28.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/38

(1)

Komisija je 19. aprila 2011 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 7. marca 2011 vložila družba Solae Europe S.A. („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin v Uniji (3). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, drugega znanega proizvajalca Unije, proizvajalce izvoznike in predstavnike LRK, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z njihovimi združenji, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Vse ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi upoštevane.

(6)

Glede na očitno visoko število proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki in nepovezani uvozniki Unije pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim proizvodom, v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). O vzorčenju proizvajalcev izvoznikov je bilo prav tako opravljeno posvetovanje z organi LRK.

(7)

Pri vzorčenju je v rokih predložilo zahtevane informacije dvajset proizvajalcev izvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati. Obseg prodaje v EU, ki so ga navedle te skupine / ti proizvajalci izvozniki, predstavlja približno 90 % zadevnega uvoza v obdobju preiskave. Zato se je štelo, da je bilo sodelovanje veliko.

(8)

Zaradi velikega števila (skupin) proizvajalcev izvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da je vzorčenje za proizvajalce izvoznike potrebno.

(9)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Tako izbran vzorec je bil prvotno sestavljen iz dveh skupin povezanih družb, ki so med drugim zastopale pet posameznih proizvajalcev ter pomenile 40 % do 50 % obsega izvoza zadevnega izdelka iz LRK v EU v obdobju preiskave. Po prejetju podatkov, da bi se ti dve skupini morda morali obravnavati kot en subjekt zaradi uvedbe protidampinške dajatve (glej uvodno izjavo 41), se je vzorec razširil z vključitvijo tretje skupine proizvajalcev izvoznikov in tako predstavljal 45 % do 60 % kitajskega uvoza. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo z zadevnimi stranmi in kitajskimi organi opravljeno posvetovanje o prvotni izbiri in poznejši razširitvi vzorca. Dva povezana proizvajalca izvoznika sta nasprotovala razširitvi vzorca, saj sta trdila, da bi v primeru razširitve vzorca bolj sodila v tretjo skupino proizvajalcev izvoznikov v vzorcu. Treba je poudariti, da je bil v skladu z določbami člena 17(1) osnovne uredbe predlagani novi vzorec sestavljen iz treh skupin proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom prodaje zadevnega izdelka v OP v EU. Poleg tega je bil v OP obseg prodaje zadevnega izdelka v EU obeh povezanih proizvajalcev, ki sta trdila, da bi morala biti izbrana v tretjo skupino, zelo majhen in je predstavljal manj kot 10 % obsega prodaje izbrane tretje skupine. Zato je bilo potrjeno, da je reprezentativnost razširjenega vzorca najboljše zastopana s predlaganimi tremi skupinami. Predložene niso bile nobene dodatne pripombe.

(10)

Po preučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila uvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo sklenjeno, da je potrebno vzorčenje v zvezi z nepovezanimi uvozniki.

(11)

Sedem nepovezanih uvoznikov, ki so predstavljali 20 % skupnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo, se je strinjalo z vključitvijo v vzorec. V vzorec so bili izbrani trije uvozniki, ki so predstavljali približno 17 % skupnega uvoza iz LRK in skoraj 90 % uvoza sodelujočih uvoznikov. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so imele zadevne strani možnost, da predložijo pripombe o izbiri vzorca. Predložene niso bile nobene pripombe. Eden od vzorčenih uvoznikov je prekinil sodelovanje in ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(12)

Da bi vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov iz LRK lahko predložile zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, jim je Komisija poslala obrazce zahtevka za TGO ali IO. V zvezi s tem sta dve vzorčeni skupini družb zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, preostala vzorčena skupina družb pa je zahtevala IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(13)

Obrazci zahtevka za TGO/IO so bili poslani tudi nevzorčenim skupinam/proizvajalcem izvoznikom, ki so izrazili svoj namen, da bodo zahtevali individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(14)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in nevzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki so izrazili svoj namen, da bodo zahtevali individualno preiskavo, pritožniku in drugemu znanemu proizvajalcu Unije, vzorčenim uvoznikom ter vsem znanim uporabnikom.

(15)

Potem ko so bili za informacije zaprošeni proizvajalci v morebitnih primerljivih državah Braziliji, Izraelu in Združenih državah Amerike („ZDA“), so bili vprašalniki poslani tudi proizvajalcem, ki bili v Braziliji in Izraelu pripravljeni sodelovati pri določanju normalne vrednosti za družbe, ki jim ni bilo mogoče odobriti TGO (glej uvodne izjave 60 do 64).

(16)

V celoti izpolnjene vprašalnike so predložile tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK, en brazilski proizvajalec, en izraelski proizvajalec, en proizvajalec Unije (z enim proizvodnim obratom v Belgiji in drugim na Danskem), dva (od treh) vzorčena uvoznika ter štirje uporabniki v EU. Drugi brazilski proizvajalec je predložil nepopolno izpolnjen vprašalnik.

(17)

Poleg tega sta zahtevek za individualno preiskavo (IP) v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe predložila en nevzorčeni proizvajalec izvoznik („vložnik A“) in ena skupina povezanih nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov (skupaj „vložnik B“) (4). Po analizi informacij, ki so jih predložile vzorčene strani, in teh zahtevkov, vključno z ustrezno izpolnjenimi vprašalniki, se je štelo, da je že število (skupin) proizvajalcev izvoznikov v vzorcu za preiskavo tako veliko, da bi bile dodatne IP neupravičeno obremenjujoče in bi preprečile pravočasen zaključek preiskave. Zato sta bila vložnika obveščena, da je njun zahtevek za individualno preiskavo zavrnjen.

(18)

Vložnik B je odločitvi, da se njegovega zahtevka za IP ne bo obravnavalo, nasprotoval. Trdil je, da bi bila ta zavrnitev v nasprotju s členom 17(3) osnovne uredbe in členom 6.10 protidampinškega sporazuma, kakor ga je nedavno raztolmačil Organ STO za reševanje sporov v zadevi pritrdilnih elementov (5). Taka zavrnitev bi poleg tega kršila osnovno načelo sorazmernosti.

(19)

Kar zadeva prvo trditev, člen 17(3) osnovne uredbe in člen 6.10 protidampinškega sporazuma izrecno dovoljujeta, da preiskovalni organ ne obravnava zahtevkov za IP, če je število vključenih izvoznikov in/ali proizvajalcev tako veliko, da bi bilo tako ugotavljanje neizvedljivo. Poročilo pritožbenega organa v zadevi pritrdilnih elementov je potrdilo, da je pravočasne zahtevke za IP „praviloma“ treba sprejeti, razen če preiskavo „neupravičeno obremenijo“ (6). V tem primeru bi preverjanje izpolnjenih vprašalnikov in izpolnjenih obrazcev zahtevka za TGO vložnikov za IP vključevalo preveritve na kraju samem pri eni družbi (vložnik A) in drugima dvema družbama (ki sta del vložnika B). Med temi preveritvami na kraju samem bi bilo treba preveriti skladnost z določbami člena 2(7)(c) ter navedeno strukturo, stroške (vključno s proizvodnimi stroški in nabavo), prodajo in dobičkonosnost vseh teh subjektov. Ker je bilo preiskanih že veliko subjektov v okviru vzorca, bi bila vključitev dodatnega vložnika neutemeljeno obremenjujoča in bi resno ogrozila pravočasen zaključek preiskave. Zato je odločitev, da se teh zahtevkov za individualno preiskavo ne sprejme, zakonsko utemeljena in ne krši načela sorazmernosti.

(20)

Potem ko je bil vložnik B seznanjen, da bi bila IP preveč obremenjujoča, je pozneje predlagal, da bo umaknil svoj zahtevek za TGO, če se Komisija strinja, da bo preučila njegov zahtevek za IO. Ker je izjavil, da je v OP opravil samo eno manjšo izvozno transakcijo in ne bo več zahteval TGO, je trdil, da Komisiji ne bi bilo treba opraviti preveritve na kraju samem v LRK za ugotovitev dampinga in da bi zadoščala preveritev te ene izvozne transakcije s preveritvijo izpolnjenega vprašalnika pritožnika v EU. Izvoznik je trdil, da odobritev individualne preiskave na tej podlagi ne bi bila obremenjujoča.

(21)

Vendar če bi bila IP odobrena, bi bilo treba opraviti preveritev vložnika B na kraju samem, ker brez preveritve obeh proizvajalcev iz skupine na kraju samem v LRK ne bi bilo mogoče izključiti obstoja druge prodaje v EU v OP. Take preveritve bi bile neupravičeno obremenjujoče glede na velikost vzorca s tremi velikimi skupinami družb. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(22)

Odločitev, da se zahtevki za individualno obravnavo ne sprejmejo, je ostala nespremenjena. Na podlagi navedenih razlogov je bilo dokončno odločeno, da zahtevkov za individualno preiskavo ni mogoče odobriti, ker bi preiskavo neupravičeno obremenili in bi preprečili pravočasen zaključek preiskave.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode ali nevarnosti škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(24)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2007 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(25)

V vmesni fazi je veljalo, da uvedba začasnih ukrepov ne bi bila primerna, zlasti ker bi bilo treba dodatno analizirati vzročno zvezo med dampinškim uvozom nekaterih proizvodov iz koncentriranih sojinih beljakovin iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(26)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev, da se začasni ukrepi ne uvedejo („vmesno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z vmesnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(27)

Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Poleg preveritev iz uvodne izjave 23 je bila dodatna preveritev opravljena v prostorih družbe Kerry v Bristolu, Združenem kraljestvu, tj. enemu od uvoznikov in uporabnikov sojinih beljakovin, ki so sodelovali v preiskavi.

(28)

Zadevni izdelek je bil v obvestilu o začetku opredeljen kot proizvodi iz koncentriranih sojinih beljakovin, ki vsebujejo najmanj 65 mas. % beljakovin (N × 6,25), računano na suho snov in brez upoštevanja dodanih vitaminov, mineralov, aminokislin in aditivov za živila („zadevni izdelek“), ter ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2106 10 20, ex 2106 90 92, ex 2309 90 10, ex 2309 90 99 (od 1. januarja 2012ex 2309 90 96) in ex 3504 00 90.

(29)

Navedeni obseg izdelka je mogoče ločiti na dve glavni skupini izdelkov: (i) koncentrirane sojine beljakovine („koncentrate“, vključno z enostavnimi/osnovnimi in nadalje predelanimi koncentrati) z vsebnostjo beljakovin več kot 65 %, vendar manj kot 90 %, ter (ii) izolirane sojine beljakovine („izolate“) z vsebnostjo beljakovin 90 % ali več.

(30)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je enostavni koncentrat dokaj osnoven izdelek z nizko dodano vrednostjo, izolati in nadalje predelani koncentrati pa zahtevajo znatno več predelave in so posledično izdelki z višjo dodano vrednostjo.

(31)

Opisani obseg izdelka vključuje tudi enostavne (ne nadalje predelane) koncentrate za krmo. V obravnavanem obdobju so se v EU proizvajali v enem od obratov pritožnika v Franciji, proizvajala pa jih je tudi druga družba ADM s sedežem na Nizozemskem.

(32)

Po vmesnem razkritju je pritožnik zahteval spremembo obsega izdelka, iz katerega naj bi odstranili koncentrate, ki se uporabljajo za krmo. Pritožnik je nasprotoval pristopu, predlaganemu v vmesnem dokumentu, in trdil, da je neupoštevanje podatkov o francoskem obratu, ki je ustavil proizvodnjo leta 2009 (tj. sredi obravnavanega obdobja), povzročilo nedoslednosti pri preostalih podatkih (v katere so vključeni podatki ADM). Zato sta bila prodaja in tržni delež proizvajalcev EU izdelka v preiskavi umetno napihnjena.

(33)

Pritožnik je trdil, da je glede na razmeroma stabilno povpraševanje nekaj dobave, ki jo je zagotavljal francoski obrat družbe Solae do zaprtja leta 2009, prevzel njen konkurent v EU, tj. ADM. Posledično je neupoštevanje podatkov o francoskem obratu povzročilo zavajajočo primerjavo med podatki iz leta 2008, ko je imel ADM samo manjši delež na trgu koncentratov za krmo, in podatki iz OP, ko je ADM dosegel bistveno večji delež navedenega trga.

(34)

Pritožnik je zlasti predložil informacije o tehničnih in kemičnih razlikah med koncentrati za krmo na eni strani ter drugimi koncentrati in izolati na drugi strani. Za ti podskupini so bile uporabljene tudi druge distribucijske poti. Poleg tega se koncentrati za krmo uvrščajo pod drugo kodo KN kot drugi koncentrati (za živila) in izolati.

(35)

Po pritožnikovi vložitvi zahtevka je en izvoznik nasprotoval zahtevi za omejitev obsega izdelka. Vendar je ta izvoznik zahtevek napačno razumel, saj je mislil, da je bil namen zahtevka izključiti vse koncentrirane sojine beljakovine, pri čemer se zahtevek v resnici nanaša samo na enostavne koncentrirane sojine beljakovine za krmo. Poleg tega izvoznik ni dal nobene z dejstvi podprte razlage, zakaj naj zahtevek ne bi bil utemeljen.

(36)

Opozoriti je treba tudi, da na podlagi v preiskavi zbranih informacij uvoz koncentriranih sojinih beljakovin za krmo predstavlja manj kot 1 % celotnega kitajskega uvoza izdelka v preiskavi (kot je bil prvotno opredeljen) v Unijo.

(37)

Glede na navedeno in zlasti glede na jasne tehnične, kemične in s trgom povezane razlike se zdi primerno, da se obseg izdelka omeji z izključitvijo enostavnih koncentriranih sojinih beljakovin, ki se uporabljajo v krmi. Zato zadevni izdelek zajema proizvode iz koncentriranih sojinih beljakovin, razen proizvodov za uporabo v krmi, ki vsebujejo najmanj 65 mas. % beljakovin (N × 6,25), računano na suho snov in brez upoštevanja dodanih vitaminov, mineralov, aminokislin in aditivov za živila („zadevni izdelek“), ter ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2106 10 20, ex 2106 90 92 in ex 3504 00 90

(38)

Zadevni izdelek se uporablja predvsem v živilski industriji v mesnih izdelkih in mesnih nadomestkih. Druge uporabe v živilih vključujejo solatne prelive, juhe, napitke v prahu, energijske ploščice, nadomestke za mlečne izdelke, zamrznjene sladice, stepene prelive, začetne formule, kruh, žitne kosmiče, testenine itd. Zadevni izdelek ima zaradi svoje funkcionalnosti tudi nekatere posebne uporabe, vključno v lepilih, asfaltu, smolah, čistilih, kozmetičnih sredstvih, črnilu, usnju, barvah, premazih za papir, pesticidih/fungicidih, plastiki, poliestrih in tekstilnih vlaknih.

(39)

Kljub nekaterim razlikam pri morebitni končni uporabi imajo vse različne vrste zadevnega izdelka, koncentrati in izolati, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti. Zato se šteje, da sestavljajo en izdelek.

(40)

V zvezi z zadevnim izdelkom in nekaterimi proizvodi iz koncentriranih sojinih beljakovin, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK ter na domačem trgu Brazilije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter nekaterimi proizvodi iz koncentriranih sojinih beljakovin, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(41)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so iz družbe Shandong Crown Soya Protein Co. Ltd. in njenih povezanih družb („skupina Crown“), družbe Gushen Biological Technology Group Co. Ltd. in njenih povezanih družb („skupina Gushen“) ter družbe Sinoglory Health Food Co. Ltd. in njenih povezanih družb („skupina Sinoglory“). V zgodnji fazi preiskave je veljalo, da je skupino Gushen in skupino Sinoglory morda treba obravnavati kot povezana izvoznika. Vendar je bilo po prejetju pojasnil, ki sta jih zagotovila zadevna izvoznika, dokončno odločeno, da se skupina Gushen in skupina Sinoglory za namene te preiskave štejeta za ločena subjekta.

(42)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(43)

Ta merila so povzeta zaradi večje jasnosti:

(44)

TGO sta zahtevali skupina Crown in skupina Sinoglory.

(45)

Komisija je zbrala vse potrebne informacije o skupinah Crown in Sinoglory ter po presoji preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, in vse druge informacije v prostorih zadevnih družb.

(46)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da nobena od skupin ne izpolnjuje meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, da bi jima bila odobrena TGO.

(47)

Družbe iz obeh skupin zlasti niso izpolnile meril 1, 2 in 3.

(48)

En proizvajalec iz prve skupine ni izpolnil merila 1, v skladu s katerim je treba vse izdelke prodati na mednarodnem trgu. Čeprav je družba trdila, da ta določba ni zavezujoča, dejansko ni nikoli prodajala na domačem trgu (razen manjše prodaje leta 2007). V zvezi z merilom 2 je bilo pri obeh proizvajalcih iz skupine odkritih več računovodskih težav. Poleg tega ena družba iz skupine ni predložila obrazca zahtevka za TGO. Nadalje je ena družba iz skupine oddajala del svojega zemljišča, pri čemer v njenih računovodskih izkazih ni evidence o teh prihodkih, ker niso bili izdani nobeni računi ali potrdila o plačilu. Ko se je preselila v nove proizvodne prostore in del njene opreme ni bil več v uporabi, ni bil opravljen test nastale amortizacije. In ko je ena od družb iz skupine kupila novo zemljišče, je prejela vladno podporo za odškodnino za vaščane, ki so se morali preseliti. Vendar to plačilo ni bilo uporabljeno za navedeni namen, ampak za zmanjšanje stroškov pravice do uporabe zemljišča. V zvezi z merilom 3 sta dva proizvajalca iz skupine izmenjala surovine od skupnega dobavitelja brez ustrezne dokumentacije ali evidence na podlagi zelo neuradnih dogovorov brez kakršnih koli prilagoditev zaradi cenovnih razlik ali pristojbin, kar je oblika menjalnega posla. Poleg tega je en proizvajalec lahko več let brez plačila koristil zemljišče v lasti večinskega lastnika. Po navedbah navedene družbe je bilo to mogoče, ker je matična družba v okviru privatizacije kupila povezane pravice do uporabe zemljišč po zelo nizki ceni.

(49)

Po razkritju podrobnih ugotovitev TGO in po vmesnem razkritju je skupina ponovila svoje prejšnje trditve, da enega od obeh proizvajalcev ne bi smeli šteti kot pravno povezanega s preostalim delom skupine. Vendar je bilo v zvezi s to trditvijo ugotovljeno, da sta oba proizvajalca sledila usklajeni trgovski in industrijski strategiji skupaj s preostalim delom skupine, vključno s prakso menjalnega posla iz uvodne izjave 48. Trditev se zato zavrne.

(50)

Skupina je tudi trdila, da je bila omejitev prodaje za enega od njenih proizvajalcev navedena samo v statutu združenja in ne v obrtnem dovoljenju ali potrdilu o ustreznosti. Po mnenju družbe omejitev zato ni bila zavezujoča. Poleg tega je zagotavljala, da družba, ki ni predložila obrazca zahtevka za TGO, ni bila proizvodna ali trgovska družba ampak plačilni zastopnik, ter da se je skupina na vso moč prizadevala zagotoviti vse razpoložljive informacije.

(51)

Vendar se je zadevni proizvajalec, kot navedeno, natančno držal omejitve prodaje. Poleg tega je statut združenja del dokumentacije, predložene organom za odobritev ob ustanovitvi družbe, zato je očitno, da je vsebina teh dokumentov osnova za dejansko delovanje družbe. V zvezi z družbo, ki ni predložila obrazca zahtevka za TGO, je bilo nazadnje dejansko ugotovljeno, da je bila vpletena v nekatere vidike izvoza zadevnega izdelka, in bi zato morala predložiti obrazec zahtevka za TGO. Obe trditvi se zato zavrneta.

(52)

Za enega proizvajalca izvoznika iz druge skupine je tudi veljala omejitev prodaje, saj naj bi se 70 % njegove proizvodnje prodalo za izvoz, zaradi česar ni bilo izpolnjeno merilo 1. Glede merila 2 so bile ugotovljene številne težave v zvezi z amortizacijo sredstev in spremembami računovodskih usmeritev. Kar zadeva merilo 3, se vrednost, pripisana dvema zemljiščema v računovodskih izkazih ene od družb, znatno razlikuje in predvideva se, da je družba z nakupom zemljišča po ceni, ki je očitno pod tržno vrednostjo, prejela prikrito subvencijo. Poleg tega je druga družba iz skupine eno leto brezplačno najemala zemljišče in kupila pravice do uporabe zemljišča po ceni, nižji od tržne vrednosti. V opombah k računovodskim izkazom tudi ni bilo razkritih več jamstev znotraj skupine v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi MRS št. 24.

(53)

Po razkritju podrobnih ugotovitev TGO in vmesnem razkritju je skupina trdila, da za prodajo obeh proizvajalcev dejansko ni veljala nobena omejitev. Družbi sta trdili, da je bil obseg njunega izvoza v skladu z omejitvami iz statuta združenja zgolj zaradi ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na trgu sojinih beljakovin. Poudarili sta, da so se te omejujoče določbe kmalu po OP črtale iz teh besedil. Poleg tega je skupina v zvezi z merilom 2 trdila, da je razen manjših računovodskih napak v celoti upoštevala kitajska splošno sprejeta računovodska načela, ki se jih morajo bolj držati kot mednarodnih računovodskih standardov. Skupina je v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč trdila, da je razlika v vrednosti obeh zemljišč nastala zaradi izravnalnih stroškov enega od zemljišč. Nazadnje je poudarila, da je eno zemljišče vzela v najem brezplačno zaradi upravnih zamud, preden je bilo dejansko mogoče kupiti pravico do uporabe zemljišča, ter da je bila v vsakem primeru vrednost izvzetja majhna v primerjavi s prihodki iz poslovanja družbe.

(54)

Kar zadeva merilo 1, je statut združenja del dokumentacije, ki je predložena organom in odobrena ob ustanovitvi družbe. Predvideva se, da se je družba držala prodajnih omejitev, ker se je tako od nje zahtevalo, in jasno je, da je vsebina teh dokumentov osnova za dejansko delovanje družbe. Poleg tega je treba poudariti, da so se omejitve iz statuta združenja črtale po OP, zato niso relevantne za to preiskavo. V zvezi z merilom 2 je bilo jasno, da natančnosti in zanesljivosti računovodskih izkazov ni bilo mogoče potrditi. Poleg tega bi računovodski izkazi morali biti revidirani v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar med preveritvijo ni bilo mogoče potrditi. V zvezi z merilom 3 niso bila predložena nobena dokazila med preveritvami na kraju samem, ki bi potrdila izravnalne stroške za zadevno zemljišče. Nazadnje ne glede na zagotovljena pojasnila ostaja dejstvo, da je ena od družb določeno obdobje najemala zemljišče brezplačno, in je torej prejela subvencijo. Pripombe torej niso spremenile ugotovitev TGO. Navedene ugotovitve so s tem potrjene.

(55)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(56)

Skupina Gushen je zahtevala samo IO. Ta zahtevek je bil preučen in odkrit ni bil noben element, ki bi kazal, da ta družba ni izpolnila zgoraj navedenih meril. Zato je bilo sklenjeno, da se skupini Gushen lahko odobri IO.

(57)

Ocenjeni sta bili tudi skupina Crown in skupina Sinoglory, ker tem družbam TGO ni bil odobren. V obeh primerih ni bil odkrit noben element, ki bi kazal, da družbe niso izpolnile zgoraj navedenih meril. Zato se sklene, da se obema skupinama družb lahko odobri IO.

(58)

Po dokončnem razkritju je pritožnik izrazil svoje nestrinjanje z odobritvijo IO vzorčenim skupinam izvoznikov. Vendar tega vprašanja ni bilo treba nadalje obravnavati, ker niso bili uvedeni nobeni ukrepi.

(59)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46, TGO ni bila odobrena dvema vzorčenima skupinama, ki sta zaprosili zanjo. Tretja vzorčena skupina ni vložila zahtevka za TGO. Zato je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost za vse družbe določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(60)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, in pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(61)

Komisija je prejela več pripomb in predlagane so bile druge možne primerljive države, zlasti Brazilija in Izrael. Glavni argument proti ZDA kot primerljivi državi je bil, da bi bil v ZDA zadevni izdelek proizveden iz genetsko spremenjenih sojinih zrn, kar ne bi veljalo za LRK. Uporaba genetsko spremenjenih sojinih zrn bi verjetno povzročila, da bi izdelek uporabljali drugi uporabniki in/ali predelovalne industrije. En proizvajalec izvoznik je tudi omenil, da bi imela hčerinska družba pritožnika v ZDA prevladujoč položaj na trgu ZDA, kar bi napihnilo domače prodajne cene.

(62)

Glede na te prejete pripombe je Komisija pozvala k sodelovanju vse znane proizvajalce v Braziliji, Izraelu in ZDA ter jim zastavila nekaj ključnih vprašanj o njihovi proizvodnji, prodaji in lokalnih trgih ter o tem, ali bi bili pripravljeni zagotoviti več podrobnih informacij o svojih stroških in cenah, če bi bila njihova država izbrana za primerljivo državo. Samo en proizvajalec iz ZDA in dva brazilska proizvajalca so predložili ustrezne informacije in izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Pozneje je tudi en izraelski proizvajalec predložil v celoti izpolnjen vprašalnik. Komisija si je tudi na druge načine prizadevala pridobiti informacije o navedenih in drugih možnih trgih.

(63)

Tako pridobljene informacije so bile temeljito analizirane. Potrjeno je bilo, da je izdelek ZDA pretežno iz genetsko spremenjenih sojinih zrn, v nasprotju z zadevnim izdelkom iz LRK, Brazilije ali Izraela. Vendar ni bilo mogoče ugotoviti učinka navedene razlike v glavnih surovinah na lastnosti, uporabo, stroške ali ceno izdelka. Čeprav je bila uvozna dajatev za brazilski trg 14 %, je poleg tega znaten obseg uvoženega zadevnega izdelka v Braziliji konkuriral lokalno proizvedenemu izdelku. Dejansko sta dva brazilska proizvajalca, ki sta pripravljena sodelovati, predstavljala tri četrtine potrošnje v Braziliji, pri čemer sta na trgu ZDA jasno prevladovala dva zelo velika domača proizvajalca, od katerih je bil samo eden pripravljen sodelovati. Čeprav je bil celoten obseg trga ZDA večji, je bilo videti, da so konkurenčni pogoji strožji v Braziliji z dvema velikima domačima proizvajalcema in znatnim uvozom. Poleg tega se je zdelo, da je obseg domače prodaje sodelujočih brazilskih proizvajalcev enako velik kot obseg prodaje vzorčenih kitajskih proizvajalcev v EU, vrste izdelka pa so primerljive. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da je brazilski domači trg znatno večji kot izraelski.

(64)

Na podlagi navedenega je bila Brazilija izbrana za primerljivo državo. Ta izbira je potrjena.

(65)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalcev iz primerljive države. Kadar vrste izdelkov na domačem trgu primerljive države niso bile prodane v običajnem poteku trgovine ali ni bil prodan noben podoben izdelek, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(66)

Po vmesnem razkritju so se izračuni dodatno izpopolnili, saj so se upoštevale tudi pripombe strani.

(67)

Izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov v Unijo so potekale neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih trgovskih družb s sedežem v LRK. Izvozna cena je bila zato v vseh primerih določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(68)

Po vmesnem razkritju so se izračuni dodatno izpopolnili, saj so se upoštevale tudi pripombe strani.

(69)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V zvezi s popusti, stroški prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in s tem povezanimi stroški, stroški pakiranja, stroški kredita in posrednim obdavčenjem so se ustrezne prilagoditve odobrile v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(70)

Dokončne stopnje dampinga so bile izražene v odstotku cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

(71)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila za vsako od treh sodelujočih skupin proizvajalcev izvoznikov v vzorcu določena stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo v primerljivi državi in tehtano povprečno izvozno ceno.

(72)

Za sodelujoče nevzorčene družbe je bila stopnja dampinga izračunana kot povprečje treh vzorčenih skupin družb.

(73)

Zaradi visoke ravni sodelovanja v preiskavi sodelujoče družbe namreč predstavljajo okrog 90 % vsega uvoza iz LRK v OP, je bila za kakršne koli nesodelujoče družbe stopnja dampinga na ravni države določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za vzorčene skupine družb.

(74)

Določene dokončne stopnje dampinga so zato naslednje:

(75)

Po spremembi obsega izdelka (izključitev koncentratov za krmo) se ena družba (ADM iz Nizozemske, katere proizvodnja je omejena na koncentrate za krmo) ne šteje več kot del industrije Unije. Posledično je v obdobju preiskave podobni izdelek v Uniji proizvajal samo pritožnik (Solae). Solae ima trenutno dva proizvodna obrata v EU – enega v Belgiji za proizvodnjo izoliranih sojinih beljakovin ter enega na Danskem za proizvodnjo koncentriranih sojinih beljakovin (osnovne koncentrirane sojine beljakovine in nadalje predelane koncentrate z visoko dodano vrednostjo, za katere so osnovne koncentrirane sojine beljakovine vmesni izdelek). Drugi proizvodni obrat Solae v kraju Boudreaux v Franciji, ki je proizvajal in tržil samo enostavne koncentrate za krmo, je v začetku leta 2009 ustavil proizvodnjo.

(76)

Preiskava je v zvezi s proizvodnjo v EU razkrila, da proizvodni proces Solae temelji izključno na sporazumu s švicarsko matično družbo Solae Europe o poslih oplemenitenja. V okviru tega sporazuma Solae Belgium in Solae Denmark predelujeta surovine, ki jih zagotovi Solae Europe, za kar zaračunata pristojbino za storitev. V tem procesu Solae Europe ostaja edini lastnik surovin, vmesnih izdelkov in končnih izdelkov.

(77)

Ker surovine in končni izdelki ostanejo v lasti naročnika, so ti sporazumi o poslih oplemenitenja pravno drugačni od drugih možnih sporazumov o proizvodnji. Vendar je v trenutnem primeru dodana vrednost navedenih družb v EU več kot 50 % proizvodnih stroškov. Ta delež dodane vrednosti kaže tudi na tehnološke in kapitalske naložbe v Uniji. Neto vrednost takih naložb v EU je znatna in industrija ima v Uniji veliko zaposlenih.

(78)

Prav tako je treba poudariti, da bi morale biti dejavnosti poslov oplemenitenja v EU „zadnja bistvena predelava“, zaradi česar bi izdelki tudi imeli poreklo v EU.

(79)

Zaradi navedenega je bilo zato sklenjeno, da bi gospodarsko dejavnost, kakor jo izvajata Solae Belgium in Solae Denmark v EU, lahko ogrozil damping, zato je upravičena do zaščite ne glede na pravno naravo take dejavnosti (sporazum o poslih oplemenitenja ali druga vrsta sporazuma o proizvodnji). Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da se Solae Belgium in Solae Denmark obravnavata kot proizvajalca Unije, ki sta del industrije Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(80)

Po vmesnem razkritju je en izvoznik pripomnil, da se družbe s posli oplemenitenja ne morejo opredeliti kot proizvajalci Unije in niso upravičene do protidampinških preiskav. Izvoznik je trdil, da glede na to, da so surovine in končni izdelki ostali v lasti družbe Solae Europe, registrirane v Švici (tj. zunaj EU), se Solae Belgium in Solae Denmark ne moreta obravnavati kot proizvajalca Unije in nista upravičena do zaščite pred dampingom.

(81)

Izvoznik je opozoril, da so v prejšnjih primerih, na primer v zvezi z uvozom vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz LRK (7), institucije sklenile, da izključijo dve kitajski družbi iz vzorca, ker velikega števila deklariranih izvoznih izdelkov nista proizvedli sami, ampak sta jih dejansko predelali za druge proizvajalce izvoznike.

(82)

Opozoriti je treba, da primer, na katerega se sklicuje izvoznik, ni primerljiv s pričujočim primerom. Prvič, kitajske družbe v navedeni zadevi vreč in vrečk iz plastičnih mas so imele svojo (na posle oplemenitenja nevezano) proizvodnjo (vendar je bila prodaja izdelkov, ki so jih proizvedle družbe same, premajhna, da bi se vključile v vzorec), v pričujočem primeru pa Solae Belgium in Solae Denmark delujeta izključno v okviru sporazuma o poslih oplemenitenja.

(83)

Poleg tega ima družba Solae Europe popolno lastništvo nad Solae Belgium in Solae Denmark, preiskava kitajskih družb, izključenih iz vzorca, pa ni pokazala nobene lastniške povezave z drugimi proizvajalci izvozniki, za katere so predelovale izdelke.

(84)

Izvoznik se je v svojem stališču skliceval tudi na drugo preteklo preiskavo, in sicer v zvezi z uvozom glicina s poreklom iz LRK (8), v kateri je Komisija obravnavala nekatere kitajske družbe kot trgovce namesto kot proizvajalce, ker je ugotovila, da se dejavnost, ki so jo izvajale, ne more opredeliti kot proizvodnja.

(85)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da tudi primer glicina ne podkrepi trditve izvoznika, saj so v navedenem primeru kitajske družbe izvoznice opravile samo nekaj predelovalnih postopkov, ki niso spremenili kemične sestave ali fizikalnih lastnosti obravnavanega izdelka. To je popolnoma različna situacija od sedanje, pri kateri dejavnosti družb EU predelajo sojina zrna ali kosmiče v sojine beljakovine in pri tem ne spremenijo samo kemične sestave ali fizikalnih lastnosti izdelka, ampak končnemu izdelku tudi dajo znatno dodano vrednost.

(86)

Izvoznik je tudi trdil, da je središče odločanja za celotno proizvodnjo oplemenitenja v Uniji izključno znotraj družbe, ki ima sedež zunaj EU, in da je usoda družb s posli oplemenitenja v celoti in izključno odvisna od švicarske matične družbe. Izvoznik je dodal, da je v drugem primeru v zvezi z uvozom vinilacetata s poreklom iz ZDA (9) Komisija izključila proizvajalca EU iz opredelitve industrije Unije zaradi povezanosti z družbo v ciljni državi.

(87)

Tudi ena druga stran je predlagala, da bi bilo pri analizi vprašanja sporazuma o poslih oplemenitenja in uvrstitvi v proizvodnjo treba analizirati vprašanja, kot so lokacija sedeža, središče interesa in zavezanost k trgu EU, na podoben način, kot se analizirajo povezane družbe pri opredelitvi industrije Unije.

(88)

Solae kot skupina dejansko ima strukturne povezave s švicarsko matično družbo in nadaljnje podjetniške povezave z družbami iz ZDA. V antidampinških postopkih ni redkost, da imajo družbe z močno prisotnostjo v EU take strukturne, kapitalske ali poslovne povezave zunaj EU. Vendar take strukturne in poslovne povezave zunaj EU ne morejo omajati sklepa, da se pritožniki lahko obravnavajo kot proizvajalci EU.

(89)

Opozoriti je treba, da bi bili taki argumenti relevantni za namene člena 4(1)a osnovne uredbe in za opredelitev industrije Unije samo v primeru, če bi bila Solae Europe družba v ciljni državi, tj. v LRK. Ker to očitno ne drži, je trditev izvoznika nepomembna.

(90)

Poleg tega je treba ponovno poudariti, da lastništvo nad uporabljenimi surovinami in/ali končnim izdelkom ni odločilno merilo pri opredelitvi proizvajalca Unije. Čeprav so posli oplemenitenja pravno drugačni od drugih sporazumov o proizvodnji, je družbe s posli oplemenitenja mogoče obravnavati kot proizvajalce Unije.

(91)

Ta pristop je skladen s prejšnjimi praksami institucij, na primer v primeru pregleda zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom furfuril alkohola s poreklom iz LRK (10).

(92)

Ponovno se poudarja, da je v trenutnem primeru dodana vrednost družb v EU več kot 50 % proizvodnih stroškov. Ta delež dodane vrednosti kaže na tehnološke in kapitalske naložbe v Uniji. Neto vrednost takih naložb v EU je znatna in industrija ima v Uniji veliko zaposlenih.

(93)

Družbi Solae Belgium in Solae Denmark se torej štejeta za proizvajalca Unije, ki sta del industrije Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato se bo v nadaljevanju zanju uporabljal izraz „industrija Unije“.

(94)

Celotna proizvodnja Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe je bila določena na podlagi izpolnjenega vprašalnika pritožnika.

(95)

Ker industrija Unije zajema samo enega proizvajalca, so spodnji podatki predstavljeni v obliki indeksa, da se v skladu s členom 19 osnovne uredbe ohrani zaupnost.

(96)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje proizvodnje Unije v okviru poslov oplemenitenja in namenjene na trg Unije, na podlagi obsega uvoza na trg Unije po podatkih Eurostata in na podlagi ocen pritožnika.

(97)

Oznake KN, pod katere se uvrščajo nekateri proizvodi iz koncentriranih sojinih beljakovin, zajemajo celo vrsto izdelkov in ne samo izdelek v preiskavi. Pritožnik je na podlagi obsežne raziskave in poznavanja trga ocenil vrednost in obseg uvoza izdelka v preiskavi v Unijo. Te ocene so bile med preiskavo preučene in veljajo za zanesljive. Službe Komisije niso prejele pripomb z alternativnim predlogom, ki bi lahko sprožil pomisleke glede uporabe teh ocen za namene te preiskave.

(98)

Ena stran je trdila, da metodologija izračunavanja uvoza ni bila dovolj pojasnjena. Te kritike pa niso bile nadalje utemeljene. Ta stran je bila kritična do pristopa Komisije, vendar ni predlagala ustreznejšega ali zanesljivejšega pristopa. Kritika se je zlasti nanašala na dejstvo, da stran ni mogla predložiti pripomb. Treba je spomniti, da je bila nezaupna različica pritožbe, ki je navajala metodologijo izločanja, na voljo v nezaupni dokumentaciji od začetka postopka.

(99)

Treba je opomniti, da so službe Komisije navzkrižno preverjale podatke iz pritožbe in niso mogle ugotoviti ničesar, kar bi zmanjšalo smiselnost izbrane metode. Poleg tega strani niso predlagale alternativne metode izločanja, zato so se njihove pripombe štele za neutemeljene.

(100)

V obravnavanem obdobju se je povpraševanje na trgu Unije zmanjšalo za 8 %. Potrošnja Unije je bila stabilna med letoma 2007 in 2008, leta 2009 se je zmanjšala za 8 %, v OP pa je ostala stabilna.

Razpredelnica 1

(101)

Obseg uvoza zadevnega izdelka se je povečal za 15 % v obravnavanem obdobju in v OP dosegel 20 117 ton. Uvoz iz LRK je ostal stabilen med letoma 2007 in 2008, preden se je leta 2009, ko je dosegel svojo največjo vrednost, povečal za 26 odstotnih točk. Opozoriti je treba, da je uvoz iz LRK v OP padel za približno 9 odstotnih točk.

Razpredelnica 2

(102)

Indeks, ki kaže razvoj tržnega deleža dampinškega uvoza iz LRK, se je v obravnavanem obdobju povečal za 25 %. Med letoma 2007 in 2008 je ostal stabilen, leta 2009 pa se je povečal za 36 %. V OP se je zmanjšal za 11 odstotnih točk.

(103)

V obravnavanem obdobju se je povprečna uvozna cena zvišala za 37 %. Med letoma 2007 in 2008 se je najprej povečala celo za 48 %, leta 2009 se je znižala za 11 odstotnih točk in nato v OP ostala na navedeni ravni. Povprečna cena uvoza iz LRK v OP je bila 1 569 EUR na tono.

Razpredelnica 3

(104)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene, ki jih je proizvajalec Unije zaračunal nepovezanim strankam na trgu Unije in ki so prilagojene ceni franko tovarna zlasti za stroške kredita, dobave, embalaže in provizij, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami CIF, ki so jih sodelujoči izvozniki iz LRK zaračunali prvi neodvisni stranki na trgu Unije in ki so tako prilagojene, da zajemajo vse stroške v zvezi s carinjenjem, tj. carinsko tarifo in stroške, nastale po uvozu (cena z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem).

(105)

Primerjava je pokazala, da je v OP uvoz zadevnega izdelka nelojalno nižal cene industrije Unije za približno 12 %.

(106)

Ena stran je pripomnila, da je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen seveda izračunana samo za OP in da prejšnje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen niso znane. Vendar je stran navedla, da je mogoče sklepati na zmanjševanje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ker so se med letom 2007 in OP cene kitajskega uvoza znatno bolj zvišale kot cene industrije Unije.

(107)

Seveda se priznava, da so se med letom 2007 in OP cene kitajskega uvoza zvišale za 37 %, cene industrije Unije pa so se zvišale samo za 15 % (glej uvodno izjavo 119). Posledično je jasno, da se je vrzel med povprečnimi kitajskimi cenami in povprečnimi cenami EU med letom 2007 in OP zmanjšala.

(108)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(109)

Za namene analize škode so bili kazalniki škode določeni na podlagi informacij, zbranih iz ustrezno preverjenega in v celoti izpolnjenega vprašalnika pritožnika.

(110)

Proizvodnja Unije se je med letom 2007 in OP zmanjšala za 14 %. Leta 2008 se je zmanjšala za 8 %, leta 2009 pa še za dodatnih 15 odstotnih točk. Vendar je bil med letom 2009 in OP dosežen občuten napredek, ko se je proizvodnja povečala za 9 odstotnih točk.

Razpredelnica 4

(111)

Proizvodna zmogljivost proizvajalca Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

Razpredelnica 5

(112)

Indeks, ki kaže razvoj izkoriščenosti zmogljivosti, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %. Med letoma 2007 in 2008 se je zmanjšal za 8 %, leta 2009 pa za nadaljnjih 15 odstotnih točk. Nato se je v OP povečal za 9 odstotnih točk. Gibanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti kaže na razvoj proizvodnje v obravnavanem obdobju, glede na to da je proizvodna zmogljivost ostala stabilna.

(113)

Opozoriti je treba, da je izkoriščenost zmogljivosti v OP kljub splošnemu zmanjšanju ostala razmeroma visoka in je znašala več kot 80 %.

(114)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na trgu EU se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 8 %. Prodaja se je med letoma 2007 in 2008 zmanjšala za 9 %, leta 2009 pa za nadaljnjih 5 odstotnih točk. Vendar je bil med letom 2009 in OP dosežen občuten napredek, ko se je prodaja povečala za približno 6 odstotnih točk.

Razpredelnica 6

(115)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju na splošno ohranila svoj tržni delež. Indeks se je med letoma 2007 in 2008 zmanjšal za 9 %, vendar se je že leta 2009 povečal za 1 odstotno točko, v OP pa za nadaljnjih 7 odstotnih točk.

Razpredelnica 7

(116)

Med letom 2007 in OP sta se tako potrošnja Unije kot obseg prodaje zmanjšala za 8 % in tržni delež industrije Unije je ostal stabilen.

(117)

Zaposlovanje se je med letom 2007 in OP zmanjšalo za 7 %. Med letoma 2007 in 2008 se je nekoliko povečalo, nato pa je leta 2009 zelo upadlo, in sicer za 10 odstotnih točk. Vendar se je v OP zaposlovanje znova povečalo za 2 odstotni točki.

Razpredelnica 8

(118)

Produktivnost, ki se meri kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega na leto, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Ta padec kaže na dejstvo, da se je proizvodnja zmanjševala hitreje kot zaposlovanje. Kljub temu je treba opozoriti, da se je med letom 2009 in OP proizvodnja povečala za 8 odstotnih točk, kar kaže, da se je proizvodnja povečevala še hitreje kot zaposlovanje.

Razpredelnica 9

(119)

Povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za približno 15 %. Povprečne cene so se v letih 2008 in 2009 povečale (za 8 % oziroma 10 odstotnih točk), v OP pa so se nekoliko zmanjšale, in sicer za 3 odstotne točke. Na splošno so cene zadevnega izdelka zelo odvisne od stroškov glavnih surovin (tj. sojinih zrn ali kosmičev) in energije. Skupaj predstavljajo glavni delež proizvodnih stroškov. Opozoriti je treba, da je trg sojinih zrn nestabilen in da so zanj značilna znatna letna ali celo mesečna nihanja.

(120)

Glede na znatne razlike med prodajnimi cenami različnih vrst izdelka v preiskavi je razvoj povprečnih prodajnih cen treba analizirati previdno, saj na vsako spremembo povprečne cene močno vpliva vsaka sprememba v ponudbi izdelkov.

Razpredelnica 10

(121)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz LRK vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(122)

Med letom 2007 in OP je raven končnih zalog na splošno ostala stabilna. Opozoriti je treba, da zaloge predstavljajo precej majhen delež letne proizvodnje, zato je pomembnost tega kazalca pri analizi škode omejena.

Razpredelnica 11

(123)

Med letom 2007 in OP so se letni stroški dela povečali za 7 %. Med letoma 2007 in 2008 so se povečali za 5 %, leta 2009 so se zmanjšali za 2 odstotni točki, pozneje v OP pa so se povečali za 4 odstotne točke.

Razpredelnica 12

(124)

V obravnavanem obdobju je dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu EU, izražena kot odstotek neto prodaje, zelo nihala. Industrija Unije je imela v letih 2007 in 2009 dobiček, leta 2008 in v OP pa je imela veliko izgubo. Nihanje dobičkonosnosti je morda odraz nihanj na trgu sojinih zrn.

Razpredelnica 13

(125)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je bila na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti.

(126)

Neto denarni tok iz poslovanja je v obravnavanem obdobju znatno nihal. Leta 2007 je bil pozitiven, leta 2008 se je poslabšal in je bil negativen, leta 2009 se je zopet izboljšal, v OP pa je bil ponovno negativen. Denarni tok je na splošno sledil trendu dobičkonosnosti.

(127)

Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker je vključena v večjo skupino.

Razpredelnica 14

(128)

Med letoma 2007 in 2008 so se letne naložbe v proizvodnjo podobnega izdelka povečale za 4 %, leta 2009 pa za nadaljnjih 29 odstotnih točk. V OP so se nekoliko zmanjšale, in sicer za 5 odstotnih točk. Naložbe so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 28 %.

Razpredelnica 15

(129)

Analiza podatkov kaže, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala svojo proizvodnjo, izkoriščenost zmogljivosti, prodajo, zaposlovanje in produktivnost. Stroški plač so se poleg tega povečali.

(130)

To negativno sliko pa je ublažilo dejstvo, da se je večina teh kazalnikov razvila v pozitivno smer med letom 2009 in OP (2010). Med letoma 2009 in 2010 (OP) sta se zlasti povečali proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, in sicer za 9 odstotnih točk; prodaja EU in tržni delež EU sta se povečala za 6 oziroma 7 odstotnih točk; zaposlovanje se je povečalo za 2 odstotni točki, produktivnost pa se je povečala za celo 8 odstotnih točk.

(131)

Tudi tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju na splošno ostal stabilen. Leta 2008 se je zmanjšal, leta 2009 pa se je že povečal. Leta 2010 je dosegel vrednost, ki je bila zelo blizu vrednosti iz leta 2007.

(132)

Dobičkonosnost ter donosnost naložb in denarni tok (slednja sta tesno povezana z dobičkonosnostjo) kažejo neenotno sliko ekonomskega položaja industrije Unije. Na splošno so se zmanjšali (med letom 2007 in OP), hkrati pa znatno nihajo in kažejo na nestabilno naravo trga.

(133)

Neto naložbe so se med letoma 2007 in 2009 jasno povečevale (za 33 %), leta 2010 (OP) pa so se le rahlo zmanjšale (za 5 odstotnih točk).

(134)

Tudi dejanska stopnja izgube, ki jo je utrpela industrija Unije v OP, je razmeroma majhna.

(135)

Glede na navedeno se sklene, da je industrija Unije utrpela določeno škodo. Vendar glede na razmeroma nepomembno stopnjo dejanske škode, ki jo je utrpela industrija Unije v OP, in glede na znake okrevanja proti koncu obravnavanega obdobja navedene škode ni mogoče označiti za znatno v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(136)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je pritožnik trdil, da bi bilo v tem primeru škodo treba označiti za znatno, ker so bile v nekaterih drugih primerih z domnevno podobnimi okoliščinami (tj. pozitivnimi trendi proti koncu obravnavanega obdobja) (11) ugotovitve drugačne. Pritožnik je tudi trdil, da sta preučevanje poznejšega dela obravnavanega obdobja in sklepanje na podlagi znakov okrevanja v navedenem obdobju v nasprotju s pravom STO (12).

(137)

V zvezi s tem se opozarja, da je treba vsak primer presojati posebej. V tem primeru preiskava ni ugotovila samo jasnih znakov okrevanja industrije Unije proti koncu obravnavanega obdobja, ampak tudi da je bila razsežnost negativnih trendov razmeroma omejena. Tržni delež industrije Unije je na primer ostal stabilen in na splošno razmeroma visok, izkoriščenost zmogljivosti se je nekoliko zmanjšala, vendar je ostala nad 80 %, naložbe pa so se povečale. Nasprotno pa je v primeru oksalne kisline  (13) industrija Unije na primer izgubila tržni delež v OP za 9 % v primerjavi s prvim letom obdobja preiskave škode (14). V primeru citronske kisline  (15) je bila izguba tržnega deleža podobna, naložbe pa so se zmanjšale (16).

(138)

Kar zadeva obveznosti STO, se citirano poročilo ugotovitvenega sveta nanaša na popolnoma drugačno situacijo, v kateri je preiskovalni organ analiziral samo delne podatke za zgolj šest mesecev vsakega od treh zaporednih let in utemeljil svoje ugotovitve na tej nepopolni analizi. Situacija v sedanjem primeru je očitno drugačna, saj analiza škode zajema podatke celotnih štirih zaporednih let in poleg tega je nekoliko poudarjeno dejstvo, da je do konca navedenega štiriletnega obdobja več analiziranih trendov doživelo pozitiven razvoj v primerjavi z letom pred OP.

(139)

Glede na navedeno se dokončno sklene, da se škoda, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije, ne označi za znatno v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(140)

Komisija je brez poseganja v ugotovitev, da škoda ni bila znatna, in ob predpostavki, da bi se škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, lahko označila za znatno, preučila morebitno vzročno zvezo.

(141)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe preučila, ali je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, morebiti povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti drugi dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(142)

Uvoz zadevnega izdelka se je med letom 2007 in OP na splošno povečal za 15 %, njegov ustrezni tržni delež pa se je kljub zmanjšanju povpraševanja na trgu Unije povečal za 25 %. Navedeni razvoj je na splošno sovpadal z oslabljenim ekonomskim položajem industrije Unije. Medtem ko je industriji Unije uspelo ohraniti svoj tržni delež, je kitajski uvoz pridobil več kot 5 odstotnih točk.

(143)

Na prvi pogled bi se tako lahko zdelo, da je med uvozom iz LRK in škodo, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije, vzročna zveza.

(144)

Vendar ni videti, da bi podrobnejša analiza učinkov dampinškega uvoza na položaj industrije Unije pokazala jasno povezavo. Čeprav se je na primer uvoz iz LRK med letoma 2007 in 2008 komaj povečal (uvodna izjava 101) in se je cena CIF uvoza povečala za 48 odstotnih točk (uvodna izjava 103), je industrija Unije leta 2008 utrpela znatno izgubo in izgubila nekaj tržnega deleža. Ko pa se je nasprotno kitajski uvoz med letoma 2008 in 2009 povečal za 26 % in je cena CIF uvoza padla za 11 odstotnih točk, je industrija Unije ohranila svoj tržni delež in je okrevala od izgube iz leta 2008. Tudi med letom 2009 in OP, ko je uvoz iz LRK ohranil svojo prisotnost na trgu Unije, se je položaj industrije Unije občutno izboljšal, kot je navedeno v analizi škode.

(145)

Ta odsotnost povezanosti med uvozom iz LRK in trendi kazalnikov škode jasno nakazuje, da so drugi dejavniki prispevali k škodi, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije, ali jo celo povzročili. To vprašanje bo obravnavano v nadaljevanju.

(146)

Druga dva dejavnika, ki sta bila preučena v zvezi z vzročno zvezo, sta: (i) zmanjšanje povpraševanja Unije, kar je verjetno delno povezano s finančno in gospodarsko krizo v letih 2008/2009, ter (ii) nestabilnost trga sojinih zrn.

(147)

V obravnavanem obdobju je mogoče opaziti zmanjšanje potrošnje Unije, in sicer za 8 %, če se leto 2007 primerja z letom 2010 (OP). Več dejavnikov škode se je razvilo na enak način kot ta dejavnik. Obseg prodaje industrije EU se je na primer tudi zmanjšal za 8 %, če se primerjata obe navedeni obdobji. Druga primera sta zaposlovanje (za 7 % nižje leta 2010 kot leta 2007) in produktivnost (tudi za 7 % nižja leta 2010 kot leta 2007). Zato je jasno, da je zmanjšanje povpraševanja, ne glede na razloge zanj, glavni dejavnik pri razvoju položaja industrije Unije.

(148)

Čeprav razlog za zmanjšanje povpraševanja ni neposrednega pomena za analizo vzročne zveze, je zelo verjetno, da je to zmanjšanje vsaj delno povzročila finančna in gospodarska kriza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je povpraševanje zmanjšalo zlasti med letoma 2008 in 2009. Zaradi tega časovnega sovpadanja je zmanjšanje za 8 odstotnih točk med letoma 2008 in 2009 po vsej verjetnosti povezano z gospodarsko krizo. Zato bi lahko trdili, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila gospodarska kriza in s tem posledično zmanjšanje povpraševanja.

(149)

Poleg tega je treba opozoriti, da je družba Solae Belgium v svojem letnem poročilu iz leta 2009 priznala, da so na finančni položaj družbe negativno vplivali nižji prihodki iz naložb, kar je povzročila finančna kriza.

(150)

Prav tako je treba ponovno poudariti, da je industrija Unije med letom 2009 in OP svoj ekonomski položaj izboljšala. To izboljšanje jasno sovpada s splošnim gospodarskim okrevanjem.

(151)

Glede na navedeno velja, da je bilo zmanjšanje povpraševanja, ki ga je verjetno delno povzročila gospodarska kriza, glavni razlog za škodo, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije.

(152)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da škode ni povzročila finančna in gospodarska kriza, vendar v zvezi s tem ni predložil prepričljivega argumenta, ampak se je samo skliceval na več drugih primerov (17), v katerih so bile ugotovitve drugačne.

(153)

V zvezi s tem se ponovno poudarja, da je treba vsak primer presojati posebej. V tem primeru sicer ni jasne povezave med dampinškim uvozom in položajem industrije Unije, vendar je k slabemu položaju industrije Unije kljub temu prispevalo zmanjšanje povpraševanja, ki ga je verjetno delno povzročila gospodarska kriza. Kot je navedeno, je bilo to pravzaprav v določeni meri izrecno priznano v letnem poročilu družbe Solae Belgium za leto 2009.

(154)

Vendar je med primeri, na katere se je skliceval pritožnik, in sedanjim primerom, opaziti večje razlike. Nekaj teh razlik je navedenih v naslednjih uvodnih izjavah.

(155)

V primeru oksalne kisline (18) se je industrija Unije zmanjšala, čeprav so nekateri kazalniki med letom 2009 in OP pokazali pozitivni razvoj, v sedanjem primeru pa se je povečala skoraj do stopnje iz leta 2007 (19). Poleg tega v primeru oksalne kisline ni zajeta povezava med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in trendi kazalnikov škode za vsako leto, kar je značilno za sedanji primer. Drugačni so tudi trendi dobičkonosnosti, v sedanjem primeru dobičkonosnost namreč zelo niha. Kot zadnje pa je trg v sedanjem primeru zelo nestabilen.

(156)

V primeru tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken (20) se je tržni delež industrije Unije vsako leto zmanjševal, skupno za 12 odstotnih točk (21). Istočasno se je tržni delež kitajskega uvoza vsako leto stalno povečeval, skupaj za 12,4 odstotnih točk (22). V sedanjem primeru je tržni delež kitajskega uvoza naraščal do leta 2009, med letoma 2009 in OP pa se je spet zmanjšal. Istočasno se je tržni delež industrije Unije zmanjšal že leta 2008, nato pa se je naenkrat spet povečal skoraj do stopnje iz leta 2007.

(157)

V primeru steklenih vlaken (23) se je tržni delež dampinškega uvoza vsako leto stalno povečeval, skupaj za 6,3 odstotnih točk (24).

(158)

V primeru keramičnih ploščic (25) se je tržni delež dampinškega uvoza enakomerno povečeval (26). Poleg tega je bil razvoj zalog zelo različen. V primeru keramičnih ploščic je povečanje pomenilo pomenljiv dejavnik škode (27). Nazadnje je preiskava primera keramičnih ploščic pokazala, da ne glede na okrevanje gradbenega sektorja (28) kazalniki industrije Unije še naprej sledijo padajočemu trendu.

(159)

V primeru maščobnih alkoholov (29) se je razvoj kazalnikov škode med letom 2009 in OP razlikoval od sedanjega primera (npr. zmanjšanje zaposlovanja) (30), v istem obdobju pa sta se povečala tudi obseg in tržni delež dampinškega uvoza (31).

(160)

Zato je treba trditev pritožnika zavrniti.

(161)

Kot je bilo že navedeno, dobičkonosnost industrije Unije znatno niha, kar kaže na nestabilnost trga.

(162)

Navedena nestabilnost je tesno povezana z nihanjem na trgu surovin. Za gotovinski trg z glavno surovino (sojina zrna) so običajno značilna znatna mesečna in letna nihanja (32), pri čemer so cene končnega izdelka (zadevni izdelek) običajno precej stabilna (ker temeljijo na dolgoročnih pogodbah). Zato je raven dobičkonosnosti za izdelek v preiskavi zelo odvisna od trenutne situacije na trgu sojinih zrn.

(163)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je cena sojinih zrn leta 2008 dejansko dvignila, kar je pomembno vplivalo na dobičkonosnost in splošen položaj industrije Unije. Pritožnik je sam priznal, da je dvig cen sojinih zrn prispeval k slabemu položaju leta 2008.

(164)

Glede na navedeno je jasno, da je bila tudi nestabilnost trga sojinih zrn eden od glavnih razlogov za škodo, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije.

(165)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da tudi nestabilnost cen sojinih zrn ne bi mogla prekiniti vzročne zveze in je zato relevantna samo za izgubo leta 2008. Vendar v zvezi s tem ni predložil nobenega trdnega dokaza.

(166)

Opozoriti je treba, da dvigi cen sojinih zrn sovpadajo s slabo finančno uspešnostjo industrije Unije in da glede na to, da so se visoke cene sojinih zrn štele za glavni vzrok izgube leta 2008, ni posebnega razloga, da bi izgubo leta 2010, ki sovpada z drugim dvigom cen sojinih zrn, obravnavali kako drugače.

(167)

Zato je treba trditev pritožnika zavrniti.

(168)

Drugi dejavniki, zlasti zmanjšanje povpraševanja (kar je verjetno delno povzročila gospodarska kriza v letih 2008/2009) in nestabilnost trga z glavno surovino, so bili pomembni vzroki za škodo, ki jo je morebiti utrpela industrija Unije.

(169)

Ker so navedeni drugi dejavniki prekinili vzročno zvezo, celo ob predpostavki, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ni mogoče zaključiti, da je škodo povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(170)

Ker je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, in ker so v vsakem primeru drugi dejavniki prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom in navedeno škodo, interesa Unije ni treba preučiti.

(171)

Glede na ugotovitve v zvezi s tem, da industrija Unije ni utrpela znatne škode in da ni vzročne zveze, bi bilo v skladu s členom 9 osnovne uredbe treba ustaviti postopek brez uvedbe ukrepov.

(172)

Vse zadevne strani so bile obveščene o dokončnih ugotovitvah in o namenu ustavitve postopka ter so imele možnost predložiti pripombe. Njihove pripombe so bile obravnavane, vendar niso spremenile navedenih ugotovitev –