|
8.3.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 70/1 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 28. februarja 2012
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo stekla
(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 865)
(Besedilo velja za EGP)
(2012/134/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 13(1) Direktive 2010/75/EU od Komisije zahteva, da organizira izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami, nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se poenostavi priprava referenčnih dokumentov za najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), kot je opredeljeno v členu 3(11) navedene direktive. |
|
(2) |
V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive. |
|
(3) |
„Zaključki o BAT“so v členu 3(12) Direktive 2010/75/EU opredeljeni kot ključni element referenčnih dokumentov BAT in vsebujejo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. |
|
(4) |
V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za naprave iz poglavja 2 navedene direktive. |
|
(5) |
Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU zahteva, da pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU. |
|
(6) |
Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata. |
|
(7) |
V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU temeljijo zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT. |
|
(8) |
V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju. |
|
(9) |
S Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) je bil vzpostavljen forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. |
|
(10) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 13. septembra 2011 pridobila mnenje (3) navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo stekla in ga javno objavila. |
|
(11) |
Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za proizvodnjo stekla so določeni v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. februarja 2012
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.
(3) http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ied/library?l=/ied_art_13_forum/opinions_article
PRILOGA
ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO STEKLA
| PODROČJE UPORABE | 6 |
| OPREDELITEV POJMOV | 6 |
| SPLOŠNE UGOTOVITVE | 6 |
| Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak | 6 |
| Pretvorba v referenčno koncentracijo kisika | 7 |
| Pretvorba koncentracij v specifične masne emisije | 8 |
| Opredelitve nekaterih onesnaževal zraka | 9 |
| Čas povprečenja za odplake odpadnih voda | 9 |
|
1.1 |
Splošni zaključki o BAT za steklarsko industrijo | 9 |
|
1.1.1 |
Sistemi ravnanja z okoljem | 9 |
|
1.1.2 |
Energetska učinkovitost | 10 |
|
1.1.3 |
Skladiščenje materialov in ravnanje z njimi | 11 |
|
1.1.4 |
Splošne primarne tehnologije | 12 |
|
1.1.5 |
Emisije v vodo iz procesov proizvodnje stekla | 14 |
|
1.1.6 |
Odpadki v procesih proizvodnje stekla | 16 |
|
1.1.7 |
Hrup v procesih proizvodnje stekla | 17 |
|
1.2 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo embalažnega stekla | 17 |
|
1.2.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 17 |
|
1.2.2 |
Dušikovi oksidi (NOx) iz talilnih peči | 17 |
|
1.2.3 |
Žveplovi oksidi (SOx) iz talilnih peči | 20 |
|
1.2.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 20 |
|
1.2.5 |
Kovine iz talilnih peči | 21 |
|
1.2.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 21 |
|
1.3 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo ravnega stekla | 23 |
|
1.3.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 23 |
|
1.3.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 23 |
|
1.3.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 25 |
|
1.3.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 26 |
|
1.3.5 |
Kovine iz talilnih peči | 26 |
|
1.3.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 27 |
|
1.4 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo brezkončnih steklenih vlaken | 28 |
|
1.4.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 28 |
|
1.4.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 29 |
|
1.4.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 29 |
|
1.4.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 30 |
|
1.4.5 |
Kovine iz talilnih peči | 31 |
|
1.4.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 31 |
|
1.5 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo stekla za domačo uporabo | 32 |
|
1.5.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 32 |
|
1.5.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 33 |
|
1.5.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 35 |
|
1.5.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 35 |
|
1.5.5 |
Kovine iz talilnih peči | 36 |
|
1.5.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 38 |
|
1.6 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo posebnega stekla | 39 |
|
1.6.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 39 |
|
1.6.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 39 |
|
1.6.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 42 |
|
1.6.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 42 |
|
1.6.5 |
Kovine iz talilnih peči | 43 |
|
1.6.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 43 |
|
1.7 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo mineralne volne | 44 |
|
1.7.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 44 |
|
1.7.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 45 |
|
1.7.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 46 |
|
1.7.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 47 |
|
1.7.5 |
Vodikov sulfid (H2S) iz talilnih peči za kameno volno | 48 |
|
1.7.6 |
Kovine iz talilnih peči | 48 |
|
1.7.7 |
Emisije iz zaključnih procesov | 49 |
|
1.8 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo izolacijske volne za visoke temperature | 50 |
|
1.8.1 |
Emisije prahu iz procesov taljenja in zaključnih procesov | 50 |
|
1.8.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz procesov taljenja in zaključnih procesov | 51 |
|
1.8.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz procesov taljenja in zaključnih procesov | 52 |
|
1.8.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 52 |
|
1.8.5 |
Kovine iz talilnih peči in zaključnih procesov | 53 |
|
1.8.6 |
Hlapne organske spojine iz zaključnih procesov | 53 |
|
1.9 |
Zaključki o BAT za proizvodnjo frit | 54 |
|
1.9.1 |
Emisije prahu iz talilnih peči | 54 |
|
1.9.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) iz talilnih peči | 54 |
|
1.9.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) iz talilnih peči | 55 |
|
1.9.4 |
Vodikov klorid (HCl) in vodikov fluorid (HF) iz talilnih peči | 56 |
|
1.9.5 |
Kovine iz talilnih peči | 56 |
|
1.9.6 |
Emisije iz zaključnih procesov | 57 |
| Glosar: | 58 |
|
1.10 |
Opis tehnik | 58 |
|
1.10.1 |
Emisije prahu | 58 |
|
1.10.2 |
Emisije NOX | 58 |
|
1.10.3 |
Emisije SOX | 60 |
|
1.10.4 |
Emisije HCl, HF | 60 |
|
1.10.5 |
Emisije kovin | 60 |
|
1.10.6 |
Skupne emisije plinov (npr. SOX, HCl, HF, borove spojine) | 61 |
|
1.10.7 |
Skupne emisije (trdne + plinaste) | 61 |
|
1.10.8 |
Emisije iz postopkov rezanja, mletja, poliranja | 61 |
|
1.10.9 |
Emisije H2S in hlapnih organskih spojin | 62 |
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje industrijske dejavnosti, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:
|
— |
|
|
— |
|
Ti zaključki o BAT ne zadevajo naslednjih dejavnosti:
|
— |
proizvodnje vodnega stekla, ki je obravnavana v referenčnem dokumentu o proizvodnji anorganskih kemikalij v velikih količinah – trdnih in drugih(LVIC-S); |
|
— |
proizvodnje polikristalinske volne; |
|
— |
proizvodnje ogledal, ki je obravnavana v referenčnem dokumentu o površinski obdelavi z organskimi topili (STS). |
Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:
|
Referenčni dokumenti |
Dejavnost |
|
Emisije iz skladiščenja (EFS) |
Skladiščenje surovin in ravnanje z njimi |
|
Energetska učinkovitost (ENE) |
Splošna energetska učinkovitost |
|
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM) |
Gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnologij na različne prvine okolja |
|
Splošna načela spremljanja (MON) |
Spremljanje emisij in porabe |
Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso zavezujoče ali izčrpne. Možno je uporabiti tudi druge tehnologije, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven varstva okolja.
OPREDELITEV POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
Pojem |
Opredelitev pojma |
|
Nova naprava |
Naprava, nameščena na kraju obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT. |
|
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova. |
|
Nova peč |
Peč, nameščena na kraju obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolni obnovi peči po objavi teh sklepnih ugotovitev o najboljših razpoložljivih tehnologijah. |
|
Reden remont peči |
Remont med delovnimi obdobji brez pomembnih sprememb zahtev v zvezi s pečjo ali tehnologije, pri čemer ogrodje peči ni bistveno prilagojeno in se dimenzije peči v osnovi ne spremenijo. Ognjevzdržni deli peči in po potrebi regeneratorji se popravijo s popolno ali delno zamenjavo materiala. |
|
Popoln remont peči |
Remont, ki vključuje veliko spremembo zahtev v zvezi s pečjo ali tehnologije ter pomembne prilagoditve ali zamenjavo peči in z njo povezane opreme. |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak
Če ni navedeno drugače, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak iz teh zaključkov o BAT, veljajo v referenčnih pogojih, ki so opredeljeni v preglednici 1. Vse vrednosti koncentracij odpadnih plinov se nanašajo na standardne pogoje: suh plin, temperatura 273,15 K, tlak 101,3 kPa.
|
Za občasne meritve |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na povprečno vrednost treh naključnih vzorcev, pri čemer se meritve izvajajo najmanj 30 minut; v primeru regenerativnih peči mora obdobje merjenja vključevati najmanj dva vžiga v časovni vrsti v regenerativnih komorah. |
|
Za neprekinjene meritve |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na povprečne dnevne vrednosti. |
Preglednica 1
Referenčni pogoji v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak
|
Dejavnosti |
Enota |
Referenčni pogoji |
|
|
Dejavnosti taljenja |
Konvencionalna talilna peč pri neprekinjenem taljenju |
mg/Nm3 |
8 vol % kisika |
|
Konvencionalna talilna peč pri občasnem taljenju |
mg/Nm3 |
13 vol % kisika |
|
|
Peči, kurjene s kisikom |
kg/tono staljenega stekla |
Ravni emisij v mg/Nm3 ni mogoče izraziti kot referenčno koncentracijo kisika. |
|
|
Električne peči |
mg/Nm3 ali kg/tono staljenega stekla |
Ravni emisij v mg/Nm3 ni mogoče izraziti kot referenčno koncentracijo kisika. |
|
|
Talilne peči za frite |
mg/Nm3 ali kg/tono staljene frite |
Koncentracije se nanašajo na 15 vol % kisika. V primeru kurjenja z zrakom-plinom se uporabljajo ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ki so izražene kot koncentracija emisij (mg/Nm3). Kadar se uporablja le kurjenje s kisikom, se uporabljajo ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ki so izražene s specifičnimi masnimi emisijami (kg/tono staljene frite). Kadar se uporablja kurjenje z zrakom-plinom, obogatenim s kisikom, se uporabljajo ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ki so izražene kot koncentracija emisij (mg/Nm3) ali specifične masne emisije (kg/tono staljene frite). |
|
|
Vse vrste peči |
kg/tono staljenega stekla |
Specifične masne emisije se nanašajo na eno tono staljenega stekla. |
|
|
Druge dejavnosti, razen taljenja, vključno z zaključnimi procesi |
Vsi procesi |
mg/Nm3 |
Brez popravka za kisik. |
|
Vsi procesi |
kg/tono stekla |
Specifične masne emisije se nanašajo na eno tono proizvedenega stekla. |
|
Pretvorba v referenčno koncentracijo kisika
Z naslednjo formulo se izračuna koncentracija emisij pri referenčni ravni kisika (glej preglednico 1).
pri čemer je:
|
ER (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij, popravljena glede na referenčno raven kisika OR, |
|
OR (vol %) |
: |
referenčna raven kisika, |
|
EM (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij pri izmerjeni ravni kisika OM, |
|
OM (vol %) |
: |
izmerjena raven kisika. |
Pretvorba koncentracij v specifične masne emisije
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ki so v oddelkih od 1.2 do 1.9 izražene s specifičnimi masnimi emisijami (kg/tono staljenega stekla), temeljijo na spodnjem izračunu, razen v primeru peči, kurjenih s kisikom, in v nekaterih primerih električnega taljenja, kjer so bile ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, v kg/tono taljenega stekla pridobljene na podlagi posebnih sporočenih podatkov.
Izračun za pretvorbo koncentracij v specifične masne emisije je opisan spodaj.
Specifična masna emisija (kg/tono staljenega stekla) = pretvorbeni faktor × koncentracija emisij (mg/Nm3),
pri čemer je: pretvorbeni faktor = (Q/P) × 10–6,
|
če je |
: |
|
Prostornina odpadnih plinov (Q) je odvisna od specifične porabe energije, vrste goriva in oksidanta (zrak, s kisikom obogaten zrak in kisik, pri čemer je čistost odvisna od proizvodnega procesa). Na porabo energije vpliva zapleten sklop dejavnikov, tj. (predvsem) vrsta peči, vrsta stekla in delež odpadnega stekla.
Vendar lahko na razmerje med koncentracijo in specifičnim masnim pretokom vpliva več dejavnikov:
|
— |
vrsta peči (temperatura predgretja zraka, talilna tehnologija), |
|
— |
vrsta proizvedenega stekla (energija, ki je potrebna za taljenje), |
|
— |
energetska mešanica (fosilno gorivo/izboljšanje zmogljivosti z električno energijo), |
|
— |
vrsta fosilnega goriva (nafta, plin), |
|
— |
vrsta oksidanta (kisik, zrak, s kisikom obogaten zrak), |
|
— |
delež odpadnega stekla, |
|
— |
sestava serije, |
|
— |
starost peči, |
|
— |
velikost peči. |
Za pretvorbo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz koncentracij v specifične masne emisije so uporabljeni pretvorbeni faktorji iz preglednice 2.
Pretvorbeni faktorji so določeni na podlagi energetsko učinkovitih peči in veljajo le za polne peči na zrak/gorivo.
Preglednica 2
Okvirni faktorji za pretvorbo mg/Nm3 v kg/tono staljenega stekla v energetsko učinkovitih pečeh na gorivo-zrak
|
Sektorji |
Faktorji za pretvorbo mg/Nm3 v kg/tono staljenega stekla |
|
|
Ravno steklo |
2,5 × 10–3 |
|
|
Embalažno steklo |
Splošni primer |
1,5 × 10–3 |
|
Posebni primeri (1) |
Študija posameznih primerov (pogosto 3,0 × 10–3) |
|
|
Brezkončna steklena vlakna |
4,5 × 10–3 |
|
|
Steklo za domačo uporabo |
Natronsko steklo |
2,5 × 10–3 |
|
Posebni primeri (2) |
Študija posameznih primerov (med 2,5 in > 10 × 10–3; pogosto 3,0 × 10–3) |
|
|
Mineralna volna |
Steklena volna |
2 × 10–3 |
|
Kamena volna iz kupolne peči |
2,5 × 10–3 |
|
|
Posebno steklo |
Steklo za televizijske zaslone (plošče) |
3 × 10–3 |
|
Steklo za televizijske zaslone (lij) |
2,5 × 10–3 |
|
|
Borosilikatno steklo (cev) |
4 × 10–3 |
|
|
Steklena keramika |
6,5 × 10–3 |
|
|
Steklo za svetilke (natronsko steklo) |
2,5 × 10–3 |
|
|
Frite |
Študija posameznih primerov (5–7,5 × 10–3) |
|
OPREDELITVE NEKATERIH ONESNAŽEVAL ZRAKA
V teh zaključkih o BAT in v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz oddelkov od 1.2 do 1.9, se uporabljajo te opredelitve pojmov:
|
NOX, izražen kot NO2 |
Vsota dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2 |
|
SOX, izražen kot SO2 |
Vsota žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izražena kot SO2 |
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
Vsi plinasti kloridi, izraženi kot HCl |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
Vsi plinasti fluoridi, izraženi kot HF |
ČAS POVPREČENJA ZA ODPLAKE ODPADNIH VODA
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v odpadne vode iz teh zaključkov o BAT nanašajo na povprečno vrednost za sestavljeni vzorec odpadnih voda, odvzet v obdobju, ki traja 2 uri ali 24 ur.
1.1 Splošni zaključki o BAT za proizvodnjo stekla
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate, razen če je navedeno drugače.
Poleg splošnih najboljših razpoložljivih tehnologij iz tega oddelka se lahko uporabljajo tudi najboljše razpoložljive tehnologije za posamezne procese iz oddelkov 1.2–1.9.
1.1.1
1. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena izvajanju in upoštevanju sistema ravnanja z okoljem, kar vključuje vse naslednje značilnosti:
|
i. |
zavezanost vodstva, vključno z višjim vodstvom; |
|
ii. |
opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo; |
|
iii. |
načrtovanje in priprava nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami; |
|
iv. |
izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:
|
|
v. |
preverjanje učinkovitosti in sprejemanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:
|
|
vi. |
pregled sistema ravnanja z okoljem ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja vodstvo; |
|
vii. |
spremljanje razvoja čistejših tehnologij; |
|
viii. |
upoštevanje okoljskih vplivov morebitne razgradnje obrata v fazi načrtovanja nove naprave in v njegovi celotni obratovalni dobi; |
|
ix. |
redna uporaba sektorskih primerjalnih analiz. |
Ustreznost
Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta ponavadi povezana z vrsto, obsegom in zapletenostjo obrata ter vrsto njegovih morebitnih vplivov na okolje.
1.1.2
2. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe energije z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
|||
|
Ustrezno v novih napravah. V obstoječih napravah je za izvajanje potreben popoln remont peči. |
||
|
Ustrezno v primeru peči na gorivo/zrak in peči, kurjene s kisikom. |
||
|
Ni ustrezno v sektorjih brezkončnih steklenih vlaken, izolacijske volne za visoke temperature in frite. |
||
|
Ustrezno za peči na gorivo/zrak in peči, kurjene s kisikom. Ustreznost in ekonomska upravičenost tehnologije sta odvisni od skupne učinkovitosti, ki jo je mogoče doseči, tudi z učinkovito rabo proizvedene pare. |
||
|
Ustrezno za peči na gorivo/zrak in peči, kurjene s kisikom. Tehnologija je običajno ustrezna le za serije z več kot 50 % odpadnega stekla. |
1.1.3
3. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanju razpršenih emisij prahu pri skladiščenju trdnih materialov in ravnanju z njimi z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
I. |
Skladiščenje surovin
|
|
II. |
Ravnanje s surovinami
|
4. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preprečevanju ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanju razpršenih emisij plinov pri skladiščenju vnetljivih surovin in ravnanju z njimi z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
i. |
uporaba barve za cisterne, ki vpija malo sončne svetlobe, pri skladiščenju razsutega materiala, pri katerem se lahko temperatura zaradi sončne svetlobe spremeni; |
|
ii. |
nadzor temperature v skladišču vnetljivih surovin; |
|
iii. |
izolacija cistern v skladišču vnetljivih surovin; |
|
iv. |
upravljanje zalog; |
|
v. |
uporaba cistern s plavajočim pokrovom za skladiščenje velikih količin vnetljivih naftnih derivatov; |
|
vi. |
uporaba sistemov za prenos tekočin z vračanjem hlapov v primeru prenosa vnetljivih tekočin (npr. iz tovornjaka s cisterno do cisterne za skladiščenje); |
|
vii. |
uporaba cistern z izbočenim pokrovom za skladiščenje tekočih surovin; |
|
viii. |
uporaba tlačnih/vakuumskih ventilov v cisternah, ki zdržijo nihanje tlaka; |
|
ix. |
obdelava izpustov (npr. adsorpcija, absorpcija, kondenzacija) pri skladiščenju nevarnih materialov; |
|
x. |
podpovršinsko polnjenje pri skladiščenju tekočin, ki se lahko penijo. |
1.1.4
5. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe energije in emisij v zrak s stalnim spremljanjem parametrov obratovanja in programiranim vzdrževanjem talilne peči.
|
Tehnologija |
Ustreznost |
|
Tehnologija vključuje sklop postopkov za spremljanje in vzdrževanje, ki jih je mogoče uporabljati posamezno ali v kombinaciji, odvisno od vrste peči, da se omejijo vplivi staranja na peč, npr. tesnjenje peči in gorilnikov, ohranitev čim boljše izolacije, nadzor ustaljenih pogojev gorenja, nadzor razmerja med gorivom in zrakom itd. |
Ustrezno za regenerativne in rekuperativne peči ter peči, kurjene s kisikom. Za ugotavljanje ustreznosti v primeru drugih vrst peči je potrebna ocena posameznega obrata. |
6. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena preudarni izbiri in nadzoru vseh snovi in surovin, vnesenih v talilno peč, da se zmanjšajo ali preprečijo emisije v zrak, z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je odvisna od omejitev v zvezi z vrsto stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivostjo surovin in goriva. |
||
|
|||
|
7. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena rednemu spremljanju emisij in/ali drugih pomembnih parametrov procesa, vključno z naslednjimi:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne |
||
|
|||
|
|||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne |
||
|
|||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne |
||
|
8. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena optimalnemu delovanju in razpoložljivosti sistemov za čiščenje odpadnega plina pri običajnih pogojih delovanja, da se preprečijo ali zmanjšajo emisije.
Ustreznost
Za posebne pogoje delovanja je mogoče opredeliti posebne postopke, zlasti:
|
i. |
med zagonom in ustavitvijo; |
|
ii. |
med drugimi posebnimi postopki, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje sistemov (npr. redna in izredna vzdrževalna dela in čiščenje peči in/ali sistema za čiščenje odpadnega plina, bistvene spremembe v proizvodnji); |
|
iii. |
v primeru nezadostnega pretoka odpadnih plinov ali temperature, pri kateri sistem ne more delovati s polno zmogljivostjo. |
9. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena omejevanju emisij ogljikovega monoksida (CO) iz talilne peči, kadar se uporabljajo primarne tehnologije ali kemijska redukcija z gorivom za zmanjšanje emisij NOx.
|
Tehnologija |
Ustreznost |
|
Primarne tehnologije za zmanjšanje emisij NOx temeljijo na spremembah procesa zgorevanja (npr. zmanjšanje razmerja zrak/gorivo, postopno zgorevanje gorilnikov z nizkimi emisijami NOx itd.). Pri kemijski redukciji z gorivom se v tok odpadnih plinov doda ogljikovodikovo gorivo, da se zmanjša nastajanje NOx v peči. Povečanje emisij CO zaradi uporabe teh tehnologij je mogoče omejiti z natančnim nadzorom parametrov obratovanja |
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo |
Preglednica 3
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije ogljikovega monoksida iz talilnih peči
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
Ogljikov monoksid, izražen kot CO |
< 100 mg/Nm3 |
10. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena omejevanju emisij dušika (NH3), kadar se uporabljajo tehnologije selektivne katalitske redukcije (SCR) ali selektivne nekatalitske redukcije (SNCR) za visoko učinkovito zmanjševanje emisij NOx.
|
Tehnologija |
Ustreznost |
|
Tehnologija vključuje vzpostavitev in vzdrževanje ustreznih pogojev za delovanje sistemov selektivne katalitske redukcije ali selektivne nekatalitske redukcije za čiščenje odpadnega plina, da se omejijo emisije nereagiranega dušika |
Ustrezno za talilne peči s sistemi selektivne katalitske redukcije ali selektivne nekatalitske redukcije. |
Preglednica 4
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije dušika, kadar se uporabljajo tehnologije selektivne katalitske redukcije ali selektivne nekatalitske redukcije
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (3) |
|
Dušik, izražen kot NH3 |
< 5–30 mg/Nm3 |
11. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij bora iz talilne peči, kadar se v formulaciji serije uporabljajo borove spojine, z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (4) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost v obstoječih naravah je lahko odvisna od tehničnih omejitev, ki so povezane s položajem in značilnostmi obstoječega filtrirnega sistema. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi manjše učinkovitosti pri odstranjevanju drugih plinastih onesnaževal (SOx, HCl, HF), kar je posledica odlaganja borovih spojin na površini suhega alkalnega reagenta. |
||
|
Ustreznost v obstoječih napravah je lahko omejena, ker so potrebni posebni sistemi za čiščenje odpadne vode. |
Spremljanje
Emisije bora je treba spremljati v skladu s posebno metodologijo, ki omogoča merjenje vsebnosti trdnih in plinastih delcev ter opredelitev, kako je mogoče učinkovito odstraniti te delce iz dimnih plinov.
1.1.5
12. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju porabe vode z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Vračanje vode za čiščenje v obtok je možno v večini čistilnih sistemov, vendar je morda treba občasno izprazniti sistem in zamenjati čistilni medij. |
||||||
|
Ustreznost te tehnologije je lahko omejena zaradi upravljanja varnosti proizvodnega procesa. Pri tem je treba upoštevati zlasti naslednje:
|
13. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju obremenitve emisij z onesnaževali v izpustih odpadne vode z enim od naslednjih sistemov čiščenja odpadne vode ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Ustrezno le v sektorjih, kjer se v proizvodnem procesu uporabljajo organske snovi (npr. sektorja brezkončnih steklenih vlaken in mineralne volne). |
||
|
Ustrezno za obrate, v katerih je potrebno dodatno zmanjšanje vsebnosti onesnaževal. |
||
|
Na splošno ustrezno le v sektorju frit (možnost ponovne uporabe v keramični industriji). |
Preglednica 5
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za izpuste odpadnih voda v površinsko vodo iz steklarske proizvodnje
|
Parameter (5) |
Enota |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (6) (sestavljen vzorec) |
|
pH |
— |
6,5–9 |
|
Neraztopljene trdne snovi skupaj |
mg/l |
< 30 |
|
Kemijska potreba po kisiku (KPK) |
mg/l |
< 5–130 (7) |
|
Sulfati, izraženi kot SO4 2– |
mg/l |
< 1 000 |
|
Fluoridi, izraženi kot F– |
mg/l |
< 6 (8) |
|
Ogljikovodiki skupaj |
mg/l |
< 15 (9) |
|
Svinec, izražen kot Pb |
mg/l |
< 0,05–0,3 (10) |
|
Antimon, izražen kot Sb |
mg/l |
< 0,5 |
|
Arzen, izražen kot As |
mg/l |
< 0,3 |
|
Barij, izražen kot Ba |
mg/l |
< 3,0 |
|
Cink, izražen kot Zn |
mg/l |
< 0,5 |
|
Baker, izražen kot Cu |
mg/l |
< 0,3 |
|
Krom, izražen kot Cr |
mg/l |
< 0,3 |
|
Kadmij, izražen kot Cd |
mg/l |
< 0,05 |
|
Kositer, izražen kot Sn |
mg/l |
< 0,5 |
|
Nikelj, izražen kot Ni |
mg/l |
< 0,5 |
|
Dušik, izražen kot NH4 |
mg/l |
< 10 |
|
Bor, izražen kot B |
mg/l |
< 1–3 |
|
Fenol |
mg/l |
< 1 |
1.1.6
14. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju proizvodnje trdnih odpadkov, ki jih je treba odstraniti, z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||||||||||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi kakovosti končnega steklenega proizvoda. |
||||||||||
|
Tehnologija na je splošno ustrezna. |
||||||||||
|
Na splošno ni ustrezno v sektorjih brezkončnih steklenih vlaken, izolacijske volne za visoke temperature in frit. |
||||||||||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi različnih dejavnikov:
|
||||||||||
|
Na splošno ustrezno v sektorjih stekla za domačo uporabo (za mulj za rezanje svinčevega kristalnega stekla) in embalažnega stekla (drobni delci stekla, zmešani z nafto). V drugih sektorjih proizvodnje stekla je ustreznost omejena zaradi nepredvidljive in onesnažene sestave, majhnih količin in ekonomske upravičenosti. |
||||||||||
|
Ustreznost je omejena zaradi zahtev, ki jih določajo proizvajalci ognjevzdržnih materialov in morebitni končni uporabniki. |
||||||||||
|
Briketiranje odpadkov s cementnim vezivom je ustrezno le v sektorju kamene volne. Uporabiti je treba kompromisni pristop glede emisij v zrak in proizvodnje trdnih odpadkov. |
1.1.7
15. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij hrupa z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
i. |
izvedba ocene okoljskega hrupa in oblikovanje načrta za upravljanje hrupa, ki ustreza lokalnemu okolju; |
|
ii. |
uporaba hrupne opreme ali izvajanje hrupnih dejavnosti v ločenem objektu/enoti; |
|
iii. |
uporaba pregrad za ograditev vira hrupa; |
|
iv. |
opravljanje hrupnih dejavnosti na prostem podnevi; |
|
v. |
uporaba protihrupne zaščite ali naravnih ovir (dreves, grmovja) med obratom in zaščitenim območjem, pri čemer se upoštevajo lokalni pogoji. |
1.2 Zaključki o BAT za proizvodnjo embalažnega stekla
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo embalažnega stekla, razen če je navedeno drugače.
1.2.1
16. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči s sistemom za čiščenje dimnih plinov, npr. elektrostatičnim ali vrečastim filtrom.
|
Tehnologija (11) |
Ustreznost |
|
Sistemi za čiščenje dimnih plinov vključujejo tehnologije za zmanjševanje končnih emisij s filtracijo vseh materialov, ki so na točki merjenja v trdnem stanju |
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 6
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (12) |
|
|
Prah |
< 10–20 |
< 0,015–0,06 |
1.2.2
17. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOx iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
I. |
Primarne tehnologije, kot so:
|
|
II. |
Sekundarne tehnologije, kot so:
|
Preglednica 7
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOx iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (15) |
||
|
NOx, izražen kot NO2 |
500–800 |
0,75–1,2 |
|
|
Električno taljenje |
< 100 |
< 0,3 |
|
|
Taljenje s kisikom (18) |
Ni relevantno |
< 0,5–0,8 |
|
|
Sekundarne tehnologije |
< 500 |
< 0,75 |
|
18. Kadar se v formulaciji serije uporabljajo nitrati in/ali so v talilni peči potrebni posebni pogoji za sežig s kisikom, da se zagotovi kakovost končnega proizvoda, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij NOx z zmanjšanjem uporabe teh surovin v kombinaciji s primarnimi ali sekundarnimi tehnologijami.
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, so navedene v preglednici 7.
Če se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za kratka delovna obdobja ali v talilnih pečeh z zmogljivostjo < 100 ton/dan, je raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedena v preglednici 8.
|
Tehnologija (19) |
Ustreznost |
||
|
Primarne tehnologije:
|
Nadomestitev nitratov v formulaciji serije je lahko omejena zaradi velikih stroškov in/ali večjega vpliva nadomestnih materialov na okolje. |
Preglednica 8
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOx iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla, kadar se v formulaciji serije uporabljajo nitrati in/ali so v talilni peči potrebni posebni pogoji za sežig s kisikom za kratka delovna obdobja ali v talilnih pečeh z zmogljivostjo < 100 ton/dan
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (20) |
||
|
NOx, izražen kot NO2 |
Primarne tehnologije |
< 1 000 |
< 3 |
1.2.3
19. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOx iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (21) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Zmanjševanje vsebnosti žvepla v formulaciji serije je na splošno ustrezno ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega steklenega proizvoda. Pri uporabi optimizacije bilance žvepla je potreben kompromisni pristop glede odstranjevanja emisij SOx in ravnanja s trdnimi odpadki (filtrski prah). Učinkovito zmanjševanje emisij SOx je odvisno od ohranitve žveplovih spojin v steklu, kar se lahko za različne vrste stekla bistveno razlikuje. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
Preglednica 9
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla
|
Parameter |
Gorivo |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (22) (23) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (24) |
||
|
SOX, izražen kot SO2 |
Zemeljski plin |
< 200 - 500 |
< 0,3 - 0,75 |
|
Kurilno olje (25) |
< 500 - 1 200 |
< 0,75 - 1,8 |
|
1.2.4
20. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči (ki so lahko združene z dimnimi plini, ki nastajajo med nanašanjem premaznega sredstva na vroče steklo) z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (26) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 10
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (27) |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl (28) |
< 10 - 20 |
< 0,02 - 0,03 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 1 - 5 |
< 0,001 - 0,008 |
1.2.5
21. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (29) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
|||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 11
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju embalažnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (30) (31) (32) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (33) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,2 - 1 (34) |
< 0,3 - 1,5 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1 - 5 |
< 1,5 - 7,5 × 10–3 |
1.2.6
22. Kadar se za nanašanje premaznega sredstva na vroče steklo uporabljajo kositrne, organokositrne ali titanove spojine, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||||||
|
Kombinacija z dimnimi plini iz talilne peči je na splošno ustrezna. Na kombinacijo z zrakom za sežig lahko vplivajo tehnične ovire zaradi nekaterih morebitnih vplivov na kemično sestavo stekla in materiale regeneratorja. |
||||||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
Preglednica 12
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak, ki nastajajo med nanašanjem premaznega sredstva na vroče steklo, v sektorju embalažnega stekla, kadar se dimni plini iz zaključnih postopkov obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah |
< 10 |
|
Titanove spojine, izražene kot Ti |
< 5 |
|
Kositrne spojine, vključno z organokositrnimi spojinami, izražene kot Sn |
< 5 |
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
< 30 |
23. Kadar se SO3 uporablja za površinsko obdelavo, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij SOX z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (36) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 13
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz zaključnih procesov, kadar se SO3 uporablja za površinsko obdelavo v sektorju embalažnega stekla, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
SOX izražen kot SO2 |
< 100 - 200 |
1.3 Zaključki o BAT za proizvodnjo ravnega stekla
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo ravnega stekla, razen če je navedeno drugače.
1.3.1
24. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči s sistemom elektrostatičnega filtra ali vrečastega filtra
Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.1.
Preglednica 14
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju ravnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (37) |
|
|
Prah |
< 10 - 20 |
< 0,025 - 0,05 |
1.3.2
25. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
I. |
Primarne tehnologije, kot so:
|
|
II. |
Sekundarne tehnologije, kot so:
|
Preglednica 15
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju ravnega stekla
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (40) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (41) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Spremembe zgorevanja, proces FENIX (42) |
700 - 800 |
1,75 - 2,0 |
|
Taljenje s kisikom (43) |
Ni relevantno |
< 1,25 - 2,0 |
|
|
Sekundarne tehnologije (44) |
400 - 700 |
1,0 - 1,75 |
|
26. Kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije, je najboljša razpoložljiva tehnologija v kombinaciji s primarnimi ali sekundarnimi tehnologijami namenjena zmanjšanju emisij NOX z zmanjšanjem uporabe teh surovin. Kadar se uporabljajo sekundarne tehnologije, so ustrezne ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz preglednice 15.
Če se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za proizvodnjo posebnega stekla v omejenem številu kratkih delovnih obdobij, so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, določene v preglednici 16.
|
Tehnologija (45) |
Ustreznost |
||||||
|
Primarne tehnologije:
|
Nadomestitev nitratov v formulaciji serije je lahko omejena zaradi velikih stroškov in/ali večjega vpliva nadomestnih materialov na okolje. |
Preglednica 16
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju ravnega stekla, kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za proizvodnjo posebnega stekla v omejenem številu kratkih delovnih obdobij
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (46) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Primarne tehnologije |
< 1 200 |
< 3 |
1.3.3
27. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (47) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Zmanjševanje vsebnosti žvepla v formulaciji serije je na splošno ustrezno ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega steklenega proizvoda. Pri uporabi optimizacije bilance žvepla je potreben kompromisni pristop glede odstranjevanja emisij SOX in ravnanja s trdnimi odpadki (filtrski prah). |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
Preglednica 17
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju ravnega stekla
|
Parameter |
Gorivo |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (48) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (49) |
||
|
SOx, izražen kot SO2 |
Zemeljski plin |
< 300 - 500 |
< 0,75 - 1,25 |
|
500 - 1 300 |
1,25 - 3,25 |
||
1.3.4
28. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (52) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 18
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju ravnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (53) |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl (54) |
< 10 - 25 |
< 0,025 - 0,0625 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 1 - 4 |
< 0,0025 - 0,010 |
1.3.5
29. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (55) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Preglednica 19
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju ravnega stekla, razen stekla, obarvanega s selenom
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (56) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (57) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,2 - 1 |
< 0,5 - 2,5 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1 - 5 |
< 2,5 - 12,5 × 10–3 |
30. Kadar se selenove spojine uporabljajo za barvanje stekla, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij selena iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (58) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Preglednica 20
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije selena iz talilne peči v sektorju ravnega stekla za proizvodnjo barvnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (59) (60) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (61) |
|
|
Selenove spojine, izražene kot Se |
1 - 3 |
2,5 - 7,5 × 10–3 |
1.3.6
31. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij v zrak iz zaključnih procesov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (62) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
|||
|
|||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. Izbira tehnologije in njena učinkovitost sta odvisni od sestave vstopnega odpadnega plina. |
Preglednica 21
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak iz zaključnih procesov v sektorju ravnega stekla, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah |
< 15 - 20 |
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
< 10 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 1 - 5 |
|
SOX, izražen kot SO2 |
< 200 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 1 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 5 |
1.4 Zaključki o BAT za proizvodnjo brezkončnih steklenih vlaken
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo brezkončnih steklenih vlaken, razen če je navedeno drugače.
1.4.1
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za prah iz tega oddelka ustrezajo vsem materialom, ki so na točki merjenja trdni, vključno s trdnimi borovimi spojinami. Borove spojine, ki so na točki merjenja v plinastem stanju, niso vključene.
32. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (63) |
Ustreznost |
||
|
Uporaba tehnologije je omejena zaradi zaščite, saj so formulacije serij brez bora ali z nizko vsebnostjo bora patentirane. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v novih napravah, pri katerih se lahko položaj in značilnosti filtra določijo brez omejitev. |
||
|
Uporaba v obstoječih napravah je lahko omejena s tehničnimi ovirami; tj. s potrebo po posebni čistilni napravi odpadne vode. |
Preglednica 22
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju brezkončnih steklenih vlaken
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (64) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (65) |
|
|
Prah |
< 10 - 20 |
< 0,045 - 0,09 |
1.4.2
33. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (66) |
Ustreznost |
||||||
| i. Spremembe zgorevanja |
|||||||
|
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo ob upoštevanju omejitev glede energetske učinkovitosti peči in večje porabe goriva. Večina peči je že rekuperativnih. |
||||||
|
Stopenjsko dovajanje goriva je ustrezno za večino peči na zrak/gorivo, kisik. Ustreznost stopenjskega dovajanja zraka je zaradi tehnične zapletenosti zelo omejena. |
||||||
|
Ustreznost te tehnologije je omejena z uporabo posebnih gorilnikov s samodejno recirkulacijo odpadnega plina. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Ustreznost je omejena zaradi razpoložljivosti različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||||||
|
Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
Preglednica 23
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju brezkončnih steklenih vlaken
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (67) |
|
|
NOX, izražen kot NO2 |
Spremembe zgorevanja |
< 600 - 1 000 |
< 2,7 - 4,5 |
|
Taljenje s kisikom (68) |
Ni relevantno |
< 0,5 - 1,5 |
|
1.4.3
34. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (69) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega steklenega proizvoda. Pri uporabi optimizacije bilance žvepla je potreben kompromisni pristop glede odstranjevanja emisij SOX in ravnanja s trdnimi odpadki (filtrski prah), ki jih je treba odstraniti. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Zaradi visoke koncentracije borovih spojin v dimnih plinih je lahko omejena učinkovitost reagenta, uporabljenega v sistemih suhega ali polsuhega čiščenja, pri zmanjševanju emisij. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju tehničnih omejitev, tj. potrebe po posebni čistilni napravi odpadne vode. |
Preglednica 24
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju brezkončnih steklenih vlaken
|
Parameter |
Gorivo |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (70) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (71) |
||
|
SOx, izražen kot SO2 |
Zemeljski plin (72) |
< 200 - 800 |
< 0,9 - 3,6 |
|
< 500 - 1 000 |
< 2,25 - 4,5 |
||
1.4.4
35. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (75) |
Ustreznost |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede formulacije serije in razpoložljivosti surovin. |
||||||
|
Nadomestitev fluorovih spojin z nadomestnimi materiali je omejena zaradi zahtev glede kakovosti proizvoda. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju tehničnih omejitev, tj. potrebe po posebni čistilni napravi odpadne vode. |
Preglednica 25
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju brezkončnih steklenih vlaken
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (76) |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
< 10 |
< 0,05 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF (77) |
< 5 - 15 |
< 0,02 - 0,07 |
1.4.5
36. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (78) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju tehničnih omejitev, tj. potrebe po posebni čistilni napravi odpadne vode. |
Preglednica 26
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju brezkončnih steklenih vlaken
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (79) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (80) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,2 - 1 |
< 0,9 - 4,5 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1 - 3 |
< 4,5 - 13,5 × 10–3 |
1.4.6
37. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij iz zaključnih procesov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (81) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne za čiščenje odpadnih plinov iz procesa oblikovanja (nanašanje premaza na vlakna) ali sekundarnih procesov, ki vključujejo uporabo veziva, ki mora biti strjeno ali posušeno. |
||
|
|||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna za čiščenje odpadnih plinov, ki nastajajo med rezanjem in mletjem proizvodov. |
Preglednica 27
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak iz zaključnih procesov v sektorju brezkončnih steklenih vlaken, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Emisije pri oblikovanju in nanašanju premaznega sredstva |
|
|
Prah |
< 5 - 20 |
|
Formaldehid |
< 10 |
|
Amoniak |
< 30 |
|
Skupne hlapne organske spojine, izražene kot C |
< 20 |
|
Emisije pri rezanju in mletju |
|
|
Prah |
< 5 - 20 |
1.5 Zaključki o BAT za proizvodnjo stekla za domačo uporabo
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo stekla za domačo uporabo, razen če je navedeno drugače.
1.5.1
38. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (82) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede vrste stekla, ki se proizvaja, in razpoložljivosti nadomestnih surovin. |
||
|
Neustrezno za proizvodnjo velike količine stekla (> 300 ton/dan). Neustrezno za proizvodnjo, pri kateri so potrebne velike spremembe hitrosti pomika. Za izvajanje je potreben popoln remont peči. |
||
|
Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Ustreznost je omejena na posebne primere, zlasti električne talilne peči, pri katerih so količina odpadnih plinov in emisije prahu na splošno nizke in povezane s prenosom formulacije serije. |
Preglednica 28
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (83) |
|
|
Prah |
< 10 - 20 (84) |
< 0,03 - 0,06 |
|
< 1 - 10 (85) |
< 0,003 - 0,03 |
|
1.5.2
39. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (86) |
Ustreznost |
||||||
| i. Spremembe zgorevanja |
|||||||
|
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Zaradi manjše učinkovitosti peči in večje porabe goriva ustrezno le v pogojih, ki veljajo za posamezen obrat (tj. uporaba rekuperativnih peči namesto regenerativnih peči). |
||||||
|
Stopenjsko dovajanje goriva je ustrezno za večino konvencionalnih peči na zrak/gorivo. Ustreznost stopenjskega dovajanja zraka je zaradi tehnične zapletenosti zelo omejena. |
||||||
|
Ustreznost te tehnologije je omejena z uporabo posebnih gorilnikov s samodejno recirkulacijo odpadnega plina. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Dosežene okoljske koristi so zaradi tehničnih omejitev in nižje stopnje prilagodljivosti peči na splošno nižje pri uporabi pri križno kurjenih, plinskih pečeh. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Ustreznost je omejena zaradi razpoložljivosti različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||||||
|
Ustreznost je omejena na formulacije serije z visokimi ravnmi zunanjega odpadnega stekla (> 70 %). Za uporabo je potreben popoln remont talilne peči. Zaradi oblike peči (tj. dolga in ozka) lahko veljajo omejitve v zvezi s prostorom. |
||||||
|
Neustrezno za proizvodnjo velike količine stekla (> 300 ton/dan). Neustrezno za proizvodnjo, pri kateri so potrebne velike spremembe hitrosti pomika. Za izvajanje je potreben popoln remont peči. |
||||||
|
Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
Preglednica 29
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (87) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Spremembe zgorevanja, posebne zasnove peči |
< 500 - 1 000 |
< 1,25 - 2,5 |
|
Električno taljenje |
< 100 |
< 0,3 |
|
|
Taljenje s kisikom (88) |
Ni relevantno |
< 0,5 - 1,5 |
|
40. Kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije, je najboljša razpoložljiva tehnologija v kombinaciji s primarnimi ali sekundarnimi tehnologijami namenjena zmanjšanju emisij NOX z zmanjšanjem uporabe teh surovin.
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, so določene v preglednici 29.
Če se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za omejeno število kratkih delovnih obdobij ali za talilne peči z zmogljivostjo < 100 t/dan za proizvodnjo posebnih vrst natronskega stekla (prozorno/ultra-prozorno steklo ali barvno steklo, za katerega se uporablja selen) in drugega posebnega stekla (tj. borosilikatno steklo, steklena keramika, opalno steklo, kristalno steklo in svinčevo kristalno steklo), so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, določene v preglednici 30.
|
Tehnologija (89) |
Ustreznost |
||
|
Primarne tehnologije: |
|||
|
Nadomestitev nitratov v formulaciji serije je lahko omejena zaradi velikih stroškov in/ali večjega vpliva nadomestnih materialov na okolje. |
Preglednica 30
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo, kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za omejeno število kratkih delovnih obdobij ali za talilne peči z zmogljivostjo < 100 t/dan za proizvodnjo posebnih vrst natronskega stekla (prozorno/ultra-prozorno steklo ali barvno steklo, za katerega se uporablja selen) in drugega posebnega stekla (tj. borosilikatno steklo, steklena keramika, opalno steklo, kristalno steklo in svinčevo kristalno steklo)
|
Parameter |
Vrsta peči |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Konvencionalne peči na zrak/gorivo |
< 500 – 1 500 |
< 1,25–3,75 (90) |
|
Električno taljenje |
< 300–500 |
< 8–10 |
|
1.5.3
41. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (91) |
Ustreznost |
||
|
Zmanjševanje vsebnosti žvepla v formulaciji serije je na splošno ustrezno ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega steklenega proizvoda. Pri uporabi optimizacije bilance žvepla je potreben kompromisni pristop glede odstranjevanja emisij SOX in ravnanja s trdnimi odpadki (filtrski prah). |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 31
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo
|
Parameter |
Gorivo/tehnologija taljenja |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (92) |
||
|
SOx, izražen kot SO2 |
Zemeljski plin |
< 200–300 |
< 0,5–0,75 |
|
Kurilno olje (93) |
< 1 000 |
< 2,5 |
|
|
Električno taljenje |
< 100 |
< 0,25 |
|
1.5.4
42. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (94) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi formulacije serije za vrsto stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega proizvoda. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju tehničnih omejitev, tj. potrebe po posebni čistilni napravi odpadne vode. Ustreznost te tehnologije je lahko omejena zaradi visokih stroškov in vidikov, povezanih s čiščenjem odpadnih voda, vključno z omejitvami glede recikliranja blata ali trdnih delcev iz čistilnih naprav odpadnih voda. |
Preglednica 32
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (95) |
|
|
< 10–20 |
< 0,03–0,06 |
|
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF (98) |
< 1–5 |
< 0,003–0,015 |
1.5.5
43. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (99) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Pri proizvodnji kristalnega stekla in svinčevega kristalnega stekla je zmanjšanje kovinskih spojin v formulaciji serije omejeno z Direktivo 69/493/EGS, ki določa razvrstitev kemične sestave končnih steklenih proizvodov. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 33
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo, razen stekla, pri katerem se za razbarvanje uporablja selen
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (100) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (101) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,2–1 |
< 0,6–3 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1–5 |
< 3–15 × 10–3 |
44. Kadar se selenove spojine uporabljajo za razbarvanje stekla, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij selena iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (102) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 34
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije selena iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo, kadar se selenove spojine uporabljajo za razbarvanje stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (103) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (104) |
|
|
Selenove spojine, izražene kot Se |
< 1 |
< 3 × 10–3 |
45. Kadar se svinčeve spojine uporabljajo pri proizvodnji svinčevega kristalnega stekla, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij svinca iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (105) |
Ustreznost |
||
|
Neustrezno za proizvodnjo velike količine stekla (> 300 ton/dan). Neustrezno za proizvodnjo, pri kateri so potrebne velike spremembe hitrosti pomika. Za izvajanje je potreben popoln remont peči. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
|||
|
Preglednica 35
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije svinca iz talilne peči v sektorju stekla za domačo uporabo, kadar se svinčeve spojine uporabljajo za proizvodnjo svinčevega kristalnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (106) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (107) |
|
|
Svinčeve spojine, izražene kot Pb |
< 0,5–1 |
< 1–3 × 10–3 |
1.5.6
46. Pri zaključnih prašnih procesih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij prahu in kovin z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (108) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 36
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak iz zaključnih prašnih procesov v sektorju stekla za domačo uporabo, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah |
< 1–10 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) (109) |
< 1 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) (109) |
< 1–5 |
|
Svinčeve spojine, izražene kot Pb (110) |
< 1–1,5 |
47. Pri procesih kislinskega poliranja je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij HF z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (111) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 37
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HF iz procesov kislinskega poliranja v sektorju stekla za domačo uporabo, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 5 |
1.6 Zaključki o BAT za proizvodnjo posebnega stekla
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo posebnega stekla, razen če je navedeno drugače.
1.6.1
48. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (112) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede kakovosti steklenega proizvoda. |
||
|
Neustrezno za proizvodnjo velike količine stekla (> 300 ton/dan). Neustrezno za proizvodnjo, pri kateri so potrebne velike spremembe hitrosti pomika. Za izvajanje je potreben popoln remont peči. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 38
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju posebnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (113) |
|
|
Prah |
< 10–20 |
< 0,03–0,13 |
|
< 1–10 (114) |
< 0,003–0,065 |
|
1.6.2
49. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
I. |
Primarne tehnologije, kot so:
|
|
II. |
Sekundarne tehnologije, kot so:
|
Preglednica 39
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju posebnega stekla
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (117) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Spremembe zgorevanja |
600–800 |
1,5–3,2 |
|
Električno taljenje |
< 100 |
< 0,25–0,4 |
|
|
Ni relevantno |
< 1–3 |
||
|
Sekundarne tehnologije |
< 500 |
< 1–3 |
|
50. Kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije, je najboljša razpoložljiva tehnologija v kombinaciji s primarnimi ali sekundarnimi tehnologijami namenjena zmanjšanju emisij NOX z zmanjšanjem uporabe teh surovin.
|
Tehnologija (120) |
Ustreznost |
||
|
Primarne tehnologije |
|||
|
Nadomestitev nitratov v formulaciji serije je lahko omejena zaradi velikih stroškov in/ali večjega vpliva nadomestnih materialov na okolje. |
Preglednica 40
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju posebnega stekla, kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (121) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (122) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Zmanjšanje vnosa nitratov v formulacijo serije v kombinaciji s primarnimi ali sekundarnimi tehnologijami |
< 500 – 1 000 |
< 1–6 |
1.6.3
51. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (123) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega steklenega proizvoda. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 41
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju posebnega stekla
|
Parameter |
Gorivo/tehnologija taljenja |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (124) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (125) |
||
|
SOX, izražen kot SO2 |
Zemeljski plin, električno taljenje (126) |
< 30–200 |
< 0,08–0,5 |
|
Kurilno olje (127) |
500–800 |
1,25–2 |
|
1.6.4
52. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (128) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi formulacije serije za vrsto stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega proizvoda. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 42
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju posebnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (129) |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl (130) |
< 10–20 |
< 0,03–0,05 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 1–5 |
< 0,003–0,04 (131) |
1.6.5
53. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (132) |
Ustreznost |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi vrste stekla, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 43
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju posebnega stekla
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (133) (134) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (135) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,1–1 |
< 0,3–3 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1–5 |
< 3–15 × 10–3 |
1.6.6
54. Pri zaključnih prašnih procesih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij prahu in kovin z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (136) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 44
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu in kovin iz zaključnih procesov v sektorju posebnega stekla, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah |
1–10 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) (137) |
< 1 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) (137) |
< 1–5 |
55. Pri procesih kislinskega poliranja je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij HF z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (138) |
Opis |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 45
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HF iz procesov kislinskega poliranja v sektorju posebnega stekla, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 5 |
1.7 Zaključki o BAT za proizvodnjo mineralne volne
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo mineralne volne, razen če je navedeno drugače.
1.7.1
56. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči s sistemom elektrostatičnega filtra ali vrečastega filtra
|
Tehnologija (139) |
Ustreznost |
|
Filtrirni sistem: elektrostatični filter ali vrečasti filter |
Tehnologija je na splošno ustrezna. Zaradi nevarnosti eksplozije pri vžigu ogljikovega monoksida, ki nastaja v peči, elektrostatični filtri niso ustrezni za kupolne peči za proizvodnjo kamene volne. |
Preglednica 46
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju mineralne volne
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (140) |
|
|
Prah |
< 10–20 |
< 0,02–0,050 |
1.7.2
57. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (141) |
Ustreznost |
||||||
| i. Spremembe zgorevanja |
|||||||
|
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Zaradi manjše učinkovitosti peči in večje porabe goriva ustrezno le v pogojih, ki veljajo za posamezen obrat (tj. uporaba rekuperativnih peči namesto regenerativnih peči). |
||||||
|
Stopenjsko dovajanje goriva je ustrezno za večino konvencionalnih peči na zrak/gorivo. Ustreznost stopenjskega dovajanja zraka je zaradi tehnične zapletenosti zelo omejena. |
||||||
|
Ustreznost te tehnologije je omejena z uporabo posebnih gorilnikov s samodejno recirkulacijo odpadnega plina. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Dosežene okoljske koristi so zaradi tehničnih omejitev in nižje stopnje prilagodljivosti peči na splošno nižje pri uporabi pri križno kurjenih, plinskih pečeh. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Ustreznost je omejena zaradi razpoložljivosti različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||||||
|
Neustrezno za proizvodnjo velike količine stekla (> 300 ton/dan). Neustrezno za proizvodnjo, pri kateri so potrebne velike spremembe hitrosti pomika. Za izvajanje je potreben popoln remont peči. |
||||||
|
Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
Preglednica 47
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju mineralne volne
|
Parameter |
Proizvod |
Tehnologija taljenja |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (142) |
|||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Steklena volna |
Peči na zrak/gorivo in električne peči |
< 200–500 |
< 0,4–1,0 |
|
Taljenje s kisikom (143) |
Ni relevantno |
< 0,5 |
||
|
Kamena volna |
Vse vrste peči |
< 400–500 |
< 1,0–1,25 |
|
58. Kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije za proizvodnjo steklene volne, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij NOX z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (144) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev zaradi zahtev glede kakovosti končnega proizvoda. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Za izvajanje električnega taljenja je potreben popoln remont peči. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
Preglednica 48
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči pri proizvodnji steklene volne, kadar se nitrati uporabljajo v formulaciji serije
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (145) |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Zmanjšanje vnosa nitratov v formulacijo serije v kombinaciji s primarnimi tehnologijami |
< 500–700 |
< 1,0–1,4 (146) |
1.7.3
59. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (147) |
Ustreznost |
||
|
Pri proizvodnji steklene volne je tehnologija na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede razpoložljivosti surovin z nizko vsebnostjo žvepla, zlasti zunanjega odpadnega stekla. Zaradi visokih ravni zunanjega odpadnega stekla v formulaciji serije je možnost optimizacije bilance žvepla zaradi spremenljive bilance žvepla omejena. Pri proizvodnji kamene volne je za optimizacijo bilance žvepla morda potreben kompromisni pristop glede odstranjevanja emisij SOX iz dimnih plinov in ravnanja s trdnimi odpadki iz obdelave dimnih plinov (filtrski prah) in/ali iz postopka razvlaknjevanja, ki se lahko reciklirajo v formulaciji serije (cementni briketi) ali jih je treba odstraniti. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||
|
Elektrostatični filtri niso ustrezni za kupolne peči za proizvodnjo kamene volne (glej BAT 56). |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju tehničnih omejitev, tj. potrebe po posebni čistilni napravi odpadne vode. |
Preglednica 49
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju mineralne volne
|
Parameter |
Proizvod/pogoji |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (148) |
||
|
SOX, izražen kot SO2 |
Steklena volna |
||
|
Plinske in električne peči (149) |
< 50–150 |
< 0,1–0,3 |
|
|
Kamena volna |
|||
|
Plinske in električne peči |
< 350 |
< 0,9 |
|
|
Kupolne peči, brez recikliranja briketov ali žlindre (150) |
< 400 |
< 1,0 |
|
|
Kupolne peči, z recikliranjem cementnih briketov ali žlindre (151) |
< 1 400 |
< 3,5 |
|
1.7.4
60. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (152) |
Opis |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede formulacije serije in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Elektrostatični filtri niso ustrezni za kupolne peči za proizvodnjo kamene volne (glej BAT 56). |
Preglednica 50
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju mineralne volne
|
Parameter |
Proizvod |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (153) |
||
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
Steklena volna |
< 5–10 |
< 0,01–0,02 |
|
Kamena volna |
< 10–30 |
< 0,025–0,075 |
|
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
Vsi proizvodi |
< 1–5 |
< 0,002–0,013 (154) |
1.7.5
61. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij H2S iz talilne peči s sistemom za sežiganje odpadnih plinov za oksidacijo vodikovega sulfida v SO2
|
Tehnologija (155) |
Ustreznost |
|
Sistem za sežiganje odpadnih plinov |
Tehnologija je na splošno ustrezna za kupolne peči za kameno volno. |
Preglednica 51
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije H2S iz talilne peči pri proizvodnji kamene volne
|
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (156) |
|
|
Vodikov sulfid izražen kot H2S |
< 2 |
< 0,005 |
1.7.6
62. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (157) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna (uporabnost je omejena z razpoložljivostjo surovin). Uporaba mangana kot oksidanta v formulaciji serije pri proizvodnji steklene volne je odvisna od količine in kakovosti zunanjega odpadnega stekla, ki se uporabi v formulaciji serije, pri čemer je mogoče uporabo mangana ustrezno zmanjšati. |
||
|
Elektrostatični filtri niso ustrezni za kupolne peči za proizvodnjo kamene volne (glej BAT 56). |
Preglednica 52
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju mineralne volne
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (158) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (159) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 0,2–1 (160) |
< 0,4–2,5 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 1–2 (160) |
< 2–5 × 10–3 |
1.7.7
63. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij iz zaključnih procesov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (161) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna v sektorju mineralne volne, zlasti v procesih pri proizvodnji steklene volne za čiščenje emisij iz območja za oblikovanje (nanašanje premaza na vlakna). V procesih pri proizvodnji kamene volne je ustreznost omejena zaradi možnega negativnega vpliva na druge tehnologije za zmanjšanje emisij. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna za čiščenje odpadnih plinov iz procesa oblikovanja (nanašanje premaza na vlakna) ali za skupne odpadne pline (oblikovanje in strjevanja). |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna za čiščenje odpadnih plinov iz procesa oblikovanja (nanašanje premaza na vlakna), iz trdilnih peči ali za skupne odpadne pline (oblikovanje in strjevanja). |
||
|
Ustreznost je omejena zlasti na procese pri proizvodnji kamene volne, in sicer za odpadne pline iz območja za oblikovanje in/ali trdilnih peči |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna za čiščenje odpadnih plinov iz trdilnih peči, zlasti v procesih pri proizvodnji kamene volne. Uporaba v primeru skupnih odpadnih plinov (oblikovanje in strjevanje) zaradi velike količine, nizke koncentracije in nizke temperature odpadnih plinov ni ekonomsko upravičena. |
Preglednica 53
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak v zaključnih procesih v sektorju mineralne volne, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono končnega proizvoda |
|
|
Območje za oblikovanje – skupne emisije iz procesov oblikovanja in strjevanja – skupne emisije iz procesov oblikovanja, strjevanja in hlajenja |
||
|
Delci skupaj |
< 20–50 |
— |
|
Fenol |
< 5–10 |
— |
|
Formaldehid |
< 2–5 |
— |
|
Amoniak |
30–60 |
— |
|
Amini |
< 3 |
— |
|
Hlapne organske spojine skupaj, izražene kot C |
10–30 |
— |
|
Delci skupaj |
< 5–30 |
< 0,2 |
|
Fenol |
< 2–5 |
< 0,03 |
|
Formaldehid |
< 2–5 |
< 0,03 |
|
Amoniak |
< 20–60 |
< 0,4 |
|
Amini |
< 2 |
< 0,01 |
|
Hlapne organske spojine skupaj, izražene kot C |
< 10 |
< 0,065 |
|
NOX, izražen kot NO2 |
< 100–200 |
< 1 |
1.8 Zaključki o BAT za proizvodnjo izolacijske volne za visoke temperature
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo izolacijske volne za visoke temperature, razen če je navedeno drugače.
1.8.1
64. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči s sistemom filtriranja.
|
Tehnologija (164) |
Ustreznost |
|
Filtrirni sistem običajno vključuje vrečasti filter |
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 54
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
||
|
Prah |
Čiščenje dimnih plinov s filtrirnimi sistemi |
< 5–20 (165) |
65. Pri zaključnih prašnih procesih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (166) |
Ustreznost |
||||||||||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||||||||||
|
|||||||||||
|
Preglednica 55
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz prašnih zaključnih procesov v sektorju izolacijske volne za visoke temperature, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah (167) |
1–5 |
1.8.2
66. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz peči za odgor maziva z nadzorom in/ali spremembami zgorevanja
|
Tehnologija |
Ustreznost |
||||||
|
Nadzor in/ali spremembe zgorevanja Tehnologije za zmanjšanje nastajanja toplotnih emisij NOX vključujejo nadzor glavnih parametrov zgorevanja:
Uspešen nadzor zgorevanja vključuje ustvarjanje pogojev, ki so najmanj ugodni za nastajanje NOX |
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 56
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za NOX iz peči za odgor maziva v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Nadzor in/ali spremembe zgorevanja |
100–200 |
1.8.3
67. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilnih peči in zaključnih procesov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (168) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna (uporabnost je omejena z razpoložljivostjo surovin) |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
Preglednica 57
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilnih peči in zaključnih procesov v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
||
|
SOX, izražen kot SO2 |
Primarne tehnologije |
< 50 |
1.8.4
68. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z izbiro surovin za formulacijo serije z nizko vsebnostjo klora in fluora
|
Tehnologija (169) |
Ustreznost |
|
Izbira surovin za formulacijo serije z nizko vsebnostjo klora in floura |
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 58
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
< 10 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 5 |
1.8.5
69. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči in/ali zaključnih procesov z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (170) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 59
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči in/ali zaključnih procesov v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (171) |
|
mg/Nm3 |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 1 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 5 |
1.8.6
70. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) iz peči za odgor maziva z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (172) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Ustreznost teh tehnologij je lahko omejena zaradi majhnih količin odpadnega plina in nizkih koncentracij hlapnih organskih spojin, zato uporaba teh tehnologij morda ni ekonomsko upravičena. |
||
|
Preglednica 60
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije hlapnih organskih spojin iz peči za odgor maziva v sektorju proizvodnje izolacijske volne za visoke temperature, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
||
|
Hlapne organske spojine, izražene kot C |
Primarne in/ali sekundarne tehnologije |
10–20 |
1.9 Zaključki o BAT za proizvodnjo frit
Zaključki o BAT iz tega oddelka se lahko uporabljajo za vse obrate za proizvodnjo steklenih frit, razen če je navedeno drugače.
1.9.1
71. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij prahu iz odpadnih plinov talilne peči s sistemom elektrostatičnega ali vrečastega filtra.
|
Tehnologija (173) |
Ustreznost |
|
Filtrirni sistem: elektrostatični ali vrečasti filter |
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 61
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije prahu iz talilne peči v sektorju frit
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (174) |
|
|
Prah |
< 10–20 |
< 0,05–0,15 |
1.9.2
72. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij NOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (175) |
Ustreznost |
||||||
|
Nadomestitev nitratov v formulaciji serije je lahko omejena zaradi velikih stroškov in/ali večjega vpliva nadomestnih materialov na okolje in/ali zahtev glede kakovosti končnega proizvoda. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||||||
| iii. Spremembe zgorevanja |
|||||||
|
Ustrezno za konvencionalne peči na zrak/gorivo. Največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Zaradi manjše učinkovitosti peči in večje porabe goriva ustrezno le v pogojih, ki veljajo za posamezen obrat. |
||||||
|
Stopenjsko dovajanje goriva je ustrezno za večino konvencionalnih peči na zrak/gorivo. Ustreznost stopenjskega dovajanja zraka je zaradi tehnične zapletenosti zelo omejena. |
||||||
|
Ustreznost te tehnologije je omejena z uporabo posebnih gorilnikov s samodejno recirkulacijo odpadnih plinov. |
||||||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. največje koristi se dosežejo pri rednem ali popolnem remontu peči, če sta zagotovljeni optimalna zasnova in geometrija peči. |
||||||
|
Ustreznost je omejena zaradi razpoložljivosti različnih vrst goriva, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
||||||
|
Največje okoljske koristi so dosežene pri uporabi v primeru popolnega remonta peči. |
Preglednica 62
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOX iz talilne peči v sektorju steklenih frit
|
Parameter |
Najboljša razpoložljiva tehnologija |
Pogoji obratovanja |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (176) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (177) |
|||
|
NOX, izražen kot NO2 |
Primarne tehnologije |
Kurjenje s kisikom, brez nitratov (178) |
Ni relevantno |
< 2,55 |
|
Kurjenje s kisikom, z uporabo nitratov |
Ni relevantno |
5–10 |
||
|
Kurjenje z gorivom/zrakom, gorivom/s kisikom obogatenim zrakom, brez nitratov |
500 – 1 000 |
2,5–7,5 |
||
|
Kurjenje z gorivom/zrakom, gorivom/s kisikom obogatenim zrakom, z uporabo nitratov |
< 1 600 |
< 12 |
||
1.9.3
73. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij SOX iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (179) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
||
|
Ustreznost je lahko omejena zaradi razpoložljivosti goriva z nizko vsebnostjo žvepla, na katero lahko vpliva energetska politika države članice. |
Preglednica 63
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SOX iz talilne peči v sektorju frit
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (180) |
|
|
SOX, izražen kot SO2 |
< 50–200 |
< 0,25–1,5 |
1.9.4
74. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij HCl in HF iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (181) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede formulacije serije in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Zmanjšanje uporabe ali nadomestitev fluorovih spojin z nadomestnimi materiali je omejena z zahtevami glede kakovosti proizvoda. |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna. |
Preglednica 64
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije HCl in HF iz talilne peči v sektorju frit
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (182) |
|
|
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
< 10 |
< 0,05 |
|
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
< 5 |
< 0,03 |
1.9.5
75. Najboljša razpoložljiva tehnologija je namenjena zmanjšanju emisij kovin iz talilne peči z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (183) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologija je na splošno ustrezna ob upoštevanju omejitev glede vrste frite, ki se proizvaja v obratu, in razpoložljivosti surovin. |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
Preglednica 65
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije kovin iz talilne peči v sektorju frit
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (184) |
|
|
mg/Nm3 |
kg/tono staljenega stekla (185) |
|
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 1 |
< 7,5 × 10–3 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 5 |
< 37 × 10–3 |
1.9.6
76. Pri zaključnih prašnih procesih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju emisij z eno od naslednjih tehnologij ali njihovo kombinacijo:
|
Tehnologija (186) |
Ustreznost |
||
|
Tehnologije so na splošno ustrezne. |
||
|
|||
|
Preglednica 66
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak iz zaključnih procesov v sektorju frit, kadar se obdelujejo ločeno
|
Parameter |
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami |
|
mg/Nm3 |
|
|
Prah |
5–10 |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI) |
< 1 (187) |
|
Σ (As, Co, Ni, Cd, Se, CrVI, Sb, Pb, CrIII, Cu, Mn, V, Sn) |
< 5 (187) |
Glosar
1.10 Opis tehnik
1.10.1
|
Tehnologija |
Opis |
|
Elektrostatični filter |
Pri uporabi elektrostatičnih filtrov delci postanejo nabiti in se ločijo pod vplivom električnega polja. Elektrostatični filtri lahko delujejo v zelo različnih pogojih. |
|
Vrečasti filter |
Vrečasti filtri so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero se odvajajo plini, da se odstranijo delci. Ustrezna izbira materiala, iz katerega je izdelan vrečasti filter, je odvisna od lastnosti odpadnih plinov in najvišje obratovalne temperature. |
|
Zmanjšanje vsebnosti hlapnih sestavin s spremembami surovin |
Formulacija sestav serije je lahko sestavljena iz zelo hlapnih sestavin (npr. borovih spojin), katerih vsebnost je mogoče zmanjšati ali pa je mogoče te sestavine nadomestiti z drugimi, da se zmanjšajo emisije prahu, ki nastajajo zlasti pri hlapenju. |
|
Električno taljenje |
Ta tehnologija se izvaja v talilni peči, v kateri energija nastaja z uporovnim segrevanjem. V pečeh s hladnim pokrovom (elektrode so ponavadi nameščene na dnu peči) je talina pokrita, zato se bistveno zmanjša hlapljivost sestavin serije (tj. svinčevih spojin). |
1.10.2
|
Tehnologija |
Opis |
||||||||
|
Spremembe zgorevanja |
|||||||||
|
Za tehnologijo je značilno zlasti naslednje:
|
||||||||
|
Pri uporabi rekuperativnih peči namesto regenerativnih peči je temperatura predgretja zraka nižja, zato je nižja tudi temperatura plamena. Vendar je to povezano z manjšo učinkovitostjo peči (manjši specifični pomik), manjšo učinkovitostjo porabe goriva in večjo porabo goriva, zato se lahko poveča količina emisij (v kg/tono stekla). |
||||||||
|
— Stopenjsko dovajanje zraka– vključuje substehiometrično zgorevanje in dodajanje preostalega zraka ali kisika v peč za popolno zgorevanje. — Stopenjsko dovajanje goriva– v vratu se razvije nizko impulzni primarni plamen (10 % skupne energije); sekundarni plamen pokriva jedro primarnega plamena, zato se zniža temperatura plamena. |
||||||||
|
Vključuje ponovno vbrizganje odpadnega plina iz peči v plamen, da se zmanjša vsebnost kisika in s tem temperatura plamena. Posebni gorilniki delujejo na podlagi notranje recirkulacije zgorevalnih plinov, s čimer se ohlaja jedro plamenov in zmanjša vsebnost kisika v najbolj vročem delu plamenov. |
||||||||
|
Tehnologija temelji na načelih zmanjšanja najvišjih temperatur plamenov, zaradi česar pride do časovnega zamika pri zgorevanju, pri čemer je zgorevanje popolno, in se poveča prenos toplote (plamen oddaja več toplote). Poleg tega se lahko uporablja prilagojena zasnova zgorevalne komore peči. |
||||||||
|
Peči na kurilno olje zaradi boljšega oddajanja toplote in nižjih temperatur plamena na splošno oddajajo manj emisij NOX kot plinske peči. |
||||||||
|
Posebna zasnova peči |
Rekuperativna peč z različnimi lastnostmi, ki omogočajo nižje temperature plamena. Glavne lastnosti so:
|
||||||||
|
Električno taljenje |
Ta tehnologija se izvaja v talilni peči, v kateri energija nastaja z uporovnim segrevanjem. Glavne značilnosti so:
|
||||||||
|
Taljenje s kisikom |
Pri tej tehnologiji se zrak za sežig nadomesti s kisikom (čistost > 90 %), zato nastaja manj ali nič toplotnih emisij NOX iz dušika, ki vstopa v peč. Vsebnost preostalega dušika v peči je odvisna od čistosti dovajanega kisika, kakovosti goriva (delež N2 v zemeljskem plinu) in morebitnega vdora zraka. |
||||||||
|
Kemijska redukcija z gorivom |
Ta tehnologija temelji na vbrizgavanju fosilnega goriva v odpadni plin s kemijsko redukcijo NOX v N2 v nizu reakcij. V procesu 3R se gorivo (zemeljski plin ali nafta) vbrizga skozi vhod regeneratorja. Tehnologija je uporabna v regenerativnih pečeh. |
||||||||
|
Selektivna katalitska redukcija (SCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik na katalitični oblogi, pri čemer dušik reagira z amoniakom (v vodni raztopini) pri optimalni obratovalni temperaturi približno 300–450 °C. Uporabiti je mogoče eno ali dve plasti katalizatorja. Pri uporabi večje količine katalizatorja (dve plasti) se reducira več NOX. |
||||||||
|
Selektivna nekatalitska redukcija (SNCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik, pri čemer dušik reagira z amoniakom ali sečnino pri visoki temperaturi. Razpon obratovalne temperature je treba vzdrževati med 900 in 1 050 °C. |
||||||||
|
Zmanjšanje uporabe nitratov v formulaciji serije |
Z zmanjšanjem nitratov se zmanjšajo emisije NOX, ki nastanejo pri razgradnji teh surovin, kadar se uporabljajo kot oksidant za visokokakovostne proizvode, kadar mora biti steklo povsem brezbarvno (prozorno), ali za druge vrste stekla, da se zagotovijo potrebne lastnosti. Na voljo so naslednje možnosti:
|
||||||||
1.10.3
|
Tehnologija |
Opis |
|
Suho ali polsuho čiščenje v kombinaciji s filtrirnim sistemom |
V tok odpadnih plinov se doda suh prah ali suspenzija/raztopina alkalnega reagenta. Material reagira z žveplom v plinastem stanju in tvori trdne delce, ki jih je treba odstraniti s filtriranjem (vrečasti filter ali elektrostatični filter). Učinkovitost sistema čiščenja se v splošnem poveča, če se uporablja reakcijski stolp. |
|
Zmanjšanje vsebnosti žvepla v formulaciji serije in optimizacija bilance žvepla |
Z zmanjšanjem vsebnosti žvepla v formulaciji serije se zmanjšajo emisije SOX, ki nastanejo pri razgradnji surovin, ki vsebujejo žveplo (običajno sulfatov) in se uporabljajo za bistrenje. Učinkovito zmanjševanje emisij SOX je odvisno od ohranitve žveplovih spojin v steklu, kar se lahko za različne vrste stekla bistveno razlikuje, in od optimizacije bilance žvepla. |
|
Uporaba goriva z nizko vsebnostjo žvepla |
Z uporabo zemeljskega plina ali kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla se zmanjšajo emisije SOX, ki nastajajo pri oksidaciji žvepla v gorivu med zgorevanjem. |
1.10.4
|
Tehnologija |
Opis |
|
Izbira surovin za formulacijo serije z nizko vsebnostjo kloridov in fluoridov |
Tehnologija vključuje premišljeno izbiro surovin, ki lahko kot nečistoče vsebujejo kloride in fluoride (npr. natrijev karbonat, dolomit, zunanje odpadno steklo, recikliran filtrski prah), da se pri viru zmanjšajo emisije HCl in HF, ki nastajajo pri razgradnji teh materialov med postopkom taljenja. |
|
Zmanjšanje vsebnosti fluorovih in/ali klorovih spojin v formulaciji serije in optimizacija masne bilance fluora in/ali klora |
Emisije fluora in/ali klora iz postopka taljenja se lahko zmanjšajo z zmanjšanjem količine teh snovi v formulaciji serije na najmanjšo možno raven, ki je sorazmerna s kakovostjo končnega proizvoda. Fluorove spojine (npr. fluorit, kriolit, fluorsilikat) zagotavljajo posebne lastnosti posebnega stekla (npr. motnemu steklu, optičnemu steklu). Klorove spojine se lahko uporabljajo kot sredstva za bistrenje. |
|
Suho ali polsuho čiščenje v kombinaciji s filtrirnim sistemom |
V tok odpadnih plinov se doda suh prah ali suspenzija/raztopina alkalnega reagenta. Material reagira s klorom in fluorom v plinastem stanju in tvori trdne delce, ki jih je treba odstraniti s filtriranjem (vrečasti ali elektrostatični filter). |
1.10.5
|
Tehnologija |
Opis |
||||
|
Izbira surovin za formulacijo serije z nizko vsebnostjo kovin |
Tehnologija vključuje premišljeno izbiro surovin, ki lahko kot nečistoče vsebujejo kovine (npr. zunanje odpadno steklo), da se pri viru zmanjšajo emisije kovin, ki nastajajo pri razgradnji teh materialov med postopkom taljenja. |
||||
|
Zmanjšanje uporabe kovinskih spojin v formulaciji serije, kadar je potrebno barvanje ali razbarvanje stekla, ob upoštevanju zahtev potrošnikov v zvezi s kakovostjo stekla |
Emisije kovin iz postopka taljenja je mogoče zmanjšati na naslednje načine:
|
||||
|
Zmanjšanje uporabe selenovih spojin v formulaciji serije z ustrezno izbiro surovin |
Emisije selena iz postopka taljenja je mogoče zmanjšati na naslednje načine:
|
||||
|
Uporaba filtrirnega sistema |
Z odpraševalnimi sistemi (vrečasti in elektrostatični filter) je mogoče zmanjšati emisije prahu in kovin, saj so emisije kovin v zrak iz postopka taljenja stekla večinoma v obliki delcev. Vendar je lahko učinkovitost odstranjevanja nekaterih kovin z izredno hlapnimi spojinami (kot je selen) zelo odvisna od temperature filtriranja. |
||||
|
Suho ali polsuho čiščenje v kombinaciji s filtrirnim sistemom |
Količino kovin v plinastem stanju je mogoče bistveno zmanjšati s suhim ali polsuhim čiščenjem z alkalnim reagentom. Alkalni reagent reagira s kovino v plinastem stanju in tvori trdne delce, ki jih je treba odstraniti s filtriranjem (vrečasti ali elektrostatični filter). |
1.10.6
|
Mokro čiščenje |
Pri mokrem čiščenju se plinaste spojine raztopijo v ustrezni tekočini (vodi ali alkalni raztopini). Dimni plini se med mokrim čiščenjem nasičijo z vodo, pred odvajanjem dimnih plinov pa je treba kapljice ločiti. Nastalo tekočino je treba obdelati v procesu čiščenja odpadne vode, pri čemer se netopna snov odstrani s sedimentacijo ali filtracijo. |
1.10.7
|
Tehnologija |
Opis |
||||
|
Mokro čiščenje |
Pri mokrem čiščenju (z ustrezno tekočino: vodo ali alkalno raztopino) je mogoče hkrati odstraniti trdne in plinaste spojine. Merila glede zasnove za odstranjevanje trdnih ali plinastih delcev se razlikujejo, zato je zasnova pogosto kompromis med obema možnostma. Nastalo tekočino je treba obdelati v procesu čiščenja odpadne vode, pri čemer se netopna snov (emisije trdnih delcev in produkti kemijskih reakcij) odstrani s sedimentacijo ali filtracijo. V sektorju mineralne volne in brezkončnih steklenih vlaken se najpogosteje uporabljajo naslednji sistemi:
|
||||
|
Mokri elektrostatični filter |
Pri tej tehnologiji se uporablja elektrostatični filter, na katerem se nabira material, ki se s plošč zbiralnikov odstrani s spiranjem z ustrezno tekočino, običajno vodo. Običajno je nameščen mehanizem za odstranjevanje vodnih kapljic pred odvajanjem odpadnega plina (naprava za odstranjevanje meglice ali zadnje suho polje). |
1.10.8
|
Tehnologija |
Opis |
|
Izvajanje prašnih postopkov (npr. rezanja, mletja, poliranja) s tekočino |
Za hlajenje med rezanjem, mletjem in poliranjem ter za preprečevanje emisij prahu se običajno uporablja voda. Morda je treba uporabiti sistem za odvajanje z napravo za odstranjevanje meglice. |
|
Uporaba sistema vrečastega filtra |
Vrečasti filter je uporaben za zmanjševanje emisij prahu in kovin, saj so kovine iz zaključnih procesov običajno v obliki delcev. |
|
Zmanjšanje izgub proizvoda za poliranje z zagotovitvijo dobrega tesnjenja aplikacijskega sistema |
Pri kislinskem poliranju se stekleni proizvodi potopijo v polirno kopel fluorovodikovih in žveplovih kislin. Izpuste hlapov je mogoče zmanjšati z dobro zasnovo in vzdrževanjem aplikacijskega sistema, da se zmanjšajo izgube. |
|
Uporaba sekundarne tehnologije, npr. mokrega čiščenja |
Zaradi kislosti emisij in velike topnosti plinastih onesnaževal, ki jih je treba odstraniti, se za čiščenje odpadnih plinov uporablja mokro čiščenje z vodo. |
1.10.9
|
Sežiganje odpadnih plinov |
Tehnologija vključuje sistem za dodatno segrevanje, v katerem vodikov sulfid (ki nastaja v zelo redukcijskih pogojih v talilni peči) oksidira v žveplov dioksid, ogljikov monoksid pa v ogljikov dioksid. Hlapne organske spojine se sežgejo in nato oksidirajo v ogljikov dioksid, vodo in druge produkte gorenja (npr. NOX, SOX). |
(1) Posebni primeri so manj ugodni primeri (npr. majhne posebne peči, v katerih se na splošno proizvede manj kot 100 ton stekla na dan in je delež odpadnega stekla manjši od 30 %). Ta kategorija zajema le 1 ali 2 % proizvodnje embalažnega stekla.
(2) Posebni primeri so manj ugodni primeri in/ali vključujejo steklo, ki ni natronsko steklo: borosilikatno steklo, steklena keramika, kristalno steklo in redkeje svinčevo kristalno steklo.
(3) Višje ravni so povezane z višjimi vhodnimi koncentracijami NOX, višjimi stopnjami redukcije in staranjem katalizatorja.
(4) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.1, 1.10.4 in 1.10.6.
(5) Pomembnost onesnaževal, navedenih v preglednici, se razlikuje glede na sektor steklarske industrije in različne dejavnosti, ki se izvajajo v napravi.
(6) Ravni se nanašajo na sestavljen vzorec, odvzet v obdobju dveh ur ali 24 ur.
(7) V sektorju brezkončnih steklenih vlaken je raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, < 200 mg/l.
(8) Raven se nanaša na očiščeno vodo iz dejavnosti, ki vključujejo kislinsko poliranje.
(9) Ogljikovodiki skupaj so na splošno sestavljeni iz mineralnih olj.
(10) Višje ravni razpona so povezane z zaključnimi procesi v proizvodnji svinčevega kristalnega stekla.
(11) Filtrirni sistemi (elektrostatični filter, vrečasti filter) so opisani v oddelku 1.10.1.
(12) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona sta uporabljena pretvorbena faktorja 1,5 × 10–3 (spodnja vrednost) in 3 × 10–3(zgornja vrednost).
(13) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(14) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(15) V splošnih primerih je uporabljen pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (1,5 × 10–3), razen v primeru električnega taljenja (v posebnih primerih: 3 × 10–3).
(16) Nižja vrednost se nanaša na uporabo posebne zasnove peči, kadar je primerno.
(17) Te vrednostih je treba ponovno preučiti v primeru običajnega ali popolnega remonta talilne peči.
(18) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(19) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(20) Uporabljen je pretvorbeni faktor za posebne primere iz preglednice 2 (3 ×10–3).
(21) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.3.
(22) Pri posebnih vrstah barvnega stekla (npr. reducirano zeleno steklo) je zaradi vprašanj, povezanih z dosegljivimi ravnmi emisij, morda potrebna preučitev bilance žvepla. Vrednosti iz preglednice je morda težko doseči v kombinaciji z recikliranjem filtrskega prahu in stopnjo recikliranja zunanjega odpadnega stekla.
(23) Nižje ravni so povezane s pogoji, v katerih je zmanjšanje SOX bolj pomembno od manjše proizvodnje trdnih odpadkov, ki ustrezajo filtrskemu prahu, bogatemu s sulfati.
(24) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 za splošne primere (1,5 × 10–3).
(25) S tem povezane ravni emisij so povezane z uporabo kurilnega olja z 1-odstotno vsebnostjo žvepla v kombinaciji s sekundarnimi tehnologijami za zmanjševanje emisij.
(26) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.4.
(27) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 za splošne primere (1,5 × 10–3).
(28) Višje ravni so povezane s sočasno obdelavo dimnih plinov, ki nastajajo med nanašanjem premaznega sredstva na vroče steklo.
(29) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(30) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(31) Nižje ravni so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kadar se kovinske spojine v formulaciji serije ne uporabijo namerno.
(32) Zgornje ravni so povezane z uporabo kovin za barvanje ali razbarvanje stekla ali kadar se dimni plini, ki nastajajo med nanašanjem premaznega sredstva na vroče steklo, obdelujejo skupaj z emisijami iz talilne peči.
(33) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 za splošne primere (1,5 × 10–3).
(34) V posebnih primerih, v katerih so za proizvodnjo visokokakovostnega kremenčevega stekla potrebne večje količine selena za razbarvanje (odvisno od surovin), so ugotovljene višje vrednosti, tj. do 3 mg/Nm3.
(35) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.4 in 1.10.7.
(36) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.6.
(37) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(38) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(39) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(40) Višje ravni emisij se pričakujejo, kadar se za proizvodnjo posebnega stekla občasno uporabljajo nitrati.
(41) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(42) Nižje ravni razpona so povezane z uporabo procesa FENIX.
(43) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(44) Višje ravni razpona so povezane z obstoječimi napravami do običajnega ali popolnega remonta talilne peči. Nižje ravni so povezane z novejšimi/dodatno opremljenimi napravami.
(45) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.2.
(46) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 za posebne primere (2,5 × 10–3).
(47) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.3.
(48) Nižje ravni so povezane s pogoji, v katerih je zmanjšanje SOX bolj pomembno od manjše proizvodnje trdnih odpadkov, ki ustrezajo filtrskemu prahu, bogatemu s sulfati.
(49) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(50) S tem povezane ravni emisij so povezane z uporabo kurilnega olja z 1-odstotno vsebnostjo žvepla v kombinaciji s sekundarnimi tehnologijami za zmanjševanje emisij.
(51) Pri velikih pečeh za proizvodnjo ravnega stekla je zaradi vprašanj, povezanih z dosegljivimi ravnmi emisij, morda potrebna preučitev bilance žvepla. Vrednosti iz preglednice je morda težko doseči v kombinaciji z recikliranjem filtrskega prahu.
(52) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.4.
(53) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(54) Višje ravni razpona so povezane z recikliranjem filtrskega prahu v formulaciji serije.
(55) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(56) Razponi ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(57) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(58) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(59) Vrednosti ustrezajo vsoti selena v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(60) Nižje ravni ustrezajo pogojem, v katerih je zmanjšanje emisij Se bolj pomembno od manjše proizvodnje trdnih odpadkov iz filtrskega prahu. V tem primeru se uporabi visoko stehiometrično razmerje (reagent/onesnaževalo) in nastane znaten tok trdnih odpadkov.
(61) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (2,5 × 10–3).
(62) Sekundarni sistemi obdelave so opisani v oddelkih 1.10.3 in 1.10.6.
(63) Sekundarni sistemi obdelave so opisani v oddelkih 1.10.1 in 1.10.7.
(64) Vrednosti pri ravneh < 30 mg/Nm3 (< 0,14 kg/tono staljenega stekla) so ugotovljene za formulacije brez bora pri uporabi primarnih tehnologij.
(65) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (4,5 × 10–3).
(66) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(67) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (4,5 × 10–3).
(68) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(69) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.3 in 1.10.6.
(70) Višje ravni razpona so povezane z uporabo sulfatov v formulaciji serije za bistrenje stekla.
(71) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (4,5 × 10–3).
(72) Za peči, kurjene s kisikom, z uporabo mokrega čiščenja je raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za SOX, izražen kot SO2, < 0,1 kg/tono staljenega stekla.
(73) S tem povezane ravni emisij so povezane z uporabo kurilnega olja z 1-odstotno vsebnostjo žvepla v kombinaciji s sekundarnimi tehnologijami za zmanjševanje emisij.
(74) Nižje ravni so povezane s pogoji, v katerih je zmanjšanje SOX bolj pomembno od manjše proizvodnje trdnih odpadkov, ki ustrezajo filtrskemu prahu, bogatemu s sulfati. V tem primeru so nižje ravni povezane z uporabo vrečastega filtra.
(75) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.4 in 1.10.6.
(76) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (4,5 × 10–3).
(77) Višje ravni razpona so povezane z uporabo fluorovih spojin v formulaciji serije.
(78) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.5 in 1.10.6.
(79) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(80) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 (4,5 × 10–3).
(81) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.7 in 1.10.8.
(82) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.5 in 1.10.7.
(83) Uporabljen je pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(84) Ugotovljeni so pomisleki v zvezi z ekonomsko upravičenostjo za doseganje ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, pri pečeh z zmogljivostjo < 80 t/dan, v katerih se proizvaja natronsko steklo.
(85) Te ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se uporabljajo za formulacije serije, ki vsebujejo znatno količino sestavin, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 izpolnjujejo merila za nevarne snovi.
(86) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(87) Za spremembe zgorevanja in posebne zasnove peči je uporabljen pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3, pri električnem taljenju pa je uporabljen pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(88) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(89) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.2.
(90) Uporabljen je pretvorbeni faktor iz preglednice 2 za natronsko steklo (2,5 × 10–3).
(91) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.3.
(92) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(93) Ravni so povezane z uporabo kurilnega olja z 1-odstotno vsebnostjo žvepla v kombinaciji s sekundarnimi tehnologijami za zmanjševanje emisij.
(94) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.4 in 1.10.6.
(95) Uporabljen je pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(96) Nižje ravni so povezane z uporabo električnega taljenja.
(97) Če se kot prečiščevalno sredstvo uporablja KCl ali NaCl, so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, < 30 mg/Nm3 ali < 0,09 kg/tono staljenega stekla.
(98) Nižje ravni so povezane z uporabo električnega taljenja. Višje ravni so povezane s proizvodnjo opalnega stekla, recikliranjem filtrskega prahu ali z uporabo visokih ravni zunanjega odpadnega stekla v formulaciji serije.
(99) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(100) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(101) Uporabljen je pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(102) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(103) Vrednosti ustrezajo vsoti selena v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(104) Uporabljen je pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(105) Tehnologija je opisana v oddelkih 1.10.1 in 1.10.5.
(106) Vrednosti ustrezajo vsoti svinca v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(107) Uporabljen je pretvorbeni faktor 3 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba za posamezno proizvodnjo uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(108) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.8.
(109) Ravni ustrezajo vsoti kovin v odpadnem plinu.
(110) Ravni ustrezajo zaključnim postopkom v zvezi s svinčevim kristalnim steklom.
(111) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.6.
(112) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.1.
(113) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, sta uporabljena pretvorbena faktorja 2,5 × 10–3 in 6,5 × 10–3 (glej preglednico 2); vrednosti, navedene v preglednici, so lahko le približne. Vendar je treba glede na vrsto proizvedenega stekla uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(114) Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se uporabljajo za formulacije serije, ki vsebujejo znatno količino sestavin, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 izpolnjujejo merila za nevarne snovi.
(115) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(116) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(117) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona ravni emisij sta uporabljena pretvorbena faktorja 2,5 × 10–3 in 4 × 10–3, vendar so lahko vrednosti, navedene v preglednici, le približne (glej preglednico 2). Vendar je glede na vrsto proizvodnje treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(118) Višje vrednosti so povezane s posebno proizvodnjo cevi iz borosilikatnega stekla za farmacevtsko uporabo.
(119) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(120) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.2.
(121) Nižje ravni so povezane z uporabo električnega taljenja.
(122) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona ravni emisij sta uporabljena pretvorbena faktorja 2,5 × 10–3 in 6 × 10–3, vrednosti so lahko le približne. Glede na vrsto proizvodnje je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(123) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.3.
(124) Pri razponih so upoštevane spremenljive bilance žvepla, povezane z vrsto proizvedenega stekla.
(125) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2). Vendar je morda treba glede na vrsto proizvodnje uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(126) Nižje ravni so povezane z uporabo električnega taljenja in formulacij serije brez sulfatov.
(127) S tem povezane ravni emisij so povezane z uporabo kurilnega olja z 1-odstotno vsebnostjo žvepla v kombinaciji s sekundarnimi tehnologijami za zmanjševanje emisij.
(128) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.4.
(129) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2); pri čemer so nekatere vrednosti le približne. Glede na vrsto proizvodnje je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(130) Višje ravni so povezane z uporabo materialov, ki vsebujejo klor, v formulaciji serije.
(131) Zgornja vrednost razpona je bila določena na podlagi posebnih sporočenih podatkov.
(132) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(133) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(134) Nižje ravni so ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kadar se kovinske spojine v formulaciji serije ne uporabijo namerno.
(135) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2); pri čemer so nekatere vrednosti, navedene v preglednici, le približne. Glede na vrsto proizvodnje je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(136) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.8.
(137) Ravni ustrezajo vsoti kovin v odpadnem plinu.
(138) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.6.
(139) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.1.
(140) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, sta uporabljena pretvorbena faktorja 2 × 10–3 in 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2), da se vključi proizvodnja steklene volne in kamene volne.
(141) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(142) Uporabljena sta pretvorbena faktorja 2 × 10–3 za stekleno volno in 2,5 × 10–3 za kameno volno (glej preglednico 2).
(143) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(144) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.2.
(145) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2 × 10–3 (glej preglednico 2).
(146) Nižje ravni razponov so povezane z uporabo taljenja s kisikom.
(147) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.3 in 1.10.6.
(148) Uporabljena sta pretvorbena faktorja 2 × 10–3 za stekleno volno in 2,5 × 10–3 za kameno volno (glej preglednico 2).
(149) Nižje ravni razponov so povezane z uporabo električnega taljenja. Višje ravni so povezane z visokimi ravnmi recikliranja odpadnega stekla.
(150) Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, so povezane s pogoji, v katerih je zmanjšanje emisij SOX bolj pomembno od manjše proizvodnje trdnih odpadkov.
(151) Kadar je zmanjšanje odpadkov bolj pomembno od emisij SOX, je mogoče pričakovati višje vrednosti emisij. Dosegljive ravni morajo temeljiti na bilanci žvepla.
(152) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.4.
(153) Uporabljena sta pretvorbena faktorja 2 × 10–3 za stekleno volno in 2,5 × 10–3 za kameno volno (glej preglednico 2).
(154) Za določitev spodnjih in zgornjih vrednosti razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, sta uporabljena pretvorbena faktorja 2 × 10–3 in 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2).
(155) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.9.
(156) Uporabljen je pretvorbeni faktor 2,5 × 10–3 za kameno volno (glej preglednico 2).
(157) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(158) Razponi ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(159) Za določitev spodnjih in zgornjih vrednosti razpona ravni emisij, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, sta uporabljena pretvorbena faktorja 2 × 10–3 in 2,5 × 10–3 (glej preglednico 2).
(160) Višje vrednosti so povezane z uporabo kupolnih peči za proizvodnjo kamene volne.
(161) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.7 in 1.10.9.
(162) Ravni emisij v kg/tono končnega proizvoda niso odvisne od debeline proizvedene mineralne volne ali od zelo visokih ali zelo nizkih koncentracij dimnih plinov. Uporabljen je pretvorbeni faktor 6,5 × 10–3.
(163) Pri proizvodnji zelo goste mineralne volne ali mineralne volne z velikim deležem veziva so lahko ravni emisij, povezane s tehnologijami, ki so navedene kot najboljše razpoložljive tehnologije v tem sektorju, bistveno višje od teh ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami. Če se v zadevnem obratu proizvajajo zlasti takšni proizvodi, je treba upoštevati druge tehnologije.
(164) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.1.
(165) Vrednosti so povezane z uporabo sistema vrečastega filtra.
(166) Tehnologij je opisana v oddelku 1.10.1.
(167) Nižja raven razpona je povezana z emisijami alumosilikatne steklene volne/refraktorskih keramičnih vlaken.
(168) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.3.
(169) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.4.
(170) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.5.
(171) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(172) Tehnologije so opisane v oddelkih 1.10.6 in 1.10.9.
(173) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.1.
(174) Za določitev spodnje in zgornje vrednosti razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, sta uporabljena pretvorbena faktorja 5 × 10–3 (spodnja vrednost) in 7,5 × 10–3 (zgornja vrednost; glej preglednico 2). Vendar je morda treba glede na vrsto zgorevanja uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej.
(175) Tehnologija je opisana v oddelku 1.10.2.
(176) Pri razponih je upoštevana kombinacija dimnih plinov iz peči, v katerih se uporabljajo različne tehnologije taljenja in se proizvajajo različne vrste frit, katerih formulacije serije vsebujejo nitrate ali ne, dimni plini pa se lahko odvajajo skozi en sam dimnik, zato ni mogoče opredeliti posamezne uporabljene tehnologije taljenja in različnih proizvodov.
(177) Za določitev spodnjih in zgornjih vrednosti razpona sta uporabljena pretvorbena faktorja 5 × 10–3 in 7,5 × 10–3. Vendar je morda treba glede na vrsto zgorevanja uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(178) Dosegljive ravni so odvisne od kakovosti zemeljskega plina in razpoložljivega kisika (vsebnost dušika).
(179) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.3.
(180) Uporabljena sta pretvorbena faktorja 5 × 10–3 in 7,5 × 10–3; vendar so lahko vrednosti, navedene v preglednici, le približne. Glede na vrsto zgorevanja je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(181) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.4.
(182) Uporabljen je pretvorbeni faktor 5 × 10–3, vrednosti so lahko le približne. Glede na vrsto zgorevanja je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(183) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.5.
(184) Ravni ustrezajo vsoti kovin v dimnih plinih v trdni in plinski fazi.
(185) Uporabljen je pretvorbeni faktor 7,5 × 10–3. Glede na vrsto zgorevanja je morda treba uporabiti pretvorbeni faktor za vsak primer posebej (glej preglednico 2).
(186) Tehnologije so opisane v oddelku 1.10.1.
(187) Ravni ustrezajo vsoti kovin v odpadnem plinu.