(a)

leta 2010 je dejanski proračunski primanjkljaj presegal ciljni primanjkljaj za 0,4 % BDP, medtem ko je bila gospodarska rast v letu 2010 močnejša, kot je bilo predvideno v napovedi služb Komisije s pomladi 2009, na kateri so temeljila priporočila Sveta z dne 7. julija 2009. Leta 2011 naj bi se javnofinančni saldo po pričakovanjih (tako vlade kot tudi služb Komisije v napovedi za jesen 2011 – „napoved za jesen 2011“) pretvoril v presežek, vendar le zaradi enkratnih prihodkov v višini 9,75 % BDP v zvezi s prenosom pokojninskih sredstev iz zasebnih sistemov pokojninskega zavarovanja na državni steber in prihodkov v višini 0,9 % BDP iz sektorskih dajatev (v telekomunikacijskem, energetskem, maloprodajnem in finančnem sektorju). Brez enkratnih ukrepov bi primanjkljaj dosegel okoli 6 % BDP in znatno presegel referenčno vrednost v višini 3 % BDP, določeno v členu 1 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primankljajem, priloženem Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi. Madžarski organi so v obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem z jeseni 2011 napovedali presežek v višini 3,9 % BDP. V napovedi za jesen 2011 je bil napovedan nekoliko nižji presežek (3,6 % BDP), zlasti ker je upoštevala delni prevzem dolga podjetij javnega prevoza (0,2 % BDP). Ob upoštevanju nedavnih informacij o enkratnih prejemkih, prejetih po roku, določenem v napovedi za jesen 2011, bi bil presežek lahko še nižji. Strukturni primanjkljaj se je v letu 2010 poslabšal za 1,5 %, v letu 2011 pa za 1,25 %, kar je skupno 2,75 % BDP in je v nasprotju s priporočilom Sveta z dne 7. julija 2009, naj Madžarska v teh dveh letih zagotovi skupni fiskalni napor v višini najmanj 0,5 % BDP, ki je potrebno za trajnostno odpravo primanjkljaja do leta 2011. Strukturno poslabšanje je posledica dejstva, da strukturni ukrepi niso ustrezno kompenzirali znižanja davkov v višini več kot 2 % BDP;

(b)

osnutek proračuna za leto 2012 je zasnovan tako, da naj bi dosegli ciljni primanjkljaj v višini 2,5 % BDP v skladu s posodobljenim konvergenčnim programom iz leta 2011. V ta namen predlog proračuna vsebuje več ukrepov, ki po podatkih organov skupaj znašajo skoraj 4 % BDP, poleg tega je predvidenega 0,7 % BDP rezerve kot varovala za izredne razmere. Nasprotno naj bi po napovedi za jesen 2011 javnofinančni primanjkljaj dosegel 2,8 % BDP in stukturni primanjkljaj izboljšal za do 2,4 % BDP. Višji primanjkljaj v primerjavi z osnutkom proračuna je med drugim posledica tega, da se za leto 2012 pričakuje za 1 odstotno točko nižja gospodarska rast, pa tudi bolj preudarne ocene razvoja na področju prihodkov in odhodkov. Obenem je v skladu z ustrezno zakonodajo v osnutku proračuna predvideno, da se rezerva za izredne razmere ne bo porabila. Vendar je mejna vrednost primanjkljaja 3 % BDP spoštovana le zaradi enkratnih prihodkov v višini skoraj 0,9 % BDP, ki izhajajo iz že navedenih izrednih sektorskih dajatev.

(c)

v skladu z napovedjo za jesen 2011 in na podlagi običajne domneve, da v politiki ne bo prišlo do sprememb, je bilo predvideno, da se bo proračunski primanjkljaj v letu 2013 spet povečal na 3,7 %. Razlog za to je predvsem dejstvo, da dodatni prihranki iz programa strukturnih reform za navedeno leto ne bodo kompenzirali postopne ukinitve izrednih dajatev v višini okoli 0,9 % BDP;

(d)

splošni javni primanjkljaj v višini 2,8 % BDP, predviden za leto 2012 na podlagi proračunskega razvoja od objave napovedi z jeseni 2011, se še vedno zdi verjeten (brez upoštevanja nedavnega poslabšanja makroekonomskega okolja). To pojasnjuje dejstvo, da so posledice novega konsolidacijskega svežnja, ki zmanjšujejo primanjkljaj, v višini 0,4 % BDP, ki ga je vlada sprejela dne 15. decembra 2011, večinoma izenačene s spremembami osnutka proračuna, ki povečujejo primanjkljaj, in neto proračunskimi stroški sporazuma z bančnim sektorjem, sklenjenega dne 15. decembra 2011, ki še niso ustrezno kompenzirani z dodatnimi konsolidacijskimi ukrepi;

(e)

ob upoštevanju nekaterih nadaljnjih specifikacij programa strukturnih reform (povezane odločitve vlade in parlamenta so podrobno opisane v poročilu o napredku iz decembra 2011), pozitivnega osnovnega učinka iz leta 2012 in neto stroškov, ki izhajajo iz sporazuma z bančnim sektorjem, je primanjkljaj, predviden za leto 2013 v napovedi za jesen 2011, mogoče zmanjšati s 3,7 % BDP na 3,25 % BDP, kar pa je še vedno jasno nad mejno vrednostjo 3 % BDP. Razlika med posodobljeno oceno in uradnim ciljnim primanjkljajem (2,2 % BDP) iz madžarskega programa za konvergenčnost iz aprila 2011 je predvsem posledica dejstva, da se zaradi pomanjkanja posebnih ukrepov približno polovica programa strukturnih reform ni mogla upoštevati. Preostanek razlike v primerjavi z uradnim ciljnim primanjkljajem je povezan z napovedanimi višjimi odhodki, predvsem na področju prevoznih podjetij v državni lasti in vzdrževanja cest ter vključuje tudi nekolikšno razliko v predpostavkah o rasti. Predvidene so nadaljnje strukturne reforme, zaradi katerih bi lahko bil v napovedi predviden primanjkljaj nižji, vendar te reforme še niso dovolj natančno določene;

(f)

pri posodobljenih srednjeročnih napovedih prevladujejo negativna tveganja. Obstaja nekaj pozitivnega tveganja, predvsem zaradi nadaljnjega priliva prihodkov, ki je boljši od pričakovanega, za leti 2012 in 2013. Vendar bodo negativna tveganja predvidoma več kot izravnala pozitivno tveganje. Zlasti so se povečale obrestne mere za vse roke zapadlosti, menjalni tečaj se je poslabšal in zdi se, da se je srednjeročna gospodarska napoved poslabšala, odkar je bila 10. novembra 2011 objavljena napoved za jesen 2011. Če bi se ti dejavniki upoštevali, bi se napovedi glede primanjkljaja tako v letu 2012 kot tudi v letu 2013 nadalje povečale za 0,5 % BDP, kar bi pomenilo primanjkljaj v višini nekaj nad 3 % BDP oziroma 3,75 % BDP;

(g)

po napovedi za jesen 2011 naj bi se bruto javni dolg do leta 2013 glede na napovedani primanjkljaj in predpostavljeni menjalni tečaj znova povečal na skoraj 77 % BDP, potem ko se je v letu 2011 začasno zmanjšal zaradi prevzema zasebnih pokojninskih sredstev. Če bi se srednjeročne proračunske napovedi posodobile le na podlagi novih ukrepov, sprejetih po roku iz napovedi, bi delež dolga napovedan za leto 2012 ostal večinoma nespremenjen in bi se v letu 2013 le rahlo izboljšal. Zaradi nadaljnjih možnih revizij proračunskih napovedi, ob upoštevanju predvsem povečanih donosov, konca menjalnega tečaja med HUF in EUR v višini 311 (kar je približno 12 % slabše od tehnične predpostavke, uporabljene v napovedi za jesen 2011) in slabšega makroekonomskega okolja, pa bi v letu 2011 delež dolga znašal približno 80 %, nato pa bi se tako v letu 2012 kot tudi 2013 ustalil na ravni okoli 78,5 %, medtem ko je Svet priporočil, da se mora delež javnega dolga stalno zmanjševati.