1.

Brez poseganja v pristojnosti institucij držav članic, ki izvajajo nadzor nad nacionalnimi programi izvoznih kreditov, vsaka država članica Komisiji posreduje letno poročilo o dejavnostih, da se poveča preglednost na ravni Unije. Države članice v skladu s svojim nacionalnim zakonodajnim okvirom poročajo o sredstvih in obveznostih, plačanih terjatvah in izterjavah, novih obveznostih, izpostavljenosti in stroških premij. Če iz dejavnosti uradno podprtih izvoznih kreditov izhajajo pogojne obveznosti, se te dejavnosti vključijo v letno poročilo o dejavnostih.

2.

V letnem poročilu o dejavnostih države članice opišejo, kako njihove agencije za izvozne kredite v dejavnostih uradno podprtih izvoznih kreditov upoštevajo okoljska tveganja, ki lahko prinašajo druga pomembna tveganja.

3.

Komisija na podlagi teh informacij pripravi letni pregled za Evropski parlament, vključno z oceno skladnosti agencij za izvozne kredite s cilji in obveznostmi Unije.

4.

Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi Evropskemu parlamentu posreduje letno poročilo o opravljenih pogajanjih za primere, ko ima pooblastilo za pogajanja na različnih forumih za mednarodno sodelovanje, z namenom vzpostavitve svetovnih standardov na področju uradno podprtih izvoznih kreditov.

Prvo obdobje za poročanje v okviru te uredbe zajema leto 2011.

POGLAVJE I:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

POGLAVJE II:

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

POGLAVJE III:

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

POGLAVJE IV:

ODDELEK 1:

40.

41.

42.

43.

ODDELEK 2:

44.

45.

ODDELEK 3:

46.

47.

ODDELEK 4:

48.

49.

50.

ODDELEK 5:

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

ODDELEK 6:

61.

62.

63.

ODDELEK 7:

64.

65.

66.

PRILOGA I:

PRILOGA II:

PRILOGA III:

PRILOGA IV:

PRILOGA V:

PRILOGA VI:

PRILOGA VII:

PRILOGA VIII:

PRILOGA IX:

PRILOGA X:

PRILOGA XI:

(a)

Glavni namen Sporazuma o uradno podprtih izvoznih kreditih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je zagotoviti okvir za pravilno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov.

(b)

Ta sporazum si prizadeva za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev za uradno podporo, kot je opredeljeno v členu 5(a), da se spodbudi konkurenca med izvozniki, ki bi temeljila na kakovosti in ceni izvoženega blaga in storitev, ne pa na najugodnejših uradno podprtih finančnih pogojih.

(a)

Udeleženke se zavežejo, da bodo z neudeleženkami delile informacije o obvestilih, povezanih z uradno podporo, kot je določeno v členu 5(a).

(b)

Udeleženka na podlagi vzajemnosti odgovori na zahtevo neudeleženke v konkurenčnih razmerah o finančnih pogojih, ki jih ponuja za svojo uradno podporo, kakor bi odgovorila na zahtevo udeleženke.

(a)

Uradna podpora se lahko zagotovi v različnih oblikah:

(b)

Sporazum se uporablja za vezano pomoč; postopki, določeni v poglavju IV, se uporabljajo tudi za nevezano pomoč v zvezi s trgovino.

(c)

Sporazum se ne uporablja za izvoz vojaške opreme in kmetijskih proizvodov.

(d)

Uradna podpora se ne dodeli, če obstajajo jasni dokazi, da je bila pogodba sklenjena s kupcem v državi, ki ni končna namembna država blaga, in izključno zato, da se pridobi ugodnejši rok vračila.

(a)

Naslednji sektorski dogovori so del Sporazuma:

(b)

Udeleženka sektorskega dogovora sme uporabljati njegove določbe za uradno podporo izvoza blaga in/ali storitev, ki jih zajema ta sektorski dogovor. Če sektorski dogovor ne vključuje določbe, ki ustreza določbi Sporazuma, udeleženka sektorskega dogovora uporabi določbo Sporazuma.

(a)

Udeleženke lahko uporabijo pogoje, navedene v Prilogi X za izvoz blaga in/ali storitev za transakcije, ki izpolnjujejo merila, navedena v Dodatku 1 Priloge X.

(b)

Odstavek (a) se ne uporablja za izvoz blaga in storitev, zajetih v sektorskem dogovoru o civilnih zrakoplovih.

(a)

Udeleženke zahtevajo od kupcev blaga in storitev, ki so predmet uradne podpore, da opravijo polog v višini najmanj 15 odstotkov pogodbene vrednosti izvoza na začetni datum kredita ali pred njim, kakor je določeno v Prilogi XI. Pri odmeri pologa se lahko pogodbena vrednost izvoza sorazmerno zmanjša, če posel vključuje blago in storitve iz tretje države, za katere ne velja uradna podpora. Financiranje/zavarovanje 100 odstotkov premije je dovoljeno. Premija je lahko vključena v pogodbeno vrednost izvoza ali ne. Zadržana plačila, opravljena po začetnem datumu kredita, se v tem kontekstu ne štejejo za polog.

(b)

Uradna pomoč za taka plačila pologa je mogoča le v obliki zavarovanja in garancij, tj. čistega kritja za običajna predkreditna tveganja.

(c)

Z izjemo določb odstavkov (b) in (d) udeleženke ne smejo zagotoviti uradne podpore, ki presega 85 odstotkov pogodbene vrednosti izvoza, vključno z dobavo tretje države, vendar brez lokalnih stroškov.

(d)

Udeleženke lahko zagotovijo uradno podporo za lokalne stroške, pod pogojem, da:

(a)

Države kategorije I so tiste, ki so vključene v klasifikacijo Svetovne banke (2). Vse druge države so v kategoriji II. Klasifikacija Svetovne banke se vsako leto ponovno preračuna. Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v isti kategoriji dve zaporedni leti.

(b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

(a)

Za države kategorije I je najdaljši rok odplačevanja pet let z možnostjo dogovora za osem let in pol, če se upoštevajo postopki za predhodno obvestilo, navedeni v členu 45.

(b)

Za države kategorije II je najdaljši rok odplačevanja deset let.

(c)

Če pogodba zajema več kakor eno namembno državo, si morajo udeleženke prizadevati za vzpostavitev poenotenega posebnega dogovora za doseganje soglasja o ustreznih rokih v skladu s postopki iz členov 55 do 60.

(a)

Za nejedrske elektrarne je najdaljši rok odplačevanja dvanajst let. Če se udeleženka namerava potegovati za rok odplačevanja, daljši od roka iz člena 12, mora predhodno poslati uradno obvestilo v skladu s postopkom iz člena 45.

(b)

Nejedrske elektrarne so celotne elektrarne ali njihovi deli, ki jih ne napaja jedrska energija; vključujejo vse sestavne dele, opremo, materiale in storitve (vključno z usposabljanjem osebja), ki so neposredno potrebni za zgraditev in zagon takšnih nejedrskih elektrarn. To ne zajema postavk, za katere je običajno odgovoren kupec, na primer stroškov, povezanih s posegi v prostor, cestami, gradbenimi naselji, električnimi vodi, ranžirnimi postajami in vodovodnim omrežjem, ter stroškov, ki izvirajo iz postopkov za uradna dovoljenja (npr. lokacijska dovoljenja, dovoljenja za oskrbo z gorivom) v državi kupca, razen naslednjega:

(a)

Glavnica izvoznega kredita se odplačuje v enakih in rednih obrokih.

(b)

Glavnica in obresti se odplačujejo največ na vsakih šest mesecev, pri čemer se prvi obrok glavnice in obresti plačajo najpozneje šest mesecev po datumu začetka kredita.

(c)

Za izvozne kredite, zagotovljene za podporo lizingu, se lahko namesto enakih odplačil glavnice, kot je določeno v odstavku (a), uporabijo enaka odplačila glavnice in obresti skupaj.

(d)

Na podlagi izjemnih in ustrezno utemeljenih razlogov se lahko izvozni krediti zagotovijo pod drugačnimi pogoji kot tistimi, ki so določeni v odstavkih (a) do (c) zgoraj. Zagotovitev takšne podpore se pojasni z neravnovesjem v časovni razporeditvi sredstev, s katerimi razpolaga dolžnik, in profila servisiranja dolgov, ki je na voljo na podlagi enakega, polletnega razporeda odplačevanja, in izpolnjuje naslednja merila:

(e)

Po začetnem datumu kredita se obresti ne kapitalizirajo.

(a)

Obresti izključujejo:

(b)

Kadar se uradna podpora dodeli z neposrednimi krediti/financiranjem ali refinanciranjem, se lahko premija doda k nominalni vrednosti obrestne mere ali pa se lahko šteje za ločeni strošek; obe sestavini je treba ločeno navesti udeleženkam.

(a)

Udeleženke, ki zagotavljajo uradno finančno podporo posojil s fiksno stopnjo, morajo uporabljati ustrezne komercialne referenčne obrestne mere (Commercial Interest Reference Rate – CIRR) kot najnižje obrestne mere. CIRR so obrestne mere, izračunane v skladu z naslednjimi načeli:

(b)

Zagotavljanje uradne finančne podpore ne sme izravnati ali nadomestiti, delno ali v celoti, ustrezne premije kreditnega tveganja, ki se zaračuna za tveganje nevračila v skladu z določbami člena 23.

(a)

Vsaka udeleženka, ki želi sestaviti CIRR, izbere na začetku enega od naslednjih dveh sistemov temeljnih obrestnih mer za svojo nacionalno valuto:

Udeleženke se dogovorijo o izjemah pri sistemu temeljnih obrestnih mer.

(b)

CIRR se določijo na fiksno maržo 100 baznih točk nad temeljno obrestno mero vsake udeleženke, razen če se udeleženke ne dogovorijo drugače.

(c)

Druge udeleženke uporabijo CIRR, ki se določi za posamezno valuto, če se odločijo za financiranje v navedeni valuti.

(d)

Udeleženka lahko spremeni svoj sistem temeljnih obrestnih mer z obvestilom, ki ga pošlje šest mesecev vnaprej, in po posvetu z udeleženkami.

(e)

Udeleženka ali neudeleženka lahko zaprosi, da se CIRR sestavi v valuti neudeleženke. Ob posvetovanju z zainteresirano neudeleženko lahko udeleženka ali Sekretariat v imenu te neudeleženke da predlog za sestavo CIRR v navedeni valuti po postopku poenotenega posebnega dogovora v skladu s členi 55 do 60.

(a)

Kadar se uradna finančna podpora zagotovi za posojila s spremenljivo obrestno mero, banke in druge finančne ustanove ne smejo ponuditi možnosti izbire, nižje od CIRR (ob sklenitvi izvirne pogodbe) ali kratkoročne tržne obrestne mere za ves čas trajanja kredita.

(b)

Ob prostovoljnem, zgodnjem odplačilu kredita ali katerega koli dela kredita, posojilojemalec državni instituciji, ki zagotovi uradno finančno podporo, povrne vse stroške in izgube, nastale zaradi takšnega zgodnjega odplačila, vključno s stroški, ki jih je državna institucija utrpela zaradi nadomestitve dela denarnih pritokov s fiksno stopnjo, ki jih je prekinilo zgodnje odplačilo.

(a)

Veljavna MPR se določi v skladu z naslednjimi dejavniki:

(b)

MPR so izražene v odstotkih vrednosti glavnice kredita, kakor da bi bile premije v celoti unovčene na datum kredita. Razlaga matematične formule, ki se uporablja za izračun MPR, je navedena v Prilogi VI.

(c)

Za države, ki so razvrščene v kategorijo 0, kot je navedeno v členu 25, MPR niso vzpostavljene, vendar udeleženke ne smejo zaračunavati premijskih stopenj, ki znižajo razpoložljivo oblikovanje cen na zasebnem trgu.

(d)

Za države z „najvišjim tveganjem“ v kategoriji 7 načelno veljajo premijske stopnje, ki presegajo za to kategorijo določene MPR; takšne premijske stopnje določi udeleženka, ki zagotavlja uradno podporo.

(e)

Pri izračunu MPR za transakcijo je veljavna razvrstitev države glede na tveganje, ki se mora uporabiti, razvrstitev države kupca, razen:

(f)

Merila in pogoji glede uporabe razvrstitve države glede na tveganje v skladu s situacijami, opisanimi v prvi in drugi alinei člena 24(e), so določene v Prilogi VII.

(g)

Če je uradna podpora strogo omejena na tveganje države, kot je opredeljeno v členu 25(a), tj. kritje tveganja kupca/posojilojemalca je popolnoma izključeno, se MPR zniža za 10 odstotkov; to je zajeto v matematični formuli, ki se uporablja za izračun MPR v Prilogi VI.

(h)

Konvencija HOR, ki se uporablja pri izračunu MPR, je polovica dobe črpanja in celotno obdobje odplačevanja, prevzema pa način rednega odplačevanja izvoznega kredita, tj. odplačevanje glavnice in obresti v enakih polletnih obrokih, pri čemer se prvi obrok plača šest mesecev po začetnem datumu kredita. Za izvozne kredite z nestandardnimi načini odplačevanja se ekvivalentno obdobje odplačevanja (izraženo v enakih, polletnih obrokih) izračuna z naslednjo formulo: ekvivalentno obdobje odplačevanja = (povprečno ponderirano obdobje odplačevanja – 0,25)/0,5.

(i)

Udeleženka, ki uporablja MPR v primeru, navedenem v prvi alinei odstavka (e) zgoraj, ki vodi k nižji premijski stopnji od MPR, ki se uporablja za državo kupca, mora predhodno poslati uradno obvestilo v skladu s členom 44 a). Udeleženka, ki uporablja MPR v primeru, navedenem v drugi alinei člena 24(e) ali člena 24(g), mora predhodno poslati uradno obvestilo v skladu s členom 45(a).

(a)

Obstaja pet elementov kreditnega tveganja države:

(b)

Države so razvrščene v eno od osmih kategorij tveganja države (0–7). Za kategorije od 1 do 7 so bile vzpostavljene MPR, ne pa tudi za kategorijo 0, saj velja stopnja tveganja države za države v tej kategoriji za zanemarljivo.

(c)

Države OECD z visokim dohodkom na prebivalca, kakor jih letno opredeljuje Svetovna banka glede na BND na prebivalca, so razvrščene v kategorijo 0.

(d)

Vse države, razen držav OECD z visokim dohodkom na prebivalca (3), se razvrstijo z metodologijo razvrščanja držav glede na njihovo tveganje, ki jo sestavljata:

(e)

Razvrstitve držav glede na njihovo tveganje se redno spremljajo in vsaj enkrat letno pregledajo, Sekretariat pa nemudoma sporoči spremembe, ki izhajajo iz metodologije razvrščanja držav glede na njihovo tveganje. Če se država na novo razvrsti v nižjo ali višjo kategorijo tveganja države, udeleženke najkasneje v petih dneh po tem, ko jih je o novi razvrstitvi obvestil Sekretariat, zaračunajo premijske stopnje, enake ali višje od MPR, ki so povezane z novo kategorijo tveganja države.

(f)

Sekretariat objavi veljavne razvrstitve držav glede na njihovo tveganje.

(a)

Kakovost izvoznokreditnega produkta je odvisna od tega, ali je produkt zavarovanje, garancija ali neposredni kredit/financiranje, za zavarovalne produkte pa, ali je kritje obresti med čakalnim rokom za zahtevke (tj. obdobje med datumom zapadlosti plačila, ki ga opravi kupec/posojilojemalec, in datumom, ko je zavarovatelj dolžan izvozniku/finančni ustanovi povrniti škodo) brez dodatnih dajatev.

(b)

Vsi obstoječi izvoznokreditni produkti, ki jih ponujajo udeleženke, se razvrstijo v eno od treh kategorij produktov:

(a)

V zvezi z izključitvijo izbranih elementov kreditnega tveganja države iz uradnega kritja izvoznih kreditov:

(b)

V zvezi z naslednjimi tehnikami za zmanjšanje tveganja države so veljavna MPR in merila ter pogoji, pod katerimi lahko velja MEF, določena v Prilogi VIII:

(c)

Uporaba več kot ene tehnike za zmanjšanje tveganja države, opisane v členu 28(b), nima neposrednega kumulativnega učinka na veljavni MEF. Izbira ustreznega MEF, ki izkazuje kombinacijo tehnik za zmanjšanje tveganja države, mora upoštevati učinek morebitnega prekrivanja dveh ali več tehnik na enaka kreditna tveganja države. V primeru prekrivanja se upošteva zgolj najbolj kakovostno zavarovanje pri določanju ustreznega, veljavnega MEF.

(d)

Udeleženka, ki uporablja MPR v primerih, navedenih v členu 28(a) do (c), mora predhodno poslati uradno obvestilo v skladu s členom 44(a).

(e)

Seznam tehnik zmanjševanja tveganja države iz člena 28(b) ni zaprt seznam; udeleženke morajo v skladu s členom 66 z uporabo teh tehnik spremljati in pregledovati zbirko izkušenj, vključno z veljavnimi merili, pogoji, okoliščinami ter MEF, določenimi v Prilogi VIII.

(a)

Da bi zagotovili zadostne MPR in po potrebi omogočili prilagajanje navzgor ali navzdol, se vzporedno uporabljajo trije instrumenti za pridobivanje povratnih informacij o premijah (Premium Feedback Tool – PFT), s katerimi se spremljajo in usklajujejo MPR.

(b)

Obračunavanje denarnih tokov in evidentiranje poslovnih dogodkov sta računovodska pristopa, ki ocenjujeta veljavnost skupnih MPR, kategorijo tveganja države in časovni horizont tveganja v skladu z dejanskimi rezultati udeleženk glede kreditnega tveganja države in državnih posojilojemalcev za izvozne kredite, za katere se uporabljajo MPR.

(c)

Tretji instrument PFT sestavljajo štirje sklopi kazalnikov zasebnega trga (4), ki zagotavljajo informacije o tržnem oblikovanju cen za kreditno tveganje države in državnih posojilojemalcev.

(a)

Udeleženke so se dogovorile, da morajo oblikovati dopolnjujoče politike za izvozne kredite in vezano pomoč. Politike izvoznih kreditov morajo temeljiti na svobodni konkurenci in svobodnem oblikovanju tržnih sil. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti potrebna zunanja sredstva državam, sektorjem ali projektom, ki imajo le malo dostopa do tržnega financiranja ali pa ga sploh nimajo. Politike vezane pomoči morajo zagotoviti najboljšo vrednost v denarju, kar najbolj zmanjšati izkrivljanje poslovanja in prispevati k razvojno učinkoviti uporabi teh sredstev.

(b)

Določbe tega sporazuma o vezani pomoči se ne uporabljajo za programe pomoči multilateralnih ali regionalnih institucij.

(c)

Ta načela ne prejudicirajo stališč Odbora za razvojno pomoč (Development Assistance Committee – DAC) o kakovosti vezane in nevezane pomoči.

(d)

Udeleženka lahko zahteva dodatne informacije, bistvene za stopnjo vezanosti katere koli oblike pomoči. Če je negotovo, ali neka praksa financiranja spada v okvir opredelitve vezane pomoči iz Priloge XI, donatorska država zagotovi dokazila glede tega, da je pomoč dejansko „nevezana“ v skladu z opredelitvijo iz Priloge XI.

(a)

posojil uradne razvojne pomoči (Official Development Assistance – ODA), kakor so opredeljena v „DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance (1987)“ (Temeljna načela DAC za povezano mešano financiranje ter vezano in delno nevezano uradno razvojno pomoč);

(b)

nepovratnih finančnih spodbud ODA, kakor so opredeljene v „DAC Guiding Principles for Associated Financing and Tied and Partially Untied Official Development Assistance (1987)“, in

(c)

drugih uradnih sredstev (Other Official Flows – OOF), kar vključuje nepovratna sredstva in posojila, vendar pa ne zajema uradno podprtih izvoznih kreditov, ki so v skladu s Sporazumom, ali

(d)

kakršne koli mešane oblike, pravno ali dejansko, pod nadzorom donatorja, posojilodajalca ali posojilojemalca, ki zajemajo dve ali več od predhodnih in/ali naslednjih finančnih sestavin:

(a)

Mešano financiranje lahko poteka v več oblikah, vključno z mešanimi krediti, mešanim financiranjem, skupnim financiranjem, vzporednim financiranjem ali enkratnimi celovitimi transakcijami. Glavne značilnosti vseh teh oblik so:

(b)

„Dejanska“ medsebojna povezava ali vez se določi z dejavniki, kot so:

(c)

Naslednje prakse ne preprečujejo določitve „dejanske“ medsebojne povezave ali vezi:

(a)

Državam, ki zaradi BND na prebivalca niso upravičene do 17-letnih posojil Svetovne banke, se vezana pomoč ne odobri. Svetovna banka vsako leto znova preračuna prag za to kategorijo (5). Država se lahko uvrsti v drugo kategorijo šele po tem, ko je bila v kategoriji, v katero jo je uvrstila Svetovna banka, nespremenjeno dve zaporedni leti.

(b)

Pri razvrščanju držav se uporabljajo naslednja operativna merila in postopki:

(a)

Vezana pomoč se ne daje za javne ali zasebne projekte, ki bi morali biti komercialno izvedljivi, če bi se financirali po tržnih pogojih ali pogojih Sporazuma.

(b)

Ključna preskusa za takšno upravičenost do pomoči sta:

(c)

Ključna preskusa iz pododstavka (b) naj bi pokazala, kako bi bilo treba ovrednotiti projekt, da bi ugotovili, ali naj bi ga financirali s takšno pomočjo ali pa z izvoznimi krediti po tržnih pogojih ali po pogojih Sporazuma. S posvetovalnim procesom iz členov 48 do 50 naj bi se po pričakovanju sčasoma oblikovala zbirka izkušenj, v kateri bodo agencije za izvozne kredite in tudi agencije za pomoč našle natančnejše napotke, kako določiti mejo med tema kategorijama projektov.

(a)

tehnična pomoč: vezana pomoč, kadar uradno razvojno pomoč sestavlja izključno tehnično sodelovanje v višini manj kakor tri odstotke skupne vrednosti transakcije ali manj kakor en milijon posebnih pravic črpanja (Special Drawing Rights – SDR), pri čemer velja nižja vrednost, in

(b)

manjši projekti: kapitalski projekti v vrednosti manj kakor milijon SDR, ki se v celoti financirajo v obliki nepovratne razvojne pomoči.

(a)

Določbe členov 33 in 34 se ne uporabljajo za vezano pomoč, kadar je raven koncesivnosti 80 odstotkov ali več, razen za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, opisanega v členu 32.

(b)

Določbe člena 34 se ne uporabljajo za vezano pomoč z vrednostjo manj kakor dva milijona posebnih pravic črpanja (SDR), razen za vezano pomoč, ki je del mešanega paketa, opisanega v členu 32.

(c)

Za vezano pomoč najmanj razvitim državam (LDC), kakor jih opredeljujejo Združeni narodi, ne veljajo določbe členov 33 in 34.

(d)

Ne glede na določbe členov 33 in 34 lahko udeleženka izjemoma zagotovi podporo na naslednje načine:

(a)

Diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti posojila v dani valuti, tj. diferencirana diskontna stopnja (Differentiated Discount Rate – DDR), se vsako leto 15. januarja spremeni in se izračuna:

(b)

Referenčni datum za izračun ravni koncesivnosti je začetni datum kredita, kakor je določen v Prilogi XI.

(c)

Za izračun skupne ravni koncesivnosti mešanega finančnega paketa se šteje, da so ravni koncesivnosti naslednjih kreditov, sredstev in plačil enake nič:

Plačila na začetni datum kredita ali pred njim, ki se ne štejejo za polog, se vključijo v izračun ravni koncesivnosti.

(d)

Diskontna stopnja pri prilagajanju: pri prilagajanju pogojem pomoči pomeni prilagajanje identičnosti prilagajanje identični ravni koncesivnosti; ta se ponovno preračuna z diskontno stopnjo, veljavno v času prilagajanja.

(e)

Lokalni stroški in nabava pri tretjih državah se vključijo v izračun ravni koncesivnosti samo, če jih financira donatorska država.

(f)

Skupna raven koncesivnosti paketa se določi tako, da se nominalna vrednost vsake sestavine paketa pomnoži z ustrezno ravnjo koncesivnosti vsake sestavine, rezultati se seštejejo in nato se seštevek deli s skupno nominalno vrednostjo sestavin.

(g)

Diskontna stopnja za dano posojilo v okviru pomoči je stopnja, veljavna ob obvestilu o njem. Vendar pa je ob takojšnjem obvestilu diskontna stopnja tista, ki je veljala takrat, ko so bili določeni pogoji posojila v okviru pomoči. Sprememba diskontne stopnje med trajanjem posojila ne spremeni njegove ravni koncesivnosti.

(h)

Če se valuta spremeni, preden je pogodba sklenjena, se uradno obvestilo spremeni. Diskontna stopnja, ki se uporablja za izračun ravni koncesivnosti, je tista, ki velja na datum spremembe. Sprememba ni potrebna, če so alternativna valuta in vse potrebne informacije za izračun ravni koncesivnosti razvidne iz izvornega obvestila.

(i)

Ne glede na pododstavek (g) je diskontna stopnja, uporabljena za izračun ravni koncesivnosti posameznih transakcij v okviru kreditne linije pomoči, tista stopnja, ki je bila prvotno priglašena za kreditno linijo.

(a)

Udeleženke ne smejo določiti pogojev za vezano pomoč, če se to nanaša na financiranje posameznih transakcij ali na protokol o pomoči, kreditno linijo pomoči ali na podoben sporazum, za dlje kakor dve leti. Pri protokolu o pomoči, kreditni liniji pomoči ali podobnem sporazumu se doba veljavnosti začne na datum njegovega podpisa, o čemer je treba poslati obvestilo v skladu s členom 47; o podaljšanju kreditne linije se pošlje obvestilo, kakor da bi bila to nova transakcija, s pojasnilom, da gre za podaljšanje, in sicer po pogojih, dovoljenih v času obvestila o podaljšanju. Pri posameznih transakcijah, vključno s tistimi, o katerih je poslano obvestilo v okviru protokola o pomoči, kreditne linije pomoči ali podobnega sporazuma, se doba veljavnosti začne na datum obvestila o prevzemu obveznosti v skladu s členom 46 ali 47, kakor je ustrezno.

(b)

Ko država prvič postane neupravičena do 17-letnih posojil Svetovne banke, se veljavnost obstoječih in novih protokolov o vezani pomoči in kreditnih linij, o katerih so bila poslana uradna obvestila, omeji na eno leto po datumu potencialne spremembe razvrstitve v skladu s postopki iz člena 33(b).

(c)

Podaljšanje takšnih protokolov in kreditnih linij je mogoče samo pod pogoji, ki so v skladu z določbami členov 33 in 34 Sporazuma po:

V takšnih okoliščinah se lahko ohranijo obstoječi pogoji ne glede na spremembo diskontne stopnje, določene v členu 37.

(a)

Takoj ko se udeleženka obveže za uradno podporo, o kateri je poslala obvestilo v skladu s postopki iz členov 44 do 47, o tem vedno obvesti vse druge udeleženke tako, da v obrazec 1C sistema za poročanje držav upnic (Creditor Reporting System – CRS) vnese sklicno številko obvestila.

(b)

Pri izmenjavi informacij v skladu s členi 52 do 54 udeleženka obvesti druge udeleženke o kreditnih pogojih, pod katerimi namerava podpreti določeno transakcijo, in jih lahko zaprosi za podobne informacije.

(a)

Pred prilagajanjem finančnim pogojem, ki jih domnevno ponuja udeleženka ali neudeleženka v skladu s členoma 18 in 39, si mora udeleženka kar najbolj prizadevati, vključno z uporabo ustnih posvetovanj, opisanih v členu 54, da preveri, ali so ti pogoji uradno podprti, ter ravna v skladu z naslednjim:

(b)

Udeleženka, ki namerava ponuditi finančne pogoje, identične uradno prijavljenim v skladu s členoma 44 in 45, lahko to stori po tem, ko se izteče tam predpisan ustrezni čakalni rok. Udeleženka o svoji nameri čim prej pošlje obvestilo.

(a)

Udeleženka, ki upravičeno domneva, da so finančni pogoji, ki jih ponuja druga udeleženka (udeleženka pobudnica), ugodnejši od pogojev iz Sporazuma, o tem obvesti Sekretariat; Sekretariat nemudoma poskrbi, da so takšne informacije na voljo.

(b)

Udeleženka pobudnica v dveh delovnih dneh po tem, ko Sekretariat izda informacije, pojasni finančne pogoje svoje ponudbe.

(c)

Po pojasnitvi udeleženke pobudnice lahko katera koli udeleženka zahteva, da Sekretariat v petih dneh organizira poseben posvetovalni sestanek udeleženk za razpravo o tem vprašanju.

(d)

Finančni pogoji, ki uživajo ugodnosti uradne podpore, ne začnejo veljati do izida posebnega posvetovalnega sestanka udeleženk.

(a)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti obvesti vse druge udeleženke, če je bila uporabljena najnižja premijska stopnja določena v skladu s prvo alineo člena 24(e) ali člena 28 v skladu s Prilogo V Sporazuma. Če v tem času katera koli druga udeleženka zahteva razpravo, udeleženka pobudnica počaka še dodatnih deset koledarskih dni. Če je veljavna MPR po zmanjšanju/izključitvi tveganja manjša ali enaka 75 odstotkom MPR, ki bi bila posledica uporabe razvrstitve države glede na tveganje brez zmanjšanja ali izključitve države kupca, udeleženka, ki o tem pošlje obvestilo, najmanj dvajset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti obvesti vse druge udeleženke.

(b)

Po razpravi udeleženka vse ostale udeleženke obvesti o svoji končni odločitvi za lažji pregled zbirke izkušenj v skladu s členom 66. Udeleženke vodijo evidenco svojih izkušenj glede premijskih stopenj, o katerih je bilo poslano obvestilo v skladu z odstavkom (a) zgoraj.

(a)

Udeleženka najmanj deset koledarskih dni pred prevzemom kakršne koli obveznosti v skladu s Prilogo V Sporazuma obvesti vse druge udeleženke, če:

(b)

Če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla takšne transakcije, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

(a)

Udeleženka pošlje predhodno obvestilo, če namerava zagotoviti uradno podporo za:

(b)

Predhodno obvestilo se pošlje najpozneje trideset delovnih dni pred zaključkom zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej.

(c)

Če udeleženka pobudnica omili ali umakne svojo namero, da bo podprla pogoje, o katerih je poslala obvestilo, o tem takoj obvesti vse druge udeleženke.

(d)

Določba tega člena se uporablja za vezano pomoč, ki je del mešanega finančnega paketa, kakor je opisano v členu 32.

(a)

Udeleženka takoj, tj. v dveh delovnih dneh po prevzemu obveznosti, obvesti vse druge udeleženke, če zagotovi uradno podporo za vezano pomoč v eni od obeh naslednjih vrednosti:

(b)

Udeleženka prav tako nemudoma obvesti vse druge udeleženke, kadar se podpiše protokol o pomoči, kreditna linija ali podoben sporazum.

(c)

Predhodno obvestilo ni potrebno, če se udeleženka namerava prilagoditi finančnim pogojem, za katere se zahteva takojšnje obvestilo.

(a)

Udeleženka, ki želi pojasnila o možni poslovni motivaciji za vezano pomoč, lahko zahteva, da se zagotovi izčrpna ocena kakovosti pomoči (podrobno navedena v Prilogi IX).

(b)

Poleg tega lahko udeleženka v skladu s členom 49 zahteva posvetovanja z drugimi udeleženkami. Ta posvetovanja vključujejo ustna posvetovanja, kakor je opisano v členu 54, da bi na njih:

(a)

Med posvetovanji lahko udeleženka med drugim zahteva naslednje informacije:

(b)

Posvetovanje se zaključi, o ugotovitvah glede obeh vprašanj iz člena 48 pa Sekretariat uradno obvesti vse udeleženke najmanj deset delovnih dni pred datumom zaključka zbiranja razpisnih ponudb ali datumom prevzema obveznosti, pri čemer velja datum, ki nastopi prej. Če med posvetujočimi se stranmi ni soglasja, Sekretariat pozove druge udeleženke, naj izrazijo svoja stališča v petih delovnih dneh. O teh stališčih poroča udeleženki, ki je poslala obvestilo, ta pa naj bi znova premislila, ali bo vztrajala, če se zdi, da ni večje podpore za ponudbo pomoči.

(a)

Donator, ki želi nadaljevati projekt kljub pomanjkanju večje podpore, o svoji nameri predhodno obvesti druge udeleženke najpozneje šestdeset koledarskih dni po koncu posvetovanja, tj. sprejetju predsednikovega sklepa. Donator na generalnega sekretarja OECD naslovi tudi pismo, v katerem opiše rezultate posvetovanja in pojasni prednostni neposlovni nacionalni interes, zaradi katerega je ta ukrep nujen. Udeleženke pričakujejo, da bodo takšni dogodki izjemni in redki.

(b)

Donator takoj uradno obvesti udeleženke, da je na generalnega sekretarja OECD naslovil pismo, katerega kopija mora biti priložena obvestilu. Niti donator niti nobena druga udeleženka ne sme prevzeti obveznosti za vezano pomoč, dokler ne poteče deset delovnih dni od izdaje tega obvestila udeleženkam. Pri projektih, za katere so bile v posvetovalnem procesu ugotovljene konkurenčne komercialne ponudbe, se zgoraj navedeni rok desetih delovnih dni podaljša na petnajst dni.

(c)

Sekretariat spremlja potek in rezultate posvetovanja.

(a)

Udeleženka lahko vpraša drugo udeleženko o njenem odnosu do tretje države, institucije v tretji državi ali posebnega načina poslovanja.

(b)

Udeleženka, ki je prejela vlogo za uradno podporo, lahko na drugo udeleženko naslovi poizvedbo, v kateri navede najugodnejše kreditne pogoje, ki bi jih bila povprašujoča udeleženka pripravljena podpreti.

(c)

Če se poizvedba pošlje več kakor eni udeleženki, mora vsebovati seznam naslovnikov.

(d)

Kopija vseh poizvedb se pošlje Sekretariatu.

(a)

Udeleženka, na katero je naslovljena poizvedba, se mora odzvati v sedmih koledarskih dneh in zagotoviti čim več informacij. Odgovor mora čim bolje opredeliti odločitev, ki jo bo udeleženka verjetno sprejela. Če je potrebno, se čim prej pošlje izčrpen odgovor. Kopije se pošljejo drugim naslovnikom poizvedbe in Sekretariatu.

(b)

Če odgovor na poizvedbo naknadno postane neveljaven iz kakršnega koli razloga, na primer zato, ker:

(a)

Udeleženke se v desetih delovnih dneh odzovejo na zaprosila za ustna posvetovanja.

(b)

Zaprosilo za ustna posvetovanja je na voljo udeleženkam in neudeleženkam. Posvetovanja se izvedejo čim prej po izteku roka desetih delovnih dni.

(c)

Predsednik udeleženk se usklajuje s Sekretariatom glede kakršnega koli potrebnega naknadnega spremljanja, npr. poenotenega posebnega dogovora. Sekretariat da izid posvetovanja takoj na razpolago.

(a)

Predlogi za poenoteni posebni dogovor se naslovijo samo na Sekretariat. Sekretariat pošlje predlog za poenoteni posebni dogovor vsem udeleženkam in, kadar gre za vezano pomoč, vsem kontaktnim točkam DAC. Istovetnost pobudnice se v registru poenotenih posebnih pobud na oglasni deski OLIS ne razkrije. Vendar pa lahko Sekretariat na zahtevo ustno razkrije istovetnost pobudnice ali članice DAC. Sekretariat vodi evidenco takšnih zahtev.

(b)

Predlog za poenoteni posebni dogovor mora biti opremljen z datumom in imeti naslednjo obliko:

(c)

Predlog za poenoteni posebni dogovor, dan v skladu s členom 33(b)(4), se naslovi na Sekretariat, kopije pa se pošljejo drugim udeleženkam. Udeleženka, ki daje predlog za poenoteni posebni dogovor, zagotovi izčrpno pojasnilo razlogov, zakaj meni, da naj bi se razvrstitev države razlikovala od postopka, navedenega v členu 33(b).

(d)

Sekretariat zagotovi javni dostop do dogovorjenih poenotenih posebnih dogovorov.

(a)

Odzvati se je treba v dvajsetih koledarskih dneh, čeprav se spodbuja, naj se udeleženke na predlog za poenoteni posebni dogovor odzovejo čim prej.

(b)

Odziv je lahko zahteva po dodatnih informacijah, sprejetje, zavrnitev, predlog za spremembo poenotenega posebnega dogovora ali alternativni predlog za poenoteni posebni dogovor.

(c)

Šteje se, da je udeleženka, ki sporoči, da nima stališča, ker se nanjo ni obrnil izvoznik ali organi oblasti v državi prejemnici glede pomoči za projekt, sprejela predlog za poenoteni posebni dogovor.

(a)

Po preteku roka dvajsetih koledarskih dni Sekretariat obvesti vse udeleženke o statusu predloga za poenoteni posebni dogovor. Če poenotenega posebnega dogovora sicer niso sprejele vse udeleženke, vendar pa ga nobena od njih ni zavrnila, ostane odprt še za nadaljnji rok osmih koledarskih dni.

(b)

Po preteku tega nadaljnjega roka se šteje, da je udeleženka, ki ni izrecno zavrnila predloga za poenoteni posebni dogovor, tega sprejela. Vendar pa lahko udeleženka, vključno z udeleženko pobudnico, pogojuje svoje sprejetje poenotenega posebnega dogovora s tem, da ga izrecno sprejme ena ali več udeleženk.

(c)

Če udeleženka ne sprejme enega ali več elementov poenotenega posebnega dogovora, implicitno sprejme vse njegove druge elemente. Razume se, da lahko takšno delno sprejetje pripelje druge udeleženke do tega, da spremenijo svoj odnos do predlaganega poenotenega posebnega dogovora. Vse udeleženke lahko prosto ponudijo pogoje, ki jih ne zajema poenoteni posebni dogovor, ali pa se jim prilagodijo.

(d)

Poenoteni posebni dogovor, ki ni bil sprejet, se lahko ponovno obravnava po postopkih iz členov 55 in 56. V teh okoliščinah udeleženk ne zavezuje njihova prvotna odločitev.

(a)

Ko se sklene, velja poenoteni posebni dogovor dve leti od datuma začetka veljavnosti, razen če je Sekretariat obveščen, da za ta dogovor ni več interesa in da se s tem strinjajo vse udeleženke. Poenoteni posebni dogovor ostane veljaven še za dve leti, če udeleženka zaprosi za podaljšanje v štirinajstih koledarskih dneh po prvotnem datumu izteka. O naknadnih podaljšanjih se je mogoče sporazumeti po istem postopku. Poenoteni posebni dogovor, o katerem so se udeleženke sporazumele v skladu s členom 33(b)(4), ostane veljaven, dokler niso na razpolago podatki Svetovne banke za naslednje leto.

(b)

Sekretariat spremlja status poenotenih posebnih dogovorov in o tem stalno obvešča udeleženke z vodenjem seznama „The Status of Valid Common Lines“ (status veljavnih poenotenih posebnih dogovorov) na OLIS. V skladu s tem Sekretariat med drugim:

(a)

CIRR za valute, določene v skladu z določbami člena 20, se najmanj enkrat na mesec s sredstvi za takojšnjo komunikacijo pošljejo Sekretariatu, ki jih razpošlje vsem udeleženkam.

(b)

Takšno obvestilo mora Sekretariat prejeti najpozneje pet dni po koncu vsakega meseca, ki ga ta informacija zadeva. Sekretariat potem takoj obvesti vse udeleženke o veljavnih obrestnih merah in jih da na voljo javnosti.

(a)

Udeleženke redno pregledujejo delovanje Sporazuma. Med pregledom udeleženke med drugim pregledajo postopke za pošiljanje uradnih obvestil, izvajanje in delovanje sistema DDR, pravila in postopke o vezani pomoči, vprašanja prilagajanja, predhodno prevzete obveznosti in možnosti širše udeležbe v Sporazumu.

(b)

Ta pregled temelji na informacijah o izkušnjah udeleženk ter na njihovih predlogih za izboljšanje delovanja in učinkovitosti Sporazuma. Udeleženke upoštevajo cilje Sporazuma in prevladujoč gospodarski in monetarni položaj. Informacije in predlogi, ki jih želijo za ta pregled dati udeleženke, mora Sekretariat prejeti najpozneje petinštirideset koledarskih dni pred datumom pregleda.

(a)

Udeleženke redno pregledujejo sistem za določanje CIRR za zagotovitev, da prijavljene obrestne mere odražajo tekoče tržne razmere in ustrezajo ciljem, na katerih temelji ta sistem. Takšni pregledi zajemajo tudi maržo, ki jo je treba dodati, ko se uporabljajo te obrestne mere.

(b)

Udeleženka lahko predsedniku udeleženk predloži obrazloženo zahtevo za izredni pregled, če meni, da CIRR za eno ali več valut ne odražajo več tekočih tržnih razmer.

(a)

metodologijo za model tveganja države, da se pregleda njegova veljavnost glede na izkušnje;

(b)

najnižje premijske stopnje za tveganje države in državnih posojilojemalcev, da se od časa do časa usklajujejo in se tako zagotovi, da ostajajo točno merilo za tveganje, ob upoštevanju treh načinov za povratne informacije o premiji (PFT): postopkov obračunavanja denarnih tokov in poslovnih dogodkov ter, kadar je ustrezno, kazalnikov zasebnega trga;

(c)

razlikovanja v MPR, ki upoštevajo različno kakovost izvoznokreditnih produktov in odstotek zagotovljenega kritja; in

(d)

zbirko izkušenj glede uporabe zmanjšanja in/ali izključitve tveganja, kot je določeno v členu 28, in nadaljevanje veljavnosti in ustreznosti posebnih dovoljenih dejavnikov za zmanjšanje/izključitev tveganja. Za lažji pregled Sekretariat zagotovi poročila o stanju vseh uradnih obvestil.