklične in nestanovitne narave poslovnega profila banke HSH, pri katerem je bil potreben dodaten kapitalski blažilnik, ki bi absorbiral ponavljajoče se povečane povezane izgube; (b) učinka finančne krize na kapital banke HSH (74) in (c) uvedbe novih predpisov Basel III, ki bodo precej povišali najnižje ravni kapitala (75), ki jih zahtevajo regulatorji. Prav tako se lahko domneva, da bodo udeleženci na trgu in zlasti ustanove, ki bodo verjetno zagotavljale nezavarovana medbančna posojila, pričakovali višje kapitalske deleže.

(230)

Nadaljnje zmanjšanje profila tveganja banke HSH, zadržanje dobička in povečanje kapitala za 500 milijonov EUR v letu 2013 bo precej izboljšalo kapitalizacijo banke HSH. Po pričakovanjih naj bi konec leta 2014 delež navadnega lastniškega kapitala znašal več kot 10 %, delež kapitala prvega reda pa več kot 12 %. Za primerjavo so za iste deleže v prvotnem načrtu prestrukturiranja stopnje znašale [okoli 7] % in [okoli 9] %. So bolj v skladu s prihodnjimi novimi kapitalskimi standardi za banke. Čeprav je del tega izboljšanja povezan tudi s še vedno precejšnjim zmanjšanjem tveganju prilagojenih sredstev, nastalih na podlagi zaščite pred tveganjem, bi se kapitalski položaj banke HSH v vsakem primeru izboljšal. To izboljšanje je treba umestiti v okvir zmanjšanja profila tveganja na bilanci stanja banke HSH in zlasti zmanjšanja deleža zelo cikličnih sredstev.

(231)

Poleg tega je ena od zahtev, ki jih bo Komisija določila kot pogoj za razglasitev povračila zaščite pred tveganjem in vračila sredstev kot združljiva, da banka HSH ne more razveljaviti zaščite pred tveganjem, če bi se zaradi tega delež navadnega lastniškega kapitala med obdobjem prestrukturiranja znižal pod določene ravni in zlasti pod 10 % od 31. decembra 2014 (glej uvodno izjavo (203)). Ta zaščitni ukrep zagotavlja, da bo banka med obdobjem prestrukturiranja sposobna ohraniti ustrezno raven kapitalizacije tudi, če se gospodarski položaj poslabša. Ta mehanizem bi moral banki HSH pomagati, da ponovno pridobi zaupanje nasprotnih strank na trgu. Načrt banke HSH je popoln izstop iz sistema jamstva do leta [2014–2016], ko naj bi po pričakovanjih delež navadnega lastniškega kapitala znašal [> 10] %.

(232)

Predlagani ukrepi izboljšujejo kapitalski položaj banke HSH, tako da je v skladu s prihodnjimi novimi mednarodnimi standardi. Izboljšani kapitalski deleži in večja odpornost na obremenitve bodo imeli srednjeročno pozitiven učinek na stroške financiranja banke HSH.

(233)

Sklep o začetku postopka (odstavka 60 in 63) je spodbudil pomisleke glede vzdržnosti nekaterih predpostavk v načrtu banke HSH. Ti pomisleki so bili povezani zlasti s predpostavkami glede (a) rasti glavnih poslovnih segmentov; (b) rasti neobrestnih prihodkov; (c) marž na ključne poslovne segmente in (d) razvoja rezervacij za izgube pri posojilih.

(234)

Po mnenju Komisije so bile predpostavke glede rasti, zlasti v segmentih ladijskega prometa, prevoza in poslovanja s podjetji, preveč optimistične. Zmožnost banke HSH, da doseže načrtovane skupne prihodke, je bila zato vprašljiva. Spremenjeni načrt prestrukturiranja pa temelji na bolj razumnih predpostavkah glede rasti za segmenta ladijskega prometa in poslovanja s podjetji (glej preglednico 5). Poleg tega je bilo rešeno tudi vprašanje rasti v segmentu financiranja zrakoplovov, saj banka HSH na tem področju ne bo več poslovala. Kot je prikazano v preglednicah 5 in 6, so stopnje rasti, uporabljene pri načrtovanju za segmenta ladijskega prometa in poslovanja s podjetji, bistveno nižje od tistih v prvotnem načrtu prestrukturiranja z dne 1. septembra 2009. Poleg tega ustrezajo absolutnim obsegom, ki so za banko HSH ob upoštevanju njenega tržnega deleža in skupnega obsega poslovanja na trgu razumneje dosegljivi.

(235)

Banka HSH je spremenila tudi predpostavke glede rasti svojih neobrestnih prihodkov. Na splošno naj bi v obdobju 2010–2014 neobrestni prihodki predstavljali okoli [7–12] % čistega prihodka temeljne banke od obresti. Ob upoštevanju načrta banke HSH glede izboljšanja navzkrižne prodaje bančnih produktov med njenim oddelkom za finančni trg in drugimi poslovnimi enotami bi moral biti ta cilj dosegljiv.

(236)

V sklepu o začetku postopka so bili izraženi pomisleki glede predpostavk v zvezi z maržami iz prvotnega načrta. Vendar so bile marže novih poslov od konca leta 2010 dejansko višje od prvotno pričakovanih in predpostavke glede načrtovanja so bile temu primerno prilagojene.

(237)

Sklep o začetku postopka je sprožil pomisleke glede zmožnosti banke HSH, da vzdrži naslednjo gospodarsko recesijo, ne da bi se pri tem ponovno zatekla k državni pomoči, in s tem glede njenega dolgoročno uspešnega poslovanja. Ti dvomi so temeljili na naslednjih slabostih: (a) šibka struktura financiranja in zlasti velik finančni primanjkljaj, ki ga bo banka kmalu imela, ter stalno pomanjkanje financiranja, denominiranega v ameriških dolarjih; (b) osredotočenost na ciklične in nestanovitne dejavnosti, ki bodo verjetno prinesle ponavljajoče se velike skupne izgube; in (c) prenizka kapitalizacija, ki takih izgub ne bo mogla absorbirati. Vendar pa predlagani dodatni ukrepi iz spremenjenega načrta prestrukturiranja odpravljajo pomisleke Komisije. Novi načrt je bil oblikovan z bolj razumnimi in verodostojnimi predpostavkami, zato nudi bolj zanesljiv pogled na uspešno poslovanje banke HSH. Ob koncu obdobja prestrukturiranja bo tako banka ustrezno kapitalizirana, pri čemer bo manjši del njenega poslovanja osredotočen na zelo ciklične segmente in stabilno stanje sredstev, ki pa bo še vedno predstavljalo izziv, vendar pa bo imela tudi orodja za spremljanje (količnik neto stabilnih virov financiranja in delež financiranja v USD), ki bi ji morala pomagati pri tem, da srednjeročno ostane osredotočena na stalno izboljševanje. Tako bi morala banka HSH imeti kapitalsko osnovo in stanje sredstev, ki ju potrebuje, da vzdrži gospodarsko recesijo, ne da bi se pri tem zatekla k državni pomoči. Glede splošne donosnosti banke HSH spremenjeni načrt prestrukturiranja kaže, da bo banka HSH med obdobjem prestrukturiranja v letu 2014 dosegla kapitalski donos v višini [5–10] % (76). V absolutnem smislu je ta številka nizka, vendar bi morala biti zaradi precej manjšega profila tveganja banke HSH stabilnejša. Zato jo je treba v primerjavi s stopnjami v desetih letih pred krizo šteti za precej izboljšano.

(238)

Sporočilo o prestrukturiranju navaja, da morajo biti za omejitev izkrivljanj konkurence in preprečevanje moralnega tveganja (a) stroški prestrukturiranja in (b) znesek pomoči omejeni, zagotovljen pa mora biti tudi znaten lastni prispevek. Sporočilo o prestrukturiranju nadalje navaja, da mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, zato mora banka za financiranje prestrukturiranja najprej uporabiti lastna sredstva. Stroškov, povezanih s prestrukturiranjem, ne sme nositi samo država, ampak tudi tisti, ki so v ustanovo vlagali. Mednje sodijo delničarji in podrejeni imetniki obveznic.

(239)

V odstavku 65 sklepa o začetku postopka je Komisija ugotovila, da ni jasno, kolikšen je obseg odprodaje, ki naj bi služil kot lastni prispevek ustanove. Nemčija se je zavezala, da bo banka HSH do konca obdobja prestrukturiranja prodala [100–120] hčerinskih družb. Sicer pa je banka HSH od teh [100–120] hčerinskih družb že prodala [30–40] družb in pričakuje, da bo s prodajo zaključila najkasneje do 31. decembra 2013. Ustvarjene prihodke in dobiček bo porabila za kritje stroškov prestrukturiranja. Finančne udeležbe, ki jih bo prodala, so navedene v Prilogi III in med drugim vključujejo HSH Real Estate AG, […], DekaBank in […], ki so največje hčerinske družbe banke HSH.

(240)

Poleg tega se je Nemčija zavezala, da banka HSH do 31. decembra 2014 ne bo izvajala nobenih prevzemov.

(241)

Komisija meni, da ukrepi v zvezi z lastnim prispevkom iz uvodnih izjav (239) in (240) ne zagotavljajo, da banka HSH v trenutnem finančnem položaju k stroškom prestrukturiranja prispeva največji možni lastni prispevek. Komisija zlasti meni, da v skladu s točko 26 Sporočila o prestrukturiranju diskrecijska izravnava izgub s strani bank upravičenk (npr. s sprostitvijo rezerv ali zmanjšanjem lastniškega kapitala), da bi zagotovile izplačilo dividend in kuponov na neodplačani podrejeni dolg, v okviru prestrukturiranja načeloma ni združljiva s ciljem omejitve zneska pomoči na najmanjšega potrebnega. Pri nastalih izgubah bi morali sodelovati zlasti finančni instrumenti z elementom lastniškega kapitala.

(242)

Ker Nemčija ne želi predlagati dodatnih ukrepov v zvezi z lastnim prispevkom, ukrepa pomoči ni mogoče razglasiti za združljivega na podlagi člena 7(3) Uredbe (ES) št. 659/1999. Taki ukrepi pa so lahko uvedeni s priložitvijo pogojev k sklepu.

(243)

Zato bi morala Komisija med fazo prestrukturiranja postaviti pogoj, da banka HSH ne sme opravljati nobenih izplačil na kapitalske instrumente, povezane z dobičkom (kot so hibridni finančni instrumenti in potrdila o udeležbi pri dobičku), če teh izplačil ne dolguje na podlagi pogodbe ali zakonodaje. V okviru prepovedi izplačila dividend Komisija tudi meni, da morajo v primeru, če bilanca stanja HSH brez sprostitve rezerv in zadržanega čistega dobička pokaže izgubo, ti instrumenti sodelovati v izgubi. Pri tem ne sme biti sodelovanja v izgubah, prenesenih iz prejšnjih let.

(244)

Da bi zagotovila, da lastniki banke HSH v obdobju prestrukturiranja v največji možni meri sodelujejo pri vzpostavljanju ustrezne kapitalske osnove (glej uvodne izjave (229) do (231)), je po mnenju Komisije kakršno koli izplačilo dividend v obdobju prestrukturiranja v nasprotju z načelom omejevanja državne pomoči na najmanjšo potrebno. Zato Komisija meni, da banka HSH v tem obdobju in vključno s finančnim letom 2014 ne bi smela izplačati nobenih dividend.

(245)

V sklepu o začetku postopka (odstavki 66 do 72) je Komisija predhodno menila, da se manjšinskim delničarjem, ki maja 2009 niso sodelovali v dokapitalizaciji banke HSH, deleži niso dovolj zmanjšali. Prvotni načrt prestrukturiranja ni vseboval porazdelitve bremena, ki bi omogočila, da se pomoč banki HSH šteje za združljivo. Nadalje se je Komisija spraševala, ali so imeli sami manjšinski delničarji z ohranjanjem previsokih deležev v banki HSH morda korist od državne pomoči. Komisija je sklenila, da je ukrep morda vseboval morebitno posredno pomoč manjšinskim delničarjem, ki bi lahko bila nezakonita, če ob tem niso bili vzpostavljeni mehanizmi za ustrezno porazdelitev bremena (odstavek 73).

(246)

Združenji hranilnic sta trdili, da Komisija ni preučila sekundarnih učinkov posredne pomoči v nobeni drugi zadevi v zvezi z dokapitalizacijo (glej uvodno izjavo (129)); Komisija poudarja, da je posredno pomoč dejansko preučevala pri različnih ukrepih v številnih zadevah (77).

(247)

Komisija opozarja, da člen 107(1) PDEU v skladu z uveljavljeno sodno prakso med ukrepi ne razlikuje na podlagi razlogov ali ciljev državnih ukrepov, ampak jih opredeljuje glede na njihov učinek (78). Ugodnost, posredno dana manjšinskim delničarjem, je posledica dejstva, da sta se lastnika v javnem sektorju odpovedala dodatnemu deležu v banki HSH, ki bi ga običajno prejela, če bi bila cena novih delnic določena pravilno. Obstaja vzročna povezava med pomočjo, ki je bila banki HSH dodeljena iz državnih sredstev, in ugodnostjo za manjšinske delničarje.

(248)

Komisija se ne strinja tudi s trditvijo, da ugodnosti za manjšinske delničarje ni mogoče pripisati državi, ker se je o dokapitalizaciji, vključno s številom delnic in ceno delnic, odločalo na skupščini delničarjev (glej uvodno izjavo (128)). Na tej skupščini sta bila lastnika v javnem sektorju prisotna kot delničarja in sta delovala v svoji funkciji kot javna organa (79). Takrat je potekala politična razprava o prihodnosti banke HSH.

(249)

Glavne pripombe Nemčije in manjšinskih delničarjev temeljijo na trditvah, da manjše zmanjšanje ni pomoč in da je v vsakem primeru zmanjšanje samo rezultat parametrov, izbranih za povečanje kapitala, tj. števila delnic in cene teh delnic. Nadalje so Nemčija in manjšinski delničarji glede teh parametrov poudarili dejstvo, da je vrednotenje izvedlo ugledno podjetje PwC v skladu z uveljavljenimi standardi vrednotenja. Vrednotenje je temeljilo na predpostavki, da bo banka HSH v letu 2013 ponovno pridobila oceno A, kar naj bi bila po trditvah razumna napoved. Združenji hranilnic in investicijska družba Flowers se glede te ocene strinjajo z Nemčijo. Trdijo, da je bila cena na novo izdanih delnic pravzaprav prenizka.

(250)

Komisija ne dvomi, da je PwC ugledno podjetje in da je vrednotenje izvedlo v skladu z uveljavljenimi standardi vrednotenja. Vendar pa vztraja, da pri vrednotenju banke HSH niso bili upoštevani številni vidiki, ki bi, če bi bili upoštevani, vplivali na nižjo vrednost banke HSH.

(251)

Poročilo podjetja PwC o vrednotenju (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vrednotenju) je bilo predloženo 15. maja 2009 (80). Nemčija je 30. aprila 2009 Komisiji priglasila ukrepe državne pomoči za banko HSH, ker je obstajalo tveganje, da banka HSH ne bo mogla izpolniti predpisanih kapitalskih zahtev. Takrat je bilo jasno, da bo morala banka HSH izvesti obsežno prestrukturiranje in da bo morala nuditi izravnalne ukrepe za izkrivljanje konkurence, ki so jo morda povzročili ukrepi pomoči. Vrednotenje s strani podjetja PwC je bilo izvedeno na podlagi poslovnega načrta, v katerem niso bili upoštevani vsi ti vidiki. V povzetku (81) poročila o vrednotenju je podjetje PwC jasno navedlo, da vrednotenje temelji na načrtovanju banke HSH, ki je predvidevalo vzpostavitev običajnega stanja na trgih od leta 2011. Te predpostavke ni mogoče šteti za zadržano.

(252)

Poleg tega je bilo vrednotenje izvedeno ob predpostavki, da bo banka HSH v letu 2013 ponovno pridobila oceno A. Podjetje PwC je v poročilu o vrednotenju izrecno navedlo, da je bonitetna agencija S&P banki HSH 6. maja 2009 znižala oceno z A na BBB + z negativnim obetom (82) in da to znižanje ocene ni bilo zajeto pri načrtovanju financiranja, posledično pa tudi ne pri izračunu okvirne vrednosti banke HSH. Poleg tega je podjetje PwC ugotovilo, da se zaradi skorajšnje preiskave državne pomoči lahko pričakuje, da bodo zaradi zagotavljanja združljivosti ukrepov pomoči postavljene zahteve, ki bodo imele precejšen učinek na poslovni načrt banke HSH. Podjetje PwC je tudi ugotovilo, da je zaradi splošnega gospodarskega položaja v sektorjih, ki so pomembni za banko HSH (ladijski prevoz, letalstvo), in omejitev na kapitalskih trgih (financiranje) težko napovedati prihodnji razvoj dogodkov.

(253)

Nazadnje je treba omeniti, da je bilo vrednotenje izvedeno ob predpostavki, da bo vzpostavljena zaščita pred tveganjem. Brez zaščite pred tveganjem ne bi bilo razbremenitve tveganju prilagojenih sredstev in obseg potrebne dokapitalizacije bi bilo treba povečati, predpostavke glede ocene pa popraviti. Podjetje PwC je izračunalo tudi vrednost banke HSH v scenariju, v katerem zaščita pred tveganjem ni bila vzpostavljena (83), in dobilo okvirno vrednost banke HSH v razponu od [0,8–1,2] milijarde EUR do [1,5-2] milijarde EUR, kar ustreza ceni delnice med [> 9] in [< 22] EUR. Ob upoštevanju teh dejstev Komisija še vedno meni, da je bila cena na novo izdanih delnic bistveno previsoka.

(254)

Manjšinski delničarji so trdili tudi, da je Komisija v svojem sklepu o banki HRE sprejela ceno za nove delnice, ki je bila višja od cene na borzi, ne da bi pri tem dvomila v njeno ustreznost za namene porazdelitve bremena. Trdijo, da Komisija vprašanja cene delnic v primeru banke HSH zato ne bi smela preučevati. Komisija meni, da ti dve zadevi nista primerljivi. V primeru banke HRE je bil sprejet sklop ukrepov, ki so vodili v popolno nacionalizacijo banke HSH. Glavna razlika med tema dvema zadevama je, da je banka HRE postala javna last in da je država kupila delnice po ceni, ki je temeljila na vrednosti podjetja brez državne pomoči (84). Pri banki HSH ni tako. Vrednotenje banke HSH zaradi določanja cene novo izdanih delnic je bilo izvedeno ob predpostavki, da bo vzpostavljena zaščita pred tveganjem v višini 10 milijard EUR. Ta predpostavka je zagotovo precej vplivala na rezultat vrednotenja.

(255)

Manjšinski delničarji so nadalje pojasnili, da so v letu 2008 banko podprli s precejšnjimi finančnimi prispevki in zato ne bi mogli sodelovati pri dokapitalizaciji aprila 2009. Trdili so, da jim tudi ni bilo treba, saj možnost nakupa novih delnic ne pomeni obveznosti nakupa.

(256)

Komisija razume, da sta imeli združenji hranilnic možnost nakupa novih delnic in nista bili zavezani, da to pravico uveljavljata. Vendar pa Komisija finančne podpore, ki so jo leta 2008 banki HSH dodelili manjšinski delničarji, ne more obravnavati kot prispevek k porazdelitvi bremena v okviru ukrepov pomoči za banko HSH maja in junija 2009. Podpora, ki jo je banka HSH prejela v letu 2008, je bila posledica takratne odločitve manjšinskih delničarjev o naložbi. Komisija ne vidi povezave med ukrepi v zvezi s kapitalom v letu 2008 in ukrepi pomoči v letu 2009.

(257)

Komisija se ne strinja s pripombami združenj hranilnic, da ne opravljata nobenih gospodarskih dejavnosti in se ju zato za namene pravil o državni pomoči ne more šteti za podjetji (glej uvodno izjavo (128)). Hranilnice v zvezni deželi Schleswig-Holstein opravljajo gospodarsko dejavnost (85). Svoje gospodarske interese so združile v združenjih hranilnic. Združenji hranilnic nudita storitve hranilnicam v zvezni deželi Schleswig-Holstein in ohranjata udeležbe/deleže za hranilnice, kot v primeru delnic, ki jih imajo hranilnice v banki HSH Nordbank. Če se poveča vrednost udeležb hranilnic v združenjih, se poveča tudi vrednost hranilnic. Združenji hranilnic in njune članice hranilnice sestavljajo gospodarsko enoto. Kakršna koli ugodnost za združenji je prav tako ugodnost za hranilnice v zvezni deželi Schleswig-Holstein. Zato se lahko združenji hranilnic, ki ju je z ekonomskega vidika mogoče v celoti poistovetiti s hranilnicami v zvezni deželi Schleswig-Holstein, šteje za prejemnici državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(258)

Pripombe Nemčije in tretjih strani niso odpravile pomislekov Komisije glede neustrezne porazdelitve bremena s strani manjšinskih delničarjev. Komisija še vedno meni, da se manjšinskim delničarjem, ki niso sodelovali pri dokapitalizaciji banke HSH leta 2009, deleži niso dovolj zmanjšali, saj število delnic, ki je bilo lastnikoma v javnem sektorju dodeljeno ob dokapitalizaciji, ni temeljilo na pravilnem vrednotenju banke HSH v zadevnem obdobju. Vendar pa Komisija ugotavlja, da spremenjeni načrt prestrukturiranja obsega dodatne ukrepe, ki precej izboljšajo porazdelitev bremena s strani manjšinskih delničarjev.

(259)

Stopnjo porazdelitve bremena bodo povečali zlasti dodatni ukrepi glede povračila zaščite pred tveganjem, ki jih uvaja Komisija (uvodne izjave (202) do (208)). Dodatno povračilo za zaščito tveganja, sestavljeno iz dodatne premije in pavšalnega plačila v delnicah v višini 500 milijonov EUR, bo imelo dva velika učinka. Prvič, povečanje absolutnega zneska plačil povračila lastnikoma v javnem sektorju bo zmanjšalo razdeljiv dobiček banke HSH in s tem vrednost banke HSH za njene delničarje. Drugič, pavšalno plačilo v delnicah v višini 500 milijonov EUR bo zmanjšalo deleže manjšinskih delničarjev, katerih delež se bo s sedanjih 16,8 % zmanjšal na približno 14–15 % (odvisno od vrednotenja cene delnic).

(260)

Poleg učinka, ki ga bodo imeli pogoji, uvedeni glede povračila zaščite pred tveganjem, bo porazdelitev bremena dodatno izboljšana z omejitvijo izplačila za kapitalske instrumente iz uvodnih izjav (241) do (244). Vrednost banke HSH za njene delničarje je odvisna od denarnih tokov v prihodnosti, ti denarni tokovi v obliki dividend pa ne bodo izplačani do leta 2014. Zato bodo omejitve glede izplačila denarnih tokov v prihodnosti, ki jih uvaja Komisija, dodatno izboljšale porazdelitev bremena s strani manjšinskih delničarjev.

(261)

Komisija meni, da je porazdelitev bremena s strani manjšinskih delničarjev v spremenjenem načrtu prestrukturiranja in s pogoji, ki jih je uvedla Komisija, sicer precej boljša, vendar ukrepi ne zagotavljajo, da so bremena s strani manjšinskih delničarjev porazdeljena v največji možni meri. Ker Nemčija ne želi predlagati dodatnih ukrepov za porazdelitev bremena, ukrepa pomoči ni mogoče razglasiti za združljivega na podlagi člena 7(3) Uredbe (ES) št. 659/1999. Na tej podlagi bi bilo treba posredno pomoč manjšinskim delničarjem šteti za nezdružljivo, razen če se uvedejo drugi pogojni ukrepi, ki bodo izboljšali porazdelitev bremena s strani manjšinskih delničarjev.

(262)

Ob upoštevanju morebitne ugodnosti, ki so jo prejeli manjšinski delničarji, in potrebe po ustrezni porazdelitvi bremena Komisija meni, da je potrebno podaljšanje prepovedi izplačila dividend po letu 2014. Da bi bila prepoved izplačila dividend sorazmerna, mora biti omejena. Zato bi morala Komisija postaviti pogoj, da v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016 izplačila dividend ne smejo presegati 50 % letnega presežka iz prejšnjega finančnega leta. Poleg tega bi morala biti izplačila dividend v tem obdobju dovoljena le, če ne bi ogrozila skladnosti z določbami sporazuma Basel III o kapitalu kreditnih institucij v srednjeročnem obdobju.

(263)

Komisija je sklenila, da je ustrezen lastni prispevek in ustrezno porazdelitev bremena s strani manjšinskih delničarjev mogoče doseči ter da je zato pomoč mogoče šteti za združljivo pod pogoji iz uvodnih izjav (262), (202) do (208) in (241) do (244).

(264)

Sporočilo o prestrukturiranju zahteva, da načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki omejujejo izkrivljanja konkurence in zagotavljajo konkurenčen bančni sektor. Sporočilo o prestrukturiranje v točki 30 navaja, da bi morali biti ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence zaradi pomoči prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno uspešno posluje. Ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih bi morala temeljiti na vrednosti in obsegu dejavnosti banke HSH.

(265)

Po mnenju Komisije so bili ukrepi iz sklepa o začetku postopka, predlagani za odpravo izkrivljanja konkurence, nezadostni. Vendar pa spremenjeni načrt prestrukturiranja zagotavlja več ukrepov za odpravo izkrivljanja konkurence.

(266)

V primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja je v spremenjenem načrtu prestrukturiranja načrtovano zmanjšanje bilance stanja precej večje. Banka HSH bo do konca leta 2014 svojo bilanco stanja v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 61 % (86). Zmanjšanje banke HSH za več kot polovico je glede na izkrivljanja konkurence zaradi visokega zneska prejete pomoči primerno. Zmanjšanje je v skladu s prakso odločanja Komisija glede primerljivih zneskov pomoči v relativnem smislu. Vendar je v primeru banke HSH potreba po prestrukturiranju in zmanjšanju bilance stanja še posebej velika zaradi neustrezne porazdelitve bremena, ki izhaja iz nepopolnega vračila sredstev. Zmanjšanje dopolnjuje zavezo banke HSH, da odproda večino svojih udeležb.

(267)

Poleg tega se je banka HSH zavezala, da bo število svojih mednarodnih podružnic oziroma predstavništev z 21 zmanjšala na 6, število nacionalnih predstavništev pa z 9 na 7. Preostale podružnice oziroma predstavništva v Londonu in New Yorku bo prav tako precej zmanjšala, podružnica v Luksemburgu pa bo ostala samo kot podružnica enote za prestrukturiranje.

(268)

Banka HSH se je nadalje zavezala, da bo med obdobjem prestrukturiranja upoštevala prepoved prevzemov (do 31. decembra 2014). Banka HSH svojih poslovnih dejavnosti ne bo širila z nakupi drugih podjetij. Združitve deželnih bank so še naprej mogoče, če jih bo Komisija odobrila. Zamenjave terjatev v lastniške deleže in drugi običajni ukrepi za upravljanje s sredstvi so dovoljeni, če ne vodijo do izogibanja prepovedi prevzemov. Če se lastnika v javnem sektorju odrečeta nadzoru nad banko HSH, bo prepoved prevzemov veljala samo tri leta. Komisija meni, da bi imela privatizacija banke HSH pozitiven učinek na uspešno poslovanje banke HSH in bi zagotovila učinkovito konkurenco. Če bi prepoved prevzemov veljala daljše obdobje po datumu prodaje, bi to lahko oviralo morebiten postopek privatizacije.

(269)

Natančneje, banka HSH se je zavezala, da bo sprejela dodatne ukrepe, ki bodo neposredno odpravljali izkrivljanje konkurence na trgih, na katerih je banka HSH pridobila trden položaj in na katerih je načrtovala širitev. Banka HSH bo prenehala s poslovanjem na področju finančnih storitev v zvezi z letalstvom (87). Sredstva na področju letalstva v višini [3–8] milijard EUR bodo ob koncu leta [2011–2012] prenesena na enoto za prestrukturiranje ali prodana. Banka HSH bo znatno zmanjšala tudi svoje dejavnosti na področju ladijskega prometa, nepremičnin in poslovanja s podjetji. Zlasti v segmentu ladijskega prometa, v katerem se je banka HSH uveljavila kot vodilni vir financiranja ladij in v katerem je načrtovala nadaljnjo širitev, se je banka HSH zavezala, da njen delež novih poslov na svetovnem trgu med celotnim obdobjem prestrukturiranja ne bo presegel [< 8] % in da glede novih poslov ne bo med prvimi tremi največjimi financerji ladij.

(270)

Predlagani ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence pomenijo precejšnje izboljšanje ukrepov iz prvotnega načrta prestrukturiranja banke HSH ter se štejejo za ustrezne in zadostne.

(271)

Komisija je sklenila, da so ukrepi za prestrukturiranje, vključno z zavezami Nemčije iz Priloge I in Priloge III, taki, da bodo ponovno vzpostavili uspešno poslovanje banke HSH, so ustrezen lastni prispevek banke HSH in odpravljajo izkrivljanje konkurence zaradi zadevnih ukrepov pomoči. Pod pogoji glede povračila in porazdelitve bremena, ki jih bo uvedla Komisija in so podrobneje navedeni v Prilogi II, spremenjeni načrt prestrukturiranja zagotavlja tudi ustrezno in zadostno porazdelitev bremena in se ga zato lahko razglasi za združljivega z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU.

(272)

Komisija tudi meni, da pomoč v obliki likvidnostnih jamstev v višini 17 milijard EUR, ki jo je dodelil sklad Soffin, pomeni združljivo pomoč za prestrukturiranje, če je bila potrebna za odpravo tržne nepopolnosti v obliki razpada medbančnega trga.

(273)

Manjšinski delničarji so trdili, da bi bil z razdelitvijo postopka na dva dela, tj. na sklop postopkov za odobritev ukrepov za neposredno pomoč za banko HSH in na sklop postopkov za obravnavo posredne pomoči manjšinskim delničarjem, kršen člen 7 postopkovne uredbe. Zaradi negativnega sklepa o dokapitalizaciji glede združenj hranilnic in investicijske družbe Flowers bi dokapitalizacija postala nezdružljiva. Po mnenju združenj hranilnic bi morala Komisija vprašanje porazdelitve bremena s strani manjšinskih delničarjev obravnavati v okviru ocene porazdelitve bremena v zvezi z dokapitalizacijo.

(274)

Komisija se ne strinja z manjšinskimi delničarji glede razlage postopkovne uredbe. Razdelitev postopka je pravno mogoča, Komisija pa jo je že izvedla v več primerih (88). Če je pri enem samem ukrepu državne pomoči več upravičencev, njihov položaj pa zahteva različne pravne ocene in se zato lahko preiskave odvijajo različno hitro, se lahko zaradi večje učinkovitosti postopka formalni postopek preiskave razdeli.

(275)

Komisija se prav tako ne strinja s trditvijo, da bi drugačna pravna ocena o ukrepu pomoči v zvezi z manjšinskimi delničarji kot posrednimi upravičenci vplivala na pravno oceno (in združljivost) istega ukrepa pomoči v zvezi z banko HSH kot neposredno upravičenko do pomoči. Komisija je navedla sodbo v zadevi C-382/99, Nizozemska proti Komisiji (89), v kateri je Sodišče potrdilo oceno Komisije, da bi bil ukrep pomoči, dodeljen upravičencu, lahko združljiva pomoč (ker je v skladu s pravili de minimis), obenem pa isti ukrep pomoči ni bil združljiv v zvezi s posrednimi upravičenci in bi ga bilo treba vrniti. Komisija ugotavlja, da se lahko sorazmernost dokapitalizacije v zvezi z banko HSH zagotovi z ustreznimi ukrepi v načrtu prestrukturiranja, medtem ko je mogoče morebitno ugodnost za manjšinske delničarje zaradi prekomerno visoke cene izdanih delnic obravnavati in popraviti drugače, na primer s porazdelitvijo bremena.

(276)

Kljub temu Komisija ne vidi razloga za razdelitev postopka in lahko različne vidike ukrepa pomoči obravnava v enem sklepu. Če ne bi bilo ustrezne porazdelitve bremena, bi bilo mogoče oceniti tudi morebitno ugodnost za manjšinske delničarje, kot je navedeno v operativnem delu sklepa o začetku postopka. Vendar bosta ob spremembi povračila zaščite pred tveganjem in dodatnih ukrepih za porazdelitev bremena dosežena precejšnje zmanjšanje deležev manjšinskih delničarjev in dodatna porazdelitev bremena, kar bo precej popravilo napake iz vrednotenja s strani podjetja PwC in ponovno vzpostavilo ustrezno porazdelitev bremena. Ob upoštevanju te ustrezne porazdelitve bremena, vzpostavljene na podlagi pogojev, ki jih uvaja ta sklep, Komisija meni, da je porazdelitev bremena ustrezna in zato tega ne bo nadalje obravnavala.

(277)

Ob upoštevanju zavez Nemčije glede prestrukturiranja in pogojev, ki jih je tej državi članici Komisija postavila glede povračila in porazdelitve bremena, je Komisija sklenila, da je zaščita pred tveganjem v skladu z oddelkom 5 sporočila o oslabljenih sredstvih. Ob upoštevanju predloženega spremenjenega načrta prestrukturiranja, pripomb Nemčije in pogojev, ki jih je tej državi članici postavila Komisija, je pomoč za prestrukturiranje, sestavljena iz zaščite pred tveganjem, dokapitalizacije in likvidnostnih jamstev, v skladu s členom 107(3)(b) PDEU in jo je mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, so bili odpravljeni –