PRILOGA

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, SPLOŠNE SMERNICE ZA TEME IN DEJAVNOSTI

I.   TEMATSKA PODROČJA RAZISKAV

I.A   Raziskave fuzijske energije

Splošni cilj

Razvijanje osnov znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko vzdržne in gospodarne, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot pomemben korak na poti k temu cilju.

Dejavnosti

1.   Izgradnja reaktorja ITER

Skupnost ima kot gostiteljica projekta posebno odgovornost znotraj organizacije ITER in vodilno vlogo, zlasti pri vodenju mednarodne organizacije ITER, upravljanju in izbiri kadra, pa tudi pri splošni tehnični in administrativni podpori.

Skupnost bo v vlogi pogodbenice sodelovala pri nadaljnjih prispevkih k izgradnji opreme in naprav, potrebnih na gradbišču reaktorja ITER, ter podpirala projekt med izgradnjo.

Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v združenjih za fuzijo in evropskih podjetjih. Vključevale bodo razvoj in testiranje komponent in sistemov.

2.   Raziskave in razvoj za pripravo na obratovanje reaktorja ITER

Namen usmerjenega fizikalno-tehnološkega programa bo povzeti projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripraviti hiter začetek obratovanja reaktorja. Izvajal se bo prek usklajenih eksperimentalnih in teoretičnih dejavnosti ter modeliranja z uporabo naprav JET (Joint European Torus) in drugih ustreznih eksperimentalnih in računalniških naprav. Z njim bo zagotovljeno, da bo imela Evropa potreben vpliv na projekt ITER in močno vlogo pri njegovem izkoriščanju. Vključeval bo:

—	oceno posebnih ključnih tehnologij za obratovanje reaktorja ITER z uporabo izboljšav na reaktorju JET (prva stena kot pri reaktorju ITER, sistemi ogrevanja, diagnostika),

—	preverjanje scenarijev za obratovanje reaktorja ITER z usmerjenimi eksperimenti na reaktorju JET in drugih zmogljivostih ter z usklajenim modeliranjem.

3.   Omejene tehnološke dejavnosti kot priprava na elektrarno DEMO

V združenjih za fuzijo in industriji se bodo nadalje razvijale ključne tehnologije in materiali, potrebni za izdajo licence, izgradnjo in obratovanje elektrarne DEMO, da se bodo lahko testirali na reaktorju ITER in da se bo evropski industriji omogočila izgradnja elektrarne DEMO in razvoj prihodnjih fuzijskih elektrarn. Izvajale se bodo naslednje dejavnosti:

—	nadaljnje delo posebne projektne skupine na področju dejavnosti tehnične validacije in tehničnega projektiranja (EVEDA) za pripravo na izgradnjo Mednarodne obsevalne naprave za testiranje fuzijskih materialov (IFMIF), ki se bo uporabljala za testiranje materialov za fuzijsko elektrarno,

—	razvoj, testiranje s pomočjo obsevanja in modeliranje materialov z nizko aktivacijo, ki so odporni na sevanje; razvoj ključnih tehnologij, potrebnih za obratovanje fuzijske elektrarne, vključno z moduli oblog; zasnova konstrukcije elektrarne DEMO z upoštevanjem varnostnih in okoljskih vidikov.

4.   Dolgoročne raziskovalne in razvojne dejavnosti

S posebnim programom se bodo na podlagi dejavnosti, ki posebej zadevajo reaktor ITER in elektrarno DEMO, razvijale kompetence in povečale osnove znanja na področjih, ki so strateško pomembna za prihodnje fuzijske elektrarne. Te raziskovalne dejavnosti bodo izboljšale tehnično izvedljivost in rentabilnost fuzijske energije. Posebni ukrepi na podlagi okvirnega programa bodo vključevali naslednje omejene dejavnosti:

—	proučevanje izboljšanih konceptov za sisteme magnetne konfinacije, vključno s stelaratorji; delo bo usmerjeno v pripravo na delovanje stelaratorja W7-X, uporabo obstoječih naprav za razširitev eksperimentalnih podatkovnih zbirk in oceno prihodnjih obetov za te konfiguracije,

—	nadaljevanje poskusov, teoretičnega dela in modeliranja s končnim ciljem celovitega razumevanja fuzijskih plazem za uporabo v reaktorjih,

—	izvajanje študij o družbeno-znanstvenih in gospodarskih vidikih pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za spodbujanje osveščanja in izobraževanja javnosti v zvezi s fuzijo.

5.   Človeški viri, izobraževanje in usposabljanje – oblikovanje „generacije ITER“

Z naslednjimi ukrepi se bodo za takojšnje in za srednjeročne potrebe projekta ITER in za nadaljnji razvoj fuzije zagotovili primerni človeški viri in visoka raven sodelovanja na tematskem področju fuzije:

—	podpora mobilnosti raziskovalcev med organizacijami, ki sodelujejo v posebnem programu, za izboljšanje sodelovanja in povezovanja raziskovalnih dejavnosti ter za spodbujanje mednarodnega sodelovanja,

—	visoka raven usposabljanja za inženirje in raziskovalce na podiplomski in podoktorski ravni, vključno z uporabo naprav kot učne platforme, posebnimi seminarji in delavnicami, ter spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi ustanovami.

6.   Infrastrukture

Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo.

7.   Prenos tehnologije, sodelovanje industrije in inovacije

Reaktor ITER bo potreboval novo in prožnejšo organizacijsko strukturo, ki bo omogočila hiter prenos inovacij in tehnološkega napredka v industrijo, kar bo evropski industriji omogočilo, da bo postala bolj konkurenčna. To bo doseženo s spodbujanjem:

—

inovacij in izmenjave znanja z ustreznimi univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo, tudi z ustrezno interakcijo z organizacijo ITER in skupnim evropskim podjetjem za razvoj fuzijske energije (F4E) (pri čemer so industrijskim partnerjem zagotovljene enake možnosti za sodelovanje v skladu z ustreznimi predpisi EU o javnih naročilih),

—	prijavljanja patentov,

—	foruma za industrijske inovacije na področju fuzije (Fusion Industry Innovation Forum), v okviru katerega bodo oblikovani načrt za fuzijsko tehnologijo in pobude za razvoj človeških virov, s poudarkom na inovacijah in možnostih zagotavljanja novih proizvodov in storitev.

I.B   Jedrska fisija, varnost in zaščita pred sevanjem

Splošni cilj

Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili konkretne rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, izboljšanje zlasti varnosti in prispevanje k učinkoviti rabi virov in stroškovni učinkovitosti jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.

Dejavnosti

Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem. Zaradi večjega poudarka na jedrski varnosti, ki prispeva k preusmerjanju jedrskih raziskav, bo področju varnosti jedrskih objektov, zaščiti pred sevanjem (vključno z uporabo v medicini) in oceni tveganja namenjene kar največ pozornosti. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (1), zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, ved o materialih, upravljanja, skupnih infrastruktur, kulture zaščite in varnosti. Mednarodno sodelovanje se bo spodbujalo v okviru mnogih raziskovalnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na varnosti jedrskih objektov, in sicer v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi in interesnimi forumi, opisanimi v utemeljitvi dejavnosti na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem iz točke I.B Priloge I Sklepa 2012/93/Euratom.

1.   Ravnanje z dokončnimi radioaktivnimi odpadki

Tehnične študije in predstavitev načrtov za odlagališča v geoloških formacijah, da bi pripravili izvedbo ob zagotavljanju operativne varnosti. Študije za boljše poznavanje odpadkov in njihovega vedenja skozi čas, razvoj zanesljivih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti, proučevanje vprašanj v zvezi z upravljanjem in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti, ter druge dejavnosti v podporo razvijanju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odlaganjem.

2.   Reaktorski sistemi

Ob upoštevanju splošnega cilja izvedba raziskav v podporo varnemu obratovanju vseh vrst reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni cikel), ki se uporabljajo v Evropi, ali, če je potrebno zaradi ohranjanja širokega strokovnega znanja o jedrski varnosti v Evropi, tistih vrst reaktorjev, ki bi se lahko uporabljali v prihodnosti, z izključnim poudarkom na varnostnih vidikih. To zajema oceno in upravljanje življenjske dobe elektrarn, kulturo varnosti (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacijo in regulacijo ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč ter spremljajoče dejavnosti za optimalno upravljanje znanja in ohranjanje kompetenc.

Med drugim gre za dejavnosti na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov) (2) in, ob izključnem poudarku na varnostnih vidikih, za študijo prihodnjih reaktorjev in vseh vidikov gorivnega cikla, na primer ločevanja in pretvorbe.

3.   Zaščita pred sevanjem

Dejavnosti na tem področju bodo usmerjene v:

—	boljšo količinsko opredelitev tveganj za zdravje pri dolgotrajni izpostavljenosti nizkemu sevanju, vključno z individualnimi razlikami, z epidemiološkimi študijami in boljšim razumevanjem mehanizmov na podlagi raziskav na področju celične in molekularne biologije,

—	izboljšanje varnosti in učinkovitosti uporabe sevanja v medicini z najnovejšim tehnološkim razvojem ter doseganje pravega razmerja med koristmi in nevarnostjo takšne uporabe,

—	izboljšanje skladnosti in povezanosti ukrepanja v primeru izrednih dogodkov ali po nesrečah v Evropi z razvojem skupnih orodij in strategij ter prikaz njihove učinkovitosti v operativnih okoljih,

—	po potrebi učinkovitejše povezovanje nacionalnih raziskovalnih dejavnosti na drugih področjih.

4.   Infrastrukture

Če obstaja jasna evropska dodana vrednost, zlasti za zagotovitev kritične mase, podpora zasnovi, prenovi, izgradnji in/ali obratovanju ključnih raziskovalnih infrastruktur, potrebnih pri katerem koli od zgoraj navedenih tematskih področij, vključno s tem, da se posameznim raziskovalcem in raziskovalnim ekipam zagotovi ustrezen dostop do obstoječih in prihodnjih infrastruktur.

5.   Človeški viri in usposabljanje (3)

Uskladitev nacionalnih programov in izpolnjevanje splošnih potreb po usposabljanju na področju jedrske znanosti in tehnologije z vrsto instrumentov, vključno s konkurenčno usmerjenimi instrumenti, ki prinašajo kratkoročne rezultate, v okviru splošne podpore človeškim virom na vseh tematskih področjih. To vključuje podporo tečajem in mrežam usposabljanja ter ukrepe, s katerimi lahko sektor postane bolj privlačen za mlade znanstvenike in inženirje ter s katerimi se izboljša usklajevanje med izobraževalnimi ustanovami v Uniji, da bi zagotovili enakovrednost kvalifikacij v vseh državah članicah.

II.   ETIČNI VIDIKI

Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. Sem med drugim spadajo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z naslednjimi: varstvo človekovega dostojanstva in življenja, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter zaščita živali in varstvo okolja v skladu s pravom Skupnosti in zadnjimi različicami ustreznih mednarodnih konvencij, smernic in kodeksov ravnanja, npr. Helsinško deklaracijo, Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisano v Oviedu 4. aprila 1997, in njenimi dodatnimi protokoli, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, Splošno deklaracijo o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel UNESCO, Konvencijo ZN o biološkem in toksičnem orožju, Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter ustreznimi resolucijami Svetovne zdravstvene organizacije.

Prav tako se bodo upoštevala mnenja Evropske skupine svetovalcev glede etičnih posledic biotehnologije (1991–1997) in mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah (od 1998).

V skladu z načelom subsidiarnosti morajo udeleženci v raziskovalnih projektih zaradi raznolikosti pristopov na evropski ravni spoštovati veljavno zakonodajo, predpise in etična merila držav, v katerih potekajo raziskave. V vsakem primeru se uporabljajo nacionalni predpisi in Skupnost v nobeni državi članici ali drugi državi ne bo finančno podprla nobene raziskave, ki je v tej državi članici ali drugi državi prepovedana.

Po potrebi morajo izvajalci raziskovalnih projektov pridobiti dovoljenje ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko še pred začetkom izvajanja dejavnosti RTR. Pri predlogih, ki zadevajo etično občutljiva vprašanja, ali kadar etični vidiki niso bili ustrezno upoštevani, bo izpolnjevanje etičnih meril sistematično preverjala tudi Komisija. V posebnih primerih se lahko izpolnjevanje etičnih meril preveri med izvajanjem projekta.

Člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da Skupnost pri oblikovanju in izvajanju svojih politik, vključno z raziskavami, v celoti upošteva zahteve po dobrem počutju živali. Direktiva Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (4), glede varstva živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene, zahteva, da morajo biti vsi poskusi načrtovani tako, da se izogne povzročanju stiske in nepotrebnih bolečin ter trpljenja poskusnim živalim, da se uporabi čim manjše število živali, da se uporabijo živali z najnižjo mero nevrofiziološke občutljivosti ter se povzroči čim manj bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb. Spreminjanje genske dediščine živali in kloniranje živali je dovoljeno zgolj v primerih, ko so cilji etično utemeljeni, pogoji zagotavljajo dobro počutje živali in se spoštujejo načela biotske raznovrstnosti. Med izvajanjem posebnega programa bo Komisija redno spremljala najnovejša znanstvena dognanja ter nacionalne in mednarodne predpise, da bo lahko upoštevala morebiten napredek.

---

(1)   UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Razume se, da je Evropski raziskovalni svet (ERS) odgovoren za podporo pionirskih raziskav na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih.

(3)  Razume se, da je program Človeški viri okvirnega programa EU odgovoren za mobilnost raziskovalcev na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih.

(4)   UL L 358, 18.12.1986, str. 1.