27.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/83

(1)

Komisija je julija 2008 prejela dve pritožbi glede domnevne pomoči v korist družbe Aluminium of Greece in njene naslednice, družbe Aluminium SA, ki je julija 2007 v celoti nasledila družbo Aluminium of Greece pri proizvodnji aluminija (v nadaljnjem besedilu sta družbi skupaj imenovani družba AoG). Pritožbi sta se nanašali na dva domnevna ukrepa državne pomoči: ugodnejšo ceno električne energije in izgradnjo plinovoda, ki je družbo AoG povezala z glavnim omrežjem.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 27. januarja 2010 uradno obvestila Grčijo, da bo v zvezi z ukrepi začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)

Grčija je svoje pripombe na sklep Komisije o začetku postopka predložila 31. marca 2010.

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z ukrepi.

(5)

Pripombe sta predložili dve zainteresirani strani: družba AoG dne 12. maja 2010 in dne 4. maja 2011 ter podjetje Public Power Corporation (v nadaljnjem besedilu: podjetje PPC), podjetje v državni lasti, ki je izvajalo enega od domnevnih ukrepov (ugodnejša cena električne energije), dne 17. maja 2010. Komisija je pripombe poslala Grčiji, ki je imela možnost, da nanje odgovori. Grčija je svoje pripombe predložila dne 16. julija 2010, 6. avgusta 2010 in 16. maja 2011.

(6)

Komisija je z dopisom z dne 1. decembra 2010 od grških organov zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je Grčija poslala z dopisom z dne 11. februarja 2011.

(7)

Družba AoG je veliko podjetje s sedežem v prefekturi Viotia v Grčiji. Ukvarja se s proizvodnjo aluminija kot surovine. Družba AoG se je julija 2007, po razdelitvi sektorjev, razdelila na dve novoustanovljeni podjetji: (a) družbo Aluminium SA in (b) družbo Endessa Hellas SA. Družba Aluminium je prevzela proizvodnjo aluminija, družba Endessa Hellas pa proizvodnjo električne energije (družba AoG je nekaj let pred tem pridobila dovoljenje za proizvodnjo električne energije). Zato je družba Aluminium v celoti nasledila družbo AoG pri proizvodnji aluminija. Družba AoG ima v lasti tudi tri enote za proizvodnjo električne energije, ki se nahajajo ob tovarni aluminija. Leta 2009 je imela promet v višini 427,3 milijona EUR (z dobičkom pred davki (EBT) v višini 34,4 milijona EUR) in 960 zaposlenih. Leta 2006 (leto pred ukrepi pomoči, ki se preiskujejo) je imela promet v vrednosti 470,9 milijona EUR (23-odstotno povečanje prometa od leta 2005), z dobičkom pred davki (EBT) v višini 102,5 milijona EUR (39-odstotno povečanje dobička od leta 2005) in 1 047 zaposlenih. Družba AoG je od leta 2005 del zasebne poslovne skupine „Mitilineos SA“.

(8)

Družba AoG je bila ustanovljena leta 1960, Grčija pa ji je podelila določene ugodnosti, vključno z dobavo električne energije po nižjih cenah. Pod pogoji statutov, ki so določali ugodnosti, bi morala ugodnost dobave električne energije po nižjih cenah prenehati veljati marca 2006, če bi podjetje PPC družbo AoG o tem pravočasno obvestilo dve leti prej. Podjetje PPC je 26. februarja 2004 (tj. več kot dve leti pred iztekom ugodnosti) o tem pravočasno obvestilo družbo AoG, konec marca 2006 pa ji je prenehalo zaračunavati ugodnejšo ceno.

(9)

Zato je od marca 2006 do januarja 2007 družba AoG za električno energijo plačevala standardno ceno, ki se je uporabljala za velike industrijske odjemalce.

(10)

Vendar je družba AoG ukinitev ugodnejše cene izpodbijala na sodišču, januarja 2007 pa je sodišče prve stopnje kot začasni ukrep, pred izrekom sodbe o zadevi, odredilo ponovno uvedbo ugodnejše cene. Podjetje PPC se je pritožilo zoper to začasno odločbo, ki je bila razveljavljena marca 2008 (sodba o zadevi še ni končana).

(11)

Praktična posledica sodne odločbe je bila, da je družba AoG od januarja 2007 do marca 2008 ponovno plačevala ugodnejšo ceno. V skladu s podatki, ki so jih predložili grški organi, je družba AoG v tem obdobju plačala 17,4 milijona EUR manj, kot bi plačala po „standardni“ ceni za velike industrijske odjemalce.

(12)

Nacionalno prenosno plinsko omrežje v Grčiji se lahko na zahtevo (morebitnega) odjemalca razširi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(13)

V primeru družbe AoG je bilo po podanem pozitivnem mnenju regulativnega organa za energijo (15. aprila 2005) in odobritvi s strani upravljavca prenosnega sistema (13. junija 2005) nacionalno omrežje razširjeno z izgradnjo 29,5 km dolgega plinovoda, s katerim so povezali družbo AoG (3). Plinovod je začel delovati 16. maja 2008.

(14)

Skupni stroški izgradnje razširitve so znašali 12,64 milijona EUR. Od tega je 9,04 milijona EUR plačala družba National Gas System Operator (v nadaljnjem besedilu: družba NGSO), 3,3 milijona EUR družba AoG, 3,6 milijona EUR pa je bilo dodeljenih prek okvira podpore Skupnosti za obdobje 2000–2006 (4).

(15)

V sklepu o začetku postopka z dne 27. januarja 2010 je Komisijo zanimalo, ali je bila ugodnejša cena električne energije, ki jo je podjetje PPC po marcu 2006 zaračunavalo družbi AoG, na enaki ravni kot za vse velike industrijske odjemalce. Razlog za pomisleke Komisije je bil v tem, da bi morala ugodnejša cena prenehati veljati marca 2006, pod pogoji iz ustanovitvenih statutov družbe AoG, ki so določali ugodnosti. Navedeno je bilo, da je podjetje PPC poskušalo pravočasno ukiniti ugodnost, ki pa je bila nato podaljšana s sodno odločbo.

(16)

Glede ukrepa, s katerim je bilo nacionalno plinsko omrežje razširjeno do družbe AoG, je Komisijo v sklepu o začetku postopka z dne 27. januarja 2010 zanimalo, zakaj je stroške izgradnje plinovoda večinoma krila država in ne družba AoG. Ti pomisleki so se pojavili, ker Grčija kljub večkratnim zahtevam s strani Komisije ni predložila nobenih informacij; to je bil tudi razlog, zakaj je bila v sklep o začetku postopka vključena odredba o predložitvi podatkov za Grčijo.

(17)

Grčija priznava, da je v obdobju med obema sodnima odločbama (med januarjem 2007 in marcem 2008) družba AoG na podlagi ugodnejše cene plačala 131,4 milijona EUR namesto 148,8 milijona EUR, kolikor bi ta strošek znašal na podlagi „standardne“ cene za velike industrijske odjemalce.

(18)

Vendar pa Grčija trdi, da tudi če je ugodnejša cena za družbo AoG pomenila pomoč, je bila ta pomoč že obstoječa.

(19)

S tem v zvezi družba AoG trdi, da v odločbi nacionalnega sodišča iz januarja 2007 ni bilo nobene večje spremembe prvotnega dogovora in da se je sodišče zgolj odločilo, da „zadrži“ obvestilo o ukinitvi ugodnejše cene in preloži odločitev sodišča o vsebinski presoji spora med družbo AoG in podjetjem PPC.

(20)

Grčija zanika, da je bila družba AoG deležna selektivne prednosti s subvencioniranjem stroškov izgradnje njenega plinovoda. Grčija zlasti trdi, da nacionalna pravila, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o razširitvi, pod enakimi pogoji veljajo za vse končne uporabnike plina, zato družba AoG ni bila deležna nobene selektivne prednosti.

(21)

Poleg tega Grčija trdi, da zadevni plinovod ni namenjen samo družbi AoG, ampak ga lahko uporabljajo tudi drugi industrijski in gospodinjski končni uporabniki na območju. Je del zmogljivosti nacionalnega prenosnega plinskega omrežja in last družbe NGSO. Poleg tega zmogljivost plinovoda presega letno porabo s strani družbe AoG (1,7 milijarde Nm3/leto v primerjavi z 0,7 milijarde Nm3/leto).

(22)

Družba AoG trdi, da je njena letna poraba plina po pogodbi 13,5 % skupne nacionalne porabe in da je njena dejanska letna poraba plina 10,5 % skupne nacionalne porabe. Družba AoG trdi tudi, da naložba upravljavcu omrežja prinese letni prihodek od cen v višini 11,6 milijona EUR, zaradi česar je naložba za upravljavca omrežja zelo zanimiva in dobičkonosna. Te številke so potrdili grški organi.

(23)

Podjetje PPC podpira preiskavo Komisije glede ukrepa o cenah električne energije. Podjetje PPC je potrdilo, da prednost za družbo AoG znaša 17,4 milijona EUR.

(24)

Na podlagi teh dejstev, trditev Grčije in trditev drugih tretjih strani bo Komisija v tem delu ocenila zadevna ukrepa. Komisija bo najprej ocenila prisotnost pomoči v ukrepih, ki se preiskujejo, da bi lahko ugotovila, ali pomoč obstaja ali ne (pododdelek V(a)). Če ukrep dejansko vključuje državno pomoč, bo Komisija ocenila njegovo združljivost z notranjim trgom (pododdelek V(b)).

(25)

Člen 107(1) PDEU navaja, da „razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(26)

Komisija bo ob upoštevanju te določbe v tem delu ocenila, ali izpodbijani ukrepi v korist družbe AoG pomenijo državno pomoč.

(27)

Komisija ugotavlja, da je cena, ki jo je plačevala družba AoG, nižja od standardne cene, ki so jo plačevali drugi veliki industrijski odjemalci. Komisija meni, da se prodajalec v tržnem gospodarstvu ne bi strinjal z zaračunavanjem nižje mesečne cene brez posebne utemeljitve. Glede tega Grčija ni navedla nobenih prepričljivih argumentov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je bila ta ugodnejša cena tržna cena, čeprav je Komisija to vprašanje uradno zastavila v svojih dopisih. Nasprotno, dva pomembna dejavnika kažeta, da cene, ki jo je plačevala družba AoG, ni mogoče obravnavati kot ceno, ki so jo določile tržne sile:

(28)

Zaradi zaračunavanja nižje cene je imelo podjetje PPC manjši prihodek. Podjetje PPC SA je podjetje pod nadzorom države. Grčija ima v podjetju 51-odstotni delež, podjetje pa je pod nadzorom grškega ministrstva za okolje, energijo in podnebne spremembe (do leta 2009 je bilo pod nadzorom ministrstva za finance). Grčija lahko imenuje večino članov odbora, v generalni skupščini pa jo neposredno zastopa grški minister za okolje, energijo in podnebne spremembe (do leta 2009 jo je zastopal minister za finance). Zato so vključena državna sredstva. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je za odločbo o podaljšanju odgovorna Grčija, saj jo je sprejelo grško sodišče, ki je državni organ.

(29)

Zato je merilo glede državnih sredstev izpolnjeno.

(30)

Ugodnejša cena je veljala samo za družbo AoG, ki ji je bila zato z ukrepom dodeljena selektivna prednost. Zato Komisija meni, da je ukrep selektiven.

(31)

Družba AoG je dejavna v sektorjih, v katerih države članice veliko trgujejo. Proizvodnja aluminija poleg Grčije poteka v še devetih državah članicah, in sicer v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu (6). Proizvodnja električne energije poteka v vseh državah članicah kot liberalizirana gospodarska dejavnost. Kadar se z državno pomočjo okrepi položaj enega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki med seboj konkurirajo na ravni trgovine med državami članicami, se šteje, da pomoč vpliva na ta podjetja. Zato je merilo glede izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami izpolnjeno.

(32)

Niti Grčija niti upravičenka te točke nista izpodbijali.

(33)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ugodnejša cena električne energije za družbo AoG pomeni državno pomoč v korist te družbe v smislu člena 107(1) PDEU. Pomoč znaša 17,4 milijona EUR, kar je razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi morala biti uporabljena v obdobju od januarja 2007 do marca 2008, tj. 148,8 milijona EUR, in (b) prihodkov podjetja PPC od cene, ki se je v tem obdobju dejansko uporabljala, tj. 131,4 milijona EUR.

(34)

Družba AoG trdi, da v prvi odločbi sodišča iz januarja 2007 ni bilo nobene večje spremembe prvotnega preferencialnega dogovora (glej uvodno izjavo 16). Zato družbi AoG po njenem mnenju ni bila dodeljena nova pomoč in ukrep o ugodnejši ceni električne energije pomeni obstoječo pomoč.

(35)

Komisija se s trditvijo družbe AoG ne strinja. Prvotni pogoji za ugodnejšo ceno, ki so pomenili obstoječo pomoč, so določali, da se pomoč zaključi marca 2006, če podjetje PPC družbo AoG o tem pravočasno obvesti. Ko je bila družba AoG o tem obveščena, je obstoječa pomoč prenehala veljati, kot je bilo to zahtevano v skladu s pogoji prvotne odobritve ugodnejše cene. Vsaka odobritev nižje cene električne energije, ki ustreza opredelitvi državne pomoči (kot v tem primeru), je zato nova pomoč, ne glede na to, da so pogoji za to pomoč podobni prejšnjemu ukrepu obstoječe pomoči. Sodna praksa Sodišča jasno navaja, da podaljšanje obstoječe pomoči pomeni novo pomoč, ki jo je treba priglasiti (7). Iz tega sledi, da to velja tudi, kadar je ukinjena obstoječa pomoč ponovno uvedena nekaj mesecev kasneje.

(36)

Ker ta nova pomoč Komisiji ni bila priglašena v skladu s členom 108 PDEU, je nezakonita.

(37)

Preiskava je pokazala, da so se družbi NGSO z odločitvijo, da razširi omrežje, precej povečali prihodki iz uporabniških pristojbin. Dejansko morajo uporabniki, kot je družba AoG, družbi NGSO za uporabo omrežja plačati uporabnino. Komisija je ugotovila, da je bil ukrep, tj. izgradnja plinovoda, za upravljavca omrežja gospodarsko smiseln in zato ni pomenil nobene prednosti za družbo AoG. Dejansko bi zasebni upravljavec omrežja izvedel enako naložbo.

(38)

V skladu z navedbami grških organov Komisija ugotavlja, da ima družba NGSO od zadevne naložbe letni prihodek od uporabniških pristojbin v višini 11,6 milijona EUR. Komisija je ta znesek primerjala s stroški naložbe (enkratna naložba) in stroški obratovanja (na letni osnovi) plinovoda, da bi preverila, ali je naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, tj. ali za vlagatelja ustvarja ustrezen donos.

(39)

V skladu z navedbami grških organov so stroški plinovoda za družbo AoG skupaj znašali 12,64 milijona EUR (9,04 milijona EUR je plačala družba NGSO, 3,6 milijona EUR pa je bilo financiranih s sredstvi Skupnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 14). Ob stroških za enkratno naložbo so letni stroški obratovanja ocenjeni na 0,933 milijona EUR. Zato je jasno, da letni prihodek v višini 11,6 milijona EUR za družbo NGSO pomeni zelo visok donos. Obdobje za povračilo naložbe (vključno z delom, financiranim iz sredstev Skupnosti) je manj kot 15 mesecev. Če hipotetično predvidevamo, da bo plinovod v uporabi 20 let, je donosnost naložbe (IRR – notranja stopnja donosa) 84 %. Glede na visoko donosnost Komisija meni, da bi bil donos dovolj visok, da bi zasebnega vlagatelja spodbudil k izvedbi iste naložbe (8). Zato Komisija meni, da odločitev države, da razširi plinsko omrežje, družbi AoG ni dodelila prednosti, ki je ne bi mogla pridobiti pod tržnimi pogoji.

(40)

Zato merilo glede prednosti ni izpolnjeno. Nobene potrebe ni po nadaljnjem ocenjevanju meril, ki bi morala biti izpolnjena, da bi ukrep pomenil državno pomoč na podlagi člena 107(1) PDEU.

(41)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da razširitev plinskega omrežja za družbo AoG ne pomeni državne pomoči v korist te družbe v smislu člena 107(1) PDEU.

(42)

V kolikor ukrep 1 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba njegovo združljivost oceniti ob upoštevanju izjem iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

(43)

Člen 107(2) in člen 107(3) določata izjeme od splošnega pravila iz člena 107(1), da državna pomoč ni združljiva z notranjim trgom.

(44)

Izjeme iz člena 107(2) PDEU v tem primeru ne veljajo, ker ta ukrep ni socialnega značaja, ni bil dodeljen posameznim potrošnikom, ni namenjen povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in ni bil dodeljen gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(45)

Nadaljnje izjeme so določene v členu 107(3) PDEU. Izjeme iz člena 107(3)(b), (d) in (e) očitno ne veljajo in se grški organi nanje niso sklicevali. V nadaljevanju bo Komisija ocenila morebitno združljivost ukrepa 1 na podlagi člena 107(3)(a) in (c).

(46)

Člen 107(3)(a) navaja, da se lahko „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“, razglasi za združljivo z notranjim trgom. Družba AoG se nahaja na območju, ki je upravičeno do pomoči na podlagi člena 107(3)(a) PDEU, zato bi lahko bila upravičena do regionalne pomoči.

(47)

Smernice o državni regionalni pomoči, ki so veljale v času uporabe ugodnejše cene, tj. januarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: Smernice o regionalni pomoči iz leta 2006 (9)), določajo pogoje za odobritev regionalne pomoči za naložbe.

(48)

Smernice o regionalni pomoči iz leta 2006 pomoč za tekoče poslovanje opredeljujejo kot pomoč, namenjeno zmanjšanju tekočih stroškov podjetja. V skladu s Smernicami se lahko pomoč za tekoče poslovanje dodeli v regijah, ki so upravičene na podlagi izjeme iz člena 107(3)(a), pod pogojem, da (i) je upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave ter (ii) da je njena višina sorazmerna razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti. Država članica mora sama dokazati obstoj in pomembnost kakršnih koli problemov (uvodna izjava 76).

(49)

Komisija ugotavlja, da so tekoči stroški neinvesticijski in običajno periodični izdatki, potrebni za opravljanje neke dejavnosti. V tem smislu je ugodnejša cena električne energije, ki se je uporabljala za družbo AoG, zmanjšala njene tekoče stroške. Zato pomeni pomoč za tekoče poslovanje, ki v skladu s Smernicami o regionalni pomoči iz leta 2006 ni bila dovoljena. Grški organi niso predložili nobenih dokazov, s katerimi bi dokazali, da je bilo znižanje cene električne energije upravičeno zaradi njegovega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave, prav tako pa niso dokazali, da je bilo znižanje sorazmerno razvojnim problemom, ki bi jih želelo ublažiti. Grški organi prav tako niso predložili nobenih meritev ali izračunov razvojnih problemov regije in stopnje pomoči, s čimer bi dokazali, da je pomoč sorazmerna s problemi.

(50)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo na podlagi Smernic o regionalni pomoči iz leta 2006.

(51)

Glede združljivosti pomoči na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 107 in 108 PDEU (10), Komisija meni, da je, kot je prikazano v uvodni izjavi 7, na podlagi finančnih številk, ki so jih predložili grški organi, družba AoG veliko podjetje. V skladu s členom 1(5) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah je ad hoc pomoč velikim podjetjem izključena iz področja uporabe Uredbe.

(52)

Prav tako mora država članica v skladu s členom 8(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v primeru, če je pomoč, zajeta v Uredbi, dodeljena velikemu podjetju, potrditi bistveni spodbujevalni učinek pomoči z dokumentom, v katerem so analizirane možnosti izvedbe projekta ali dejavnosti upravičenca s pomočjo in brez nje. Komisija takih dokazov ni prejela.

(53)

Pomoč, dodeljena družbi AoG, ni združljiva z notranjim trgom na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(54)

Člen 107(3)(c) PDEU navaja, da se lahko „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“ razglasi za združljivo z notranjim trgom.

(55)

Komisija meni, da izjema iz člena 107(3)(c) v zadevnem primeru ne velja. Dejansko se družba AoG, kar zadeva razvoj določenih gospodarskih območij, nahaja na območju, upravičenem do pomoči na podlagi člena 107(3)(a) in ne člena 107(3)(c) (11). Glede razvoja določenih gospodarskih dejavnosti Komisija ugotavlja, da za sektor proizvodnje aluminija ne veljajo posebna pravila o državni pomoči, ki bi lahko veljala za upravičenko. Druga pravila o državni pomoči na podlagi člena 107(3)(c) se očitno ne uporabljajo. Družba AoG zlasti ni upravičena do pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje. Dejansko družba AoG v času izvajanja pomoči ni bila podjetje v težavah, prav tako pa ni izpolnila nobenega od meril iz točk 9–11 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999, ki so veljala v času uporabe ugodnejše cene (12). Poleg tega je pomoč za prestrukturiranje pogojena z obstojem zdravega načrta za prestrukturiranje. Grčija takega načrta za prestrukturiranje ni predložila. Pomoč, dodeljena družbi AoG, ni združljiva na podlagi pravil o pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje.

(56)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da zadevni ukrep pomoči ni združljiv s PDEU. Komisija zlasti meni, da razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi se morala uporabljati za družbo AoG v obdobju med januarjem 2007 in marcem 2008, ter (b) prihodki, ki jih je imelo podjetje PPC od cene, ki se je za družbo AoG v tem obdobju dejansko uporabljala, pomeni nezdružljivo pomoč v korist družbe AoG.

(57)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ukrep 1 pomeni državno pomoč in je nezdružljiv z notranjim trgom. Komisija je tudi sklenila, da razširitev nacionalnega plinskega omrežja ne pomeni državne pomoči.

(58)

Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (13) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(59)

Ker se zadevni ukrep obravnava kot nezakonita in nezdružljiva pomoč, je treba znesek pomoči vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči. Za začetek izterjave se šteje čas, ko je bila upravičencu dana prednost, tj. ko je bila pomoč dana upravičencu na voljo, vključevati pa mora tudi obresti na terjatev do trenutka dejanske izterjave.

(60)

Nezdružljivi element pomoči ukrepa je razlika med (a) prihodki podjetja PPC od standardne cene, ki bi se morala uporabljati za družbo AoG v obdobju med januarjem 2007 in marcem 2008, ter (b) prihodki, ki jih je imelo podjetje PPC od cene, ki se je za družbo AoG v tem obdobju dejansko uporabljala. Znesek pomoči, ki je bil v tem obdobju tako dodeljen družbi AoG, znaša 17,4 milijona EUR –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki se izterja od upravičenke;

(b)

natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenke zahtevalo vračilo pomoči.